5 PRILOGE
5.2 Priloga 2: Učna priprava (blok) ure – Deklica z vžigalicami
UČNA PRIPRAVA ZA SLOVENŠČINO – KNJIŽEVNI POUK (za potrebe empiričnega dela magistrske naloge)
Študentka: Špela Strmec Učni predmet: slovenščina – književni pouk Šola: OŠ Trebnje Razred: 3. a Datum: 6. 6. 2018
Učna tema: vrednote v književnosti
Učna enota: HANS C. ANDERSEN: DEKLICA Z VŽIGALICAMI Učne oblike: individualna, delo v paru, skupinska, frontalna
Učne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo z besedilom, branje, računalniška predstavitev (PPT) Učni cilji
Učenci:
- razvijajo recepcijske zmožnosti (poslušajo, berejo, poustvarjajo …);
- poznajo vsebino zgodbe Deklica z vžigalicami;
- razvijajo zmožnost predstavljanja določene situacije in vživljanja v osebo (empatija);
- oblikujejo stališča/vrednotne presoje do zgodbe in jih utemeljijo.
Učni pripomočki: elektronske prosojnice, računalnik, knjiga, čajne svečke, kreda, tabla, plastificirani simboli za igro 4 v vrsto, listi z besedilom, zvezek, pisala, naloga na listu (dobra dela), žonglerske žogice, milnica in butan, vžigalnik
Viri in literatura
• Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo.
• Andersen H. C. (1992). Deklica z vžigalicami. Radovljica: Didakta.
• http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (dostopno dne 22. 5. 2018).
Opomba: Priprava je napisana za 2 šolski uri.
POTEK UČNE URE
Učiteljici Učenci/ke
UVODNI DEL (predvideni čas: 5 minut)
1. Uvodna motivacija
Prižgem čajne svečke. Učence prosim, da zamižijo.
Začnem z vizualizacijo dogajalnega prostora zgodbe, ki sledi v nadaljevanju.
Besedilo: Priloga 1
»Kaj vi najraje počnete na silvestrski večer?« Vse zapisujem na tablo.
Učenci miže ležijo na tleh v krogu.
Pozorno poslušajo/sodelujejo v vizualizaciji.
Odgovarjajo na vprašanje.
OSREDNJI
» Ga kdo pozna? Poznate kakšno njegovo delo?«
(Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Zlatolaska, Palčica itn.)
S seboj imam tudi izvod knjige/slikanice Deklica z vžigalicami.
»Knjiga pripoveduje o deklici in njenem silvestrskem večeru. Kako ga je preživela, pa izveste zdaj ….«
Rečem, naj se udobno namestijo in prisluhnejo.
3. Interpretativno branje Glasno preberem.
4. Premor po branju Počakam nekaj trenutkov.
5. Izražanje doživetij
»Ali vam je bilo besedilo všeč? Zakaj?«
6. (Analiza) Razlaga manj znanih in neznanih besed Razdelim jim besedilo. »Pobarvajte besede, ki so za vas neznane.«
Vprašam jih po neznanih besedah. Vsak učenec pove eno. Razlago preverimo v SSKJ na spletu. Vprašam jih, ali so se že kdaj srečali s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Pokažem, kako ga najdejo na spletu. Preverim še razumevanje besed, ki sem jih pripravila. Vedno najprej vprašam učence, če znajo razložiti.
Glej PPT! (gologlavka, sveženj, belič, novčič, izba, oplat)
7. (Analiza) Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila
Njihovo razumevanje prebranega odlomka preverim s pomočjo igre Tri v vrsto. Učence razdelim v dve
Sodelujejo v pogovoru, poslušajo.
Tiho poslušajo in doživljajo zgodbo.
Poglobijo doživetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Odgovarjajo na zastavljena vprašanja.
skupini. Na tablo narišem črte za igro. Vsaka skupina dobi svoje simbole (vžigalice in plamen).
Postavljam jim vprašanja, povezana z zgodbo.
Skupina, ki prva pravilno odgovori, prva postavlja svoj simbol v mrežo na tabli.
Priloga 2: Vprašanja.
8. Sinteza in vrednotenje
»Ima ta zgodba srečen konec? Zakaj?
Zakaj nekateri ljudje živijo kar na cesti?
Od česa živijo ti ljudje?
Poznate kakšen poklic, ki ga še danes lahko vidite na ulicah?
Ko omenim ulične umetnike, izvedem mini predstavo žongliranja.
Kaj so prednosti in kaj pomanjkljivosti takega življenja?
Ste že videli kakšnega brezdomca?
Kako ste se počutili ob njem?
Kako lahko pomagaš ljudem v taki stiski?
Zakaj je pomembno, da si pomagamo?
Kaj pa znotraj družine?
Sami oz. v parih tiho berejo besedilo in barvajo besede. Sodelujejo v pogovoru o neznanih besedah.
Učenci v skupinah sodelujejo v igri oziroma odgovarjajo na vprašanja.
Učencem dam navodila za ustvarjanje nove naloge:
Napiši, kako bi se zgodba odvila, če bi v njej nastopal/a ti.
Nadaljuj tukaj: V nekem kotu dveh hiš je deklica sedla na svoji nogi. Drobni nožici je spodvila podse, a zdaj jo je še bolj zeblo. Nato sem mimo prišel/a jaz
…
Do naslednjega srečanja jim dam nalogo: Eno dobro delo na dan! »Kako veš, da narediš dobro delo? Kaj je dobro delo?«
Če imamo še kaj časa, za konec ure naredim poskus z gorečo roko.
Učenci pišejo svoj konec zgodbe.
Opazujejo poskus.
Priloga 1: VIZUALIZACIJA PROSTORA
»Strašen mraz je bil. Naletaval je sneg in tudi večerilo se je že. Bil je zadnji večer v letu …«
Danes je zadnji večer v letu. Po domači hiši se razlega smeh. Mmmm, diši po okusnih jedeh.
V kotu dnevne sobe imamo veliko okrašeno novoletno jelko. Greje nas topel ogenj iz kamina.
Večeri se že. Slišim pokanje petard in žvižge pisanih raket. Strašen mraz je zunaj. Vidim, kako puhaste snežinke počasi padajo na bela tla.
Priloga 2: VPRAŠANJA za razumevanje besedila - Na kateri dan se odvija zgodba? Silvestrovo.
- Kakšno je vreme? Sneži, mrzlo.
- Kaj ima deklica obuto? Prevelike copate.
- Kdo jih je nosil pred njo? Mama.
- Za kaj bo deček uporabil copato? Za zibelko.
- Kakšne lase je imela deklica? Dolge pšeničnorumene.
- Zakaj si deklica ni upala domov? Ker ni prodala vžigalic in bi jo oče zlasal.
- S čim so zamašili razpoke v hiši? S slamo in cunjami.
- Kaj se je deklici zdelo, ko je prvič prižgala vžigalico? Da sedi pred veliko železno pečjo.
- Katere jedi je deklica videla, ko je drugič prižgala vžigalico? Pečeno gosko s silvami in jabolki.
- Kaj je deklica videla, ko je tretjič prižgala vžigalico? Okrašeno jelko.
- Kaj ji je babica rekla, da se zgodi, ko vidiš utrinek? Nekdo umira, duša se dviga v nebo.
- Zakaj je deklica na koncu hitro prižigala vžigalico za vžigalico? Ker je hotela videti babico.
- Kaj se je zgodilo z deklico? Umrla je.
Priloga 3: Elektronske prosojnice (slikanica)