Tabela 46 predstavlja število učencev, ki so bili pri ocenjevanju oškodovani. Zapisano je, za kolikšno razliko v točkah gre in ali so dobili kakšno točko preveč ali premalo.
Tabela 46: Število pri ocenjevanju oškodovanih učencev
Število učencev Delež [%]
lastna ocena = objavljena ocena 92 67
lastna ocena = objavljena ocena + 1 29 21
lastna ocena = objavljena ocena - 1 3 2,2
lastna ocena = objavljena ocena + 2 13 9,5
lastna ocena = objavljena ocena - 2 0 0,0
Razberemo lahko, da je bilo kar 29 učencev oškodovanih za 1 točko, 3 učenci so dobili 1 točko preveč. Do odstopanja za 2 točki je prišlo pri 13 učencih, ki so pri mojem pregledu vprašanj dobili 2 točki več. Skupno je bilo 45 tekmovalnih pol drugače ocenjenih, kar predstavlja kar 33 odstotkov tekmovalnih pol.
Tabela 47 prikazuje število učencev, pri katerih je prišlo do razlike pri ocenjevanju posameznega vprašanja.
Tabela 47: Razlika pri ocenjevanju posameznega vprašanja
Število učencev Delež [%]
Do največje razlike pri ocenjevanju je prišlo pri vprašanju 18 (d), kjer je bilo kar pri 32 učencih vprašanje ocenjeno drugače. Do razlike pri ocenjevanju je prišlo zaradi veriženja napake.
Učenci so za izračun tlaka pri vprašanju 18 (d) morali uporabiti izračun sile pri vprašanju 18 (c). Pri objavljenih rezultatih ni bilo upoštevano, da je bil pri nekaterih učencih izračun pri vprašanju 18 (d) napačen, ker so uporabili napačno izračunane podatke iz vprašanja 18 (c), izračun pri vprašanju 18 (d), glede na njihove podatke, pa je bil pravilen. Skoraj 10 odstotkov učencev je bilo drugače ocenjenih pri vprašanju 18 (c). Tukaj je prišlo do razhajanja med rezultati ocenjevanja zaradi verižnja napake, učenci so morali sešteti silo teže glave in silo mišic zadnjega dela vratu, ki je bil izračunan že pri vprašanju 18 (b). Do razlik pri ocenjevanju je pri 9 učencih prišlo pri vprašanju 18 (g). Učencev, ki so vprašanje 18 (g) rešili delno pravilno ali napačno, je bilo 47, torej je bilo kar 19,2 odstotkov učencev drugače ocenjenih pri zadnjem vprašanju. Do napake je ponovno prišlo zaradi veriženja napake, ocenjevalci namreč niso upoštevali, da so učenci narisali graf s pomočjo napačnih rezultatov iz prejšnjih nalog.
Glede na dobljene podatke težko govorimo o najbolj objektivnih in najmanj objektivnih vpršanjih, ker je pri večini vprašanj prihajalo do razhajanj med ocenjevanji zaradi neupoštevanja verižnja napak. Vendar pa ugotovimo, da posamezni ocenjevalci niso upoštevali izrecnega in pomembnega navodila, da morajo biti pozorni na veriženje napak. Ocenjevalec je vsekakor odgovoren, da svoje delo opravi, kot se pričakuje.
Na Slika 21 je grafični prikaz števila učencev, pri katerih je prišlo do razlike pri ocenjevanju vprašanj.
Slika 21: Grafični prikaz razlike v ocenjevanju posameznih vprašanj
0 5 10 15 20 25 30 35
Vprašanje
18 (a) Vprašanje
18 (b) Vprašanje
18 (c) Vprašanje
18 (d) Vprašanje
18 (e) Vprašanje
18 (f) Vprašanje 18 (g)
Število učencev
Razlika v ocenjevanju posameznih vprašanj
2.7 PRIMERJAVA LASTNIH REZULTATOV Z OBJAVLJENIMI NA 39. DRŽAVNEM TEKMOVANJU
Tudi pri nalogi B1 z 39. državnega tekmovanja za Stefanovo priznanje smo primerjali objektivnost ocenjevanja. Po pregledu vprašanj sem naredila primerjavo rezultatov. Pri 59 učencih sem vprašanje ocenila drugače, pri 54 učencih je to vplivalo na končni seštevek, kar predstavlja 39,7 odstotkov vseh tekmovalcev.
V Tabela 48 je zapisano skupno število točk pri nalogi B1 z 39. državnega tekmovanja in število učencev, ki je te točke doseglo glede na objavljene in lastno dobljene rezultate.
Tabela 48: Primerjava lastno dobljenih rezultatov z objavljenimi
Skupno
Iz Tabela 48 je razvidno, da je do razhajanja med lastnim in objavljenim ocenjevanjem prišlo tudi pri učencih, ki so dosegli največ točk. Do največje razlike je prišlo pri učencih (kar 11 je bilo takih), ki so imeli končni seštevek 5 točk. Pri učencih, ki so imeli končne seštevke točk 12, 1 in 0, pa do razlik ni prišlo.
Spodnji graf (Slika 22) prikazuje razliko pri ocenjevanju med objavljenimi in lastno dobljenimi rezultati.
Slika 22: Grafični prikaz razlik pri ocenjevanju pol
Tabela 49 predstavlja število učencev, ki so bili pri ocenjevanju oškodovani. Zapisano je, za kolikšno razliko v točkah gre in ali so dobili kakšno točko preveč ali premalo.
Tabela 49: Število pri ocenjevanju oškodovanih učencev
Število učencev Delež [%]
lastna ocena = objavljena ocena 82 60
lastna ocena = objavljena ocena + 1 14 10
Pri 82 učencih, kar predstavlja 60 odstotkov vseh, ni prišlo do razlike v končnem seštevku točk naloge B1. Za eno točko je bilo oškodovanih 14 učencev, takih, ki so dobili po eno točko preveč, je bilo 16. Največ učencev, 18, je prejelo po 2 točki preveč (to je 13 odstotkov).
Največje odstopanje v seštevku je bilo za 3 točke. 6 učencev je glede na moje ocenjevanje prejelo 3 točke preveč. Skupno je bilo drugače ocenjenih 54 tekmovalnih pol, kar predstavlja kar 40 odstotkov od vseh.
0
Tabela 50 prikazuje število učencev, pri katerih sem vprašanje sama ocenila drugače.
Tabela 50: Razlika pri ocenjevanju posamezne vprašanj
Število učencev Delež [%]
Vprašanje 19 (a) 0 0,0
Vprašanje 19 (b) 4 2,9
Vprašanje 19 (c) 8 5,8
Vprašanje 19 (d) 35 26
Vprašanje 19 (e) (i) 0 0,0
Vprašanje 19 (e) (ii) 11 8,0
Vprašanje 19 (e) (iii) 12 8,8
Vprašanje 19 (f) 13 9,5
Tabela 50 prikazuje, pri katerih vprašanjih je prišlo do največjih odstopanj pri ocenjevanju. Do največjega odstopanja prihaja pri vprašanju 19 (d), pri katerem sem drugače ocenila 35 učencev. Razlika je velika zaradi nenatančnega popravljanja enega od ocenjevalcev na tekmovanju. Ocenjevalec je upošteval napačno smer sile za pravilno, teh primerov je bilo 34.
13 učencev je bilo drugače ocenjenih pri vprašanju 19 (f), kar predstavlja 9,5 odstotkov. Pri 12 učencih je prišlo do drugačnega ocenjevanja pri vprašanju 19 (e) (iii) in pri 11 učencih pri vprašanju 19 (e) (ii). Pri vprašanju 19 (c) je prišlo do odstopanj pri 8 učencih. 4 učenci so bili drugače ocenjeni pri vprašanju 19 (b).
Pri vprašanjih 19 (e) (ii) in 19 (e) (iii) je prišlo do razlik v ocenjevanju zaradi veriženja napake.
Pri teh dveh vprašanjih so učenci potrebovali silo bicepsa iz vprašanja 19 (e) (i). Učenci so pri prejšnjih vprašanjih naredili napako in izračunali napačno. Ker so se vprašanja navezovala eno na drugo, so imeli tudi pri naslednjih vprašanjih napačen rezultat, ampak pravilen potek računanja. Vprašanji 19 (a) in 19 (e) (i) sta bili ocenjeni enako, saj je šlo zgolj za pravilen rezultat, ki se ni navezoval na nobeno prejšnje vprašanje.
Glede na dobljene podatke težko govorimo o najbolj objektivnih in najmanj objektivnih vpršanjih, ker je pri večini vprašanj prihajalo do razhajanj med ocenjevanji zaradi neupoštevanja veriženja napak.
Na Slika 23 je grafični prikaz števila učencev, pri katerih je prišlo do razlike pri ocenjevanju vprašanja.
Slika 23: Grafični prikaz razlike pri ocenjevanju posameznega vprašanja
2.8 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI UČENCEV PRI NALOGI B1 S KONČNIM REZULTATOM NA TEKMOVANJU
Naredili bomo primerjavo uspešnosti učencev pri nalogi B1 s končnim rezultatom in razvrstitvijo na tekmovanju. Primerjali bomo najboljšo prvo četrtino učencev glede na končen rezultat na tekmovanju. Pregledali bomo, ali so ti učenci dosegali tudi največ točk pri nalogi B1.
2.8.1 35. Državno tekmovanje v znanju fizike za zlato Stefanovo priznanje
Državnega tekmovanja se je udeležilo 151 učencev. Pri nalogi B1 je bilo možnih 12 točk. Vse točke sta dosegla 2 učenca.
Učence smo razdelili po uspešnosti pri nalogi B1 in jim podelili barvo. Razdelili smo jih na četrtine. Prva četrtina je rumene barve, druga četrtina učencev je zelene barve, tretje četrtina učencev je modre barve in četrta četrtina je rdeče barve. Po določitvi barv smo razdelili učence glede na uspešnost na tekmovanju, prva četrtina učencev je prikazana v Tabela 51. Prikazano je, koliko točk so dosegli pri nalogi B1 leta 2015.
0
Mesto
Prvih 8 učencev je doseglo pri nalogi B1 9 ali več točk, skupno število učencev, ki so dosegli 9 točk ali več, je bilo 10. Od devetega mesta pa so učenci dosegali zelo različno število točk, od 0 pa vse do 9. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta se dva učenca, ki sta dosegla pri nalogi B1 0 točk, uvrstila na osemnajsto in petindvajseto mesto.
Tabela 51: Razvrstitev učencev glede na uspešnost na tekmovanju 2015
2.8.2 38. Državno tekmovanje v znanju fizike za zlato Stefanovo priznanje
Državnega tekmovanja se je udeležilo 137 učencev. Pri nalogi B1 je bilo možnih 14 točk. Vse točke so dosegli 4 učenci.
Učence smo razdelili po uspešnosti pri nalogi B1 in jim podelili barvo. Razdelili smo jih na četrtine. Prva četrtina je rumene barve, druga četrtina učencev je zelene barve, tretje četrtina učencev je modre barve in četrta četrtina je rdeče barve. Po določitvi barv smo razdelili učence glede na uspešnost na tekmovanju, prva četrtina učencev je prikazana v Tabela 52, prikazano je, koliko točk so dosegli pri nalogi B1 leta 2018.
Mesto
Prvih 7 učencev je doseglo pri nalogi B1 7 ali več točk, toliko točk je med vsemi tekmovalci doseglo 30 učencev. Na osmo mesto se je uvrstil učenec, ki je dosegel le 1 točko pri nalogi B1.
Zanimivo je, da so trije učenci, ki so osvojili vse točke pri nalogi B1, šele na petnajstem mestu, dva pa na devetnajstem mestu. Enega izmed učencev, ki je dosegel vse točke pri nalogi B1, ni med 28 najboljšimi učenci v skupnem seštevku, ker je pri nalogi B2 prejel le 2 točki in pri A delu 4 točke. Na šestiindvajsetem mestu je učenec, ki ni dobil nobene točke pri nalogi B1, ker je celotno nalogo pustil prazno, prejel pa je vseh 10 točk pri nalogi A, 13 točk pri nalogi B2 in 14 točk pri eksperimentalni nalogi.
Tabela 52: Razvrstitev učencev glede na uspešnost na tekmovanju 2018
2.8.3 39. Državno tekmovanje v znanju fizike za zlato Stefanovo priznanje
Državnega tekmovanja se je udeležilo 136 učencev. Pri nalogi B1 je bilo možnih 15 točk. Vseh točk ni dosegel nihče od tekmovalcev, 5 učencev je doseglo po 14 točk.
Učence smo razdelili po uspešnosti pri nalogi B1 in jim podelili barvo. Razdelili smo jih na četrtine. Prva četrtina je rumene barve, druga četrtina učencev je zelene barve, tretje četrtina učencev je modre barve in četrta četrtina je rdeče barve. Po določitvi barv smo razdelili učence glede na uspešnost na tekmovanju, prva četrtina učencev je prikazana v Tabela 53, kjer je prikazano, koliko točk so dosegli pri nalogi B1 leta 2019.
Mesto
Prvih 8 učencev je doseglo 11 točk ali več; toliko točk je na tekmovanju doseglo 11 učencev.
Najnižje število točk med prvimi 34 učenci, 2 točki, je pri nalogi B1 dosegel učenec na petnajstem mestu.
Tabela 53: Razvrstitev učencev glede na uspešnost na tekmovanju 2019
2.9 PRIMERJAVA REZULTATOV IN USPEŠNOSTI UČENCEV NA TREH DRŽAVNIH TEKMOVANJIH
Po pregledu vseh treh državnih tekmovanj iz fizike iz let 2015, 2018 in 2019 bomo naredili primerjavo uspešnosti učencev, prikazali bomo število učencev, ki so osvojili določeno število točk. Preverjali bomo, če se učenci pripravljajo na tekmovanja tako, da rešujejo stare naloge in če se to kaže na večji uspešnosti reševanja nalog v zadnjih letih.
V Tabela 54 je zapisano skupno število točk pri nalogi B1 s 35., 38. in 39. državnega tekmovanja in število učencev, ki so dosegli določeno število točk.
Tabela 54: Primerjava števila točk med tremi državnimi tekmovanji pri nalogi B1
2015 2018 2019
Pri nalogi B1 je leta 2015 največ učencev doseglo 1 točko, teh je bilo 26, kar predstavlja 17 odstotka. Tudi leta 2018 je imelo največ učencev po 1 točko, teh je bilo 26, kar je 19 odstotkov.
Leta 2019 se pojavi razlika, saj je v tem letu doseglo največ učencev 5 točk, teh je bilo 26, kar predstavlja 19 odstotkov. Kar 8 izmed teh 26 učencev je vseh 5 točk doseglo s pravilno rešenima vprašanjema 19 (a) in 19 (b). Preostalih 18 učencev je doseglo vsaj 3 točke pri prvih dveh vprašanjih. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da se razlika med letoma 2018, 2015 in letom 2019 pojavi zaradi lažjih, bolj osnovnih prvih dveh vprašanj.
Vse točke pri nalogi B1 sta leta 2015 osvojila 2 učenca, kar je 1,3 odstotka. Leta 2018 so vse točke osvojili 4 učenci, kar predstavlja 2,9 odstotka. Leta 2019 pa ni bilo učenca, ki bi pri nalogi B1 osvojil vse točke.
Vsa tri leta je bilo nekaj učencev, ki niso dosegli nobene točke pri nalogi B1 ali pa je sploh niso reševali. Leta 2015 je bilo teh učencev 15, kar predstavlja 9,9 odstotka. Leta 2018 se je najslabše odrezalo 17 učencev, kar je 12 odstotkov. Leta 2019 le 4 učenci niso dosegli nobene točke pri nalogi B1, kar predstavlja 2,9 odstotka.
Primerjave glede na uspešnost reševanja naloge B1 lahko naredimo na več različnih načinov, ti so prikazani v Tabela 55.
Tabela 55: Primerjave glede na uspešnost reševanja naloge B1
2015 2018 2019
- glede na delež učencev, ki so osvojili več kot polovico točk pri nalogi B1. Leta 2015 je osvojilo 7 ali več točk 17 odstotkov učencev, leta 2018 je osvojilo 8 ali več točk 16 odstotkov učencev, leta 2019 pa je osvojilo 8 ali več točk 13 odstotkov učencev. Iz te primerjave sledi, da so bili učenci najbolj uspešni leta 2015;
- glede na delež učencev, ki so dobili vsaj 1 točko. Leta 2015 je bilo takšnih učencev 90 odstotkov, leta 2018 je bilo takšnih učencev 88 odstotkov in leta 2019 je vsaj 1 točko osvojilo 97 odstotkov učencev. Učenci so bili najbolj uspešni leta 2019;
- glede na delež učencev, ki so dobili vse točke in tistih, ki so izgubili samo 1 točko. Leta 2015 je 11 ali 12 točk osvojilo 2 odstotka tekmovalcev, leta 2018 je osvojilo 13 ali 14 točk 6,5 odstotkov učencev, leta 2019 je osvojilo 14 ali 15 točk 3,7 odstotkov učencev.
Iz te primerjave je razvidno, da so bili učenci najbolj uspešni leta 2018. Naloga iz leta
2018 je bila sestavljena tako, da so lahko dele vprašanj rešili brez dodatnih sklepanj. V tem letu je bilo tudi največ vprašanj, ki so bila med seboj identična, le predstavljena so bila na drugem primeru;
- glede na to, koliko točk je osvojilo največ učencev, je leta 2015 in 2018 največ učencev doseglo 1 točko, medtem ko je največ učencev leta 2019 doseglo 5 točk. Iz te primerjave sledi, da je bilo najbolj uspešno leto 2019.
Glede na različne kriterije smo dobili različne rezultate. Leti 2015 in 2018 sta bili najboljši pri enem kriteriju, medtem ko je bilo leto 2019 najboljše pri dveh kriterijih. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je bilo leta 2019 laže doseči vsaj nekaj točk kot v letih 2015 in 2018. Vendar pa ni bilo veliko učencev v samem vrhu; zgolj eno točko je izgubilo le 3,7 odstotka učencev.
Spodnji graf (Slika 24) prikazuje primerjavo uspešnosti učencev pri nalogi B1 med leti 2015, 2018 in 2019.
Slika 24: Primerjava uspešnosti učencev med leti 2015, 2018 in 2019 00
05 10 15 20 25
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Delež učencev [%]
Število točk
Primerjava uspešnosti učencev med leti 2015, 2018 in 2019
2015 2018 2019
3 ZAKLJUČEK
V magistrskem delu smo analizirali in primerjali naloge s 35., 38. in 39. državnega tekmovanja iz fizike za Stefanovo priznanje. Primerjali smo naloge B1, ki jim je skupna snov »navor«.
Pogledali smo, če se pojavljajo podobnosti pri sestavi vprašanj. Vsa vprašanja in odgovore smo analizirali in ugotavljali, od kje izvirajo napake in kakšno razmišljanje spremlja učence med reševanjem nalog.
Ugotovili smo, da lahko vprašanja primerjamo glede na sestavo in potrebno znanje. Vsako leto pa je kakšno vprašanje, ki je posebnost tistega leta, ko je poleg teme navora v ospredju en sistem, ki pa ima svoje posebnosti. Leta 2015 smo imeli sistem mirujočega žerjava, leta 2018 sistem glave in leta 2019 sistem roke od dlani do rame. Preverili smo težavnost vprašanj in tudi, kako so si vprašanja glede na težavnost sledila. Ugotovili smo, da si leta 2018 in 2019 vprašanja niso sledila po težavnosti. V navedenih letih učenci namreč niso najbolje reševali prvega vprašanja, vprašanja (a). Skupna ugotovitev za vsa tri leta je, da so učenci najslabše reševali zadnje vprašanje oziroma, da je bilo to najtežje. Torej lahko sklepamo, da je namen vseh vprašanj ta, da je učenec sposoben rešiti zadnje vprašanje, ki zahteva največ znanj.
Na osnovi analize rezultatov smo ugotovili, da imajo tudi učenci, ki se uvrstijo na državno tekmovanje, težave in nerazjasnjene pojme, ki se navezujejo na temo navor, imajo težave s pojmi in vsebinami, ki so jih že obravnavali v šoli in spadajo med obvezne operativne cilje.
Učenci imajo tudi težave s pojmom težišča, s pretvarjanjem enot, z določitvijo sistema opazovanja, okolice in prvega pogoja za statično ravnovesje togega telesa. Veliko napak je bilo storjenih, ker so učenci narisali sile v napačno smer. Takšno neznanje lahko izhaja iz slabo utrjene snovi o delovanju in risanju sil, ali pa je preprosto posledica nepozornga branja in napačne določitve sistema in okolice. Iz podatkov, ki smo jih analizirali, težko ugotovimo izvor teh napak. Ugotovili smo, da imajo včasih učenci težave že z razumevanjem osnovnih pojmov, ki so predpogoj za to, da uspešno rešujejo naloge, pri katerih v uvodu uvedemo še dodatni pogoj za ravnovesje.
V prihodnje bi bilo dobro preveriti posamezne teme, ki jih učenci obravnavajo v šoli in so osnova temi navor. S pomočjo teh raziskav bi ugotovili, če je težava v utrjenosti snovi ali je problem v težavnosti naloge, pri kateri učenci ne dojamejo osnovnih elementov ali pa niso sposobni uporabiti osnovnega že naučenega znanja na novem in bolj kompleksnem primeru.
Primerjanje rezultatov ocenjevanja in objektivnost nalog nas ni toliko presenetilo, saj smo že imeli podatke iz diplomskega dela za 35. državno tekmovanje leta 2015, kjer je bilo drugače ocenjenih kar 33 odstotkov tekmovalnih pol. Za leto 2018 smo drugače ocenili 33 odstotkov tekmovalnih pol, za leto 2019 pa kar 40 odstotkov tekmovalnih pol. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da so bile leta 2019 naloge najmanj objektivne, najbolj objektivno ocenjevanje je bilo leta 2018. Do največjih razlik pri ocenjevanjih je pri vseh treh letih prišlo zaradi veriženja napak. Nekateri ocenjevalci niso upoštevali oziroma niso bili toliko pozorni na napake, ki so jih učenci naredili že v predhodnih nalogah. Seveda pa ne smemo pozabiti na
časovni pritisk na ocenjevalce na tekmovanju, saj so morali naloge pregledati v določenem času. Sama pa sem si lahko čas prilagodila, saj nisem imela časovnih omejitev in je bil lahko pregled nalog zato toliko bolj temeljit.
Za povečanje objektivnosti ocenjevanja nalog bi bilo dobro, da bi pri izdelovanju ocenjevalnih listov napisali bolj podrobna navodila za ocenjevalce. Vendar pa se moramo zavedati, da pri pripravi ocenjevalnih listov ni mogoče predvideti vseh načinov reševanja. Zato je potrebno posebej opozoriti ocenjevalce, da morajo v primeru, če je podan samo odgovor pri nalogi in ta ni pravilen, preveriti/preračunati naloge glede na napačne odgovore iz prejšnjih nalog. To delo je zelo zamudno, ampak spada med dolžnosti ocenjevalca.
Ugotavljali smo, ali se pojavlja povezava med uspešnostjo med skupnim številom točk pri nalogi B1 in skupnim številom točk na tekmovanju. Na vseh treh tekmovanjih so učenci, ki so se uvrstili na prva tri mesta, izgubili maksimalno 2 točki pri nalogi B1. Iz tega podatka lahko sklepamo, da je za prva mesta odločilna uspešnost pri vseh nalogah.
Primerjali smo rezultate učencev in uspešnost reševanja naloge B1 na vseh treh tekmovanjih.
Glede na različne primerjave smo prišli do različnih rezultatov. Pri dveh primerjavah so bili najboljši rezultati leta 2019, medtem ko so bili rezultati leta 2015 in prav tako leta 2018 najboljši pri eni primerjavi. Na osnovi teh podatkov ne moremo govoriti o velikih odstopanjih med uspešnostjo reševanja skozi leta, ali trditi, da se na razultatih lahko opazi, da bi se učenci pripravljali na državno tekmovanje tako, da bi reševali stare naloge.