Vir: Povzeto po (IAP2,2007)
Medtem ko se Spektrum IAP2 začne z najnižjo stopnjo informiranje, ki pa je ne definira kot stopnjo participacije javnosti, ONSP še dodatno razlikuje med stopnjama neparticipacija in informiranje. Objave na stopnji informiranje glede na ONSP obveščajo javnost o delu predstavniških teles in uprave, procesih sprejemanja odločitev in sprejetih odločitvah ter seznanjajo občane o možnostih participacije. Objave, ki so glede na ONSP kategorizirane na stopnjo neparticipacija, pa so tiste, ki nimajo nobene povezave z delom predstavniških teles in uprave, procesom sprejemanja odločitev in sprejetih odločitev ter ne informirajo občanov o možnostih participiranja, temveč le opisujejo dogajanje v občini, kot npr.
kulturne prireditve … Na obeh stopnjah gre za podajo informacij, kar je možno doseči z objavo besedila, povezave na spletno stran, slike in videa. Na Facebooku je možna tudi funkcija »Postavi vprašanje«, kjer lahko upravitelj strani postavlja vprašanja. Prav tako se lahko vodi seja Q&A, kjer lahko predstavniki odgovarjajo na vprašanja javnosti.
Na stopnji posvetovanja se odločevalci posvetujejo z javnostjo, torej pridobijo njihovo mnenje. Mnenje javnosti lahko na Facebooku pridobijo na več načinov, tako da postavijo vprašanje, na katerega lahko člani javnosti odgovorijo z všečkom in komentarjem. Čeprav je malo smernic, kako analizirati odzive na objave javnih institucij, se domneva, da všeček pomeni »se strinjam« oz. »dobro delo« (Simmons, 2017). Javnost lahko spodbudijo k podpisu peticije, dajo možnost, da jo s funkcijo »Peticija« občani sami oblikujejo in zberejo glasove. Možnost vodenja peticije lahko podprejo z zagotovitvijo, da jo bodo z določenim številom glasov pregledali. Odločevalci lahko pridobijo mnenja z anketo zaprtega ali odprtega tipa. Na Twitterju lahko postavijo vprašanje s ključnikom in se na ta način posvetujejo z javnostjo, lahko pa tudi postavijo zaprto vprašanje s funkcijo »Poll«.
Na stopnji vključevanja se dela skupaj z javnostjo in se ji zagotovi, da so njihove skrbi in želje razumljene in vzete v zakup. V spektrumu IAP2 je na tej stopnji določeno, da se z javnostjo dela na tej stopnji skozi celoten proces in da so med njim želje vzete v zakup. Tu se ONSP od spektruma IAP2 razlikuje, saj predpostavlja, da je od zahtevnosti odločitve odvisno, na koliko korakih procesa sprejemanja odločitve se vključi javnost (MJU, 2017).
Iste metode participacije kot na stopnji posvetovanja se lahko uporabi tudi na stopnji vključevanja. Razlika je le, da so rezultati pri odločitvi upoštevani.
Na stopnji sodelovanja se sodeluje z javnostjo, vključuje tudi razvoj alternativ in identifikacijo preferirane rešitve. Tradicionalni način participacije na tej stopnji bi bila moderirana javna razprava. Na Facebooku se lahko za posamezno temo odpre Facebook skupina, ki se jo lahko priključi uradni Facebook strani občine. V Facebook skupini se lahko skozi celoten proces informira zainteresirano javnost in z njo sodeluje, izmenjuje mnenja, ideje ter jih nadgrajuje. Hkrati lahko uporabi vse funkcije in orodja nižjih stopenj.
Na stopnji opolnomočenje je sprejem odločitve v celoti v rokah javnosti. Primer participacije javnosti na tej stopnji je participativni proračun. Pri participativnem proračunu lahko občani posredujejo lastne predloge za del proračuna, potem glasujejo o predlogih.
Prek Facebook aplikacije se lahko sestavi obrazec, na katerem se lahko predloži predlog, prav tako se lahko pripravi obrazec za glasovanje. To pomeni, da se lahko kot enega izmed več kanalov participacije pri sprejemu participativnega proračuna organizira tudi na Facebooku. S pomočjo ključnika, povezanega s temo participativnega proračuna, se lahko zbira predloge prek Twitterja, prav tako pa se lahko na Twitterju vodi glasovanje o izbiri.
Iz okvira participacije na družbenih omrežjih je razvidno, da imajo potencial postati participativno orodje, saj nudijo funkcije, ki lahko zagotovijo vse stopnje participacije po teoriji okvirja spektrum participacije javnosti IAP2.
8.5 ANALIZA UPORABE DRUŽBENIH OMREŽIJ KOT PARTICIPATIVNEGA ORODJA S STRANI OBČIN V PRAKSI
V tem poglavju je predstavljena druga faza raziskave, tj. analiza objav občinskih uprav na družbenih omrežjih. Predstavljeni so namen in izhodišča ter metodologija raziskave.
Opredeljene so spremenljivke, ki so bile raziskovane z namenom priti do spoznanj o skupnih temah zadnjih treh faz raziskave. Predstavljeno je, kako je bila raziskava izvedena. Zatem so podani rezultati raziskave, ki so nato tudi analizirani. Na koncu so odgovori na raziskovalna vprašanja te faze raziskave.
Namen te faze je bil ugotoviti, ali je v praksi rezultat uporabe družbenih omrežij s strani občin participacija občanov. Raziskovalna vprašanja, ki so bila postavljena v tej fazi raziskave, so naslednja:
1. Ali slovenske občine uporabljajo družbena omrežja kot participativno orodje?
2. Na katerih delovnih področjih občinske uprave slovenske občine uporabljajo orodja, ki podpirajo najvišjo stopnjo participacije?
3. Pri katerih delovnih področjih občinske uprave se na družbenih omrežjih slovenske občine občani največ vključujejo?
8.5.1 Metodologija raziskave
Analiza družbenih omrežij je bila zastavljena tako, da se za določeno obdobje ročno pridobijo vse občinske objave na platformah Facebook in Twitter. Na podlagi ONSP-ja se jih opredeli glede na stopnjo participacije, ki je bila cilj in obljuba objave. Ta podatek nam je povedal, ali je namen objav dejansko participacija občanov, torej ali so družbena omrežja uporabljana kot participativno orodje. Za to obdobje se pridobi tudi vse komentarje na objave. Tudi te se razvrsti glede na stopnjo participacije, kar pokaže, kakšna stopnja participacije je dosežena s strani občanov oz. kakšno stopnjo participacije želijo. Pridobi se tudi število všečkov, delitev in komentarjev za posamezne objave, ki se ga primerja z objavami, ki spodbujajo participacijo, in objavami, ki je ne spodbujajo. Ta rezultat bo pokazal, kako občani vidijo družbena omrežja, tj. kot participativno orodje ali ne.
Z namenom pridobitve odgovorov na raziskovalna vprašanja so bile postavljene naslednje spremenljivke:
Tabela 4: Spremenljivke skupnih tem
Skupne teme Spremenljivke Vprašanja
Pomen družbenih omrežij za participacijo
Aktivnost objav o participaciji glede na vse objave (št. objav, ki spodbujajo participacijo/št. vseh
objav)
Ali so družbena omrežja prepoznana kot sredstvo za participacijo in kot taka tudi
uporabljana?
Skupne teme Spremenljivke Vprašanja
Pomen participacije Stopnja participacije v objavah Katera stopnja participacije je dosežena?
Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena opazovalna metoda. Opazovani so bili uradni profili družbenih omrežij Facebook in Twitter občin Kamnik, Domžale in Ljubljana.
Na profilih družbenih omrežij smo zbrali naslednje podatke o objavah: (1) datum, (2) vsebina objave, (3) format objave, (4) število všečkov, (5) število delitev in (6) število komentarjev, (7) vsebina komentarjev, ki so pozivali občinsko upravo h komunikaciji oz.
odzivu, ter (8) delovno področje občinske uprave.
Podatki so bili zbrani v obdobju treh mesecev – od 1. 4. 2020 do 30. 6. 2020.
Vsako objavo občinske uprave na profilu družbenega omrežja smo opredelili glede na stopnjo participacije. Za določanje stopenj smo uporabili OSNP. Pri opredeljevanju objav
smo si pomagali tudi s klasifikacijo objav predhodne raziskave avtorice Tasdan (2016) (Tabela 5).
Tabela 5: Klasifikacija objav na družbenih omrežjih Stopnje
participacije občanov
Klasifikacija objav glede na stopnjo participacije
Neparticipacija Objave, ki opisujejo pretekle dogodke in splošne teme, ki se ne navezujejo na delo občinske uprave
Informiranje
Objave, ki spodbujajo občane, naj pregledajo spletno stran, da dobijo informacije o praksah upravljanja
Objave, ki podajajo razlago storitev in dejavnosti občinske uprave Objave, ki promovirajo občinski svet
Objave, ki obveščajo občane o priložnostih za komunikacijo z občino Objave, ki občanom sporočajo datum in uro seje občinskega sveta Objave, ki promovirajo objave z namenom prisluhniti in priznati pomisleke in
želje občanov
Posvetovanje Objave, ki spodbujajo občane, naj komunicirajo prek mestnih računov družbenih medijev
Objave, ki podpirajo dejavnosti in sestanke mestnih svetov Objave, ki služijo kot pomoč pri ustanavljanju civilnih formacij
Vključevanje
Objave, ki napovedujejo in predvajajo seje mestnega sveta Objave, ki razglasijo in spoštujejo rezultate anket
Objave, ki gostijo člane mestnega sveta
Objave, ki na družbenem omrežju objavijo obiske članov mestnega sveta na platformi
Sodelovanje
Objave, ki upoštevajo nasvete občanov in so z njimi vzpostavile partnerstvo Objave, ki pozivajo občane k podpisu peticije
Objave o sodelovanju z univerzami in nevladnimi organizacijami Objave o organizaciji odborov s sodelovanjem
Objave o izvajanju projekta s sodelovanjem državljanov Objave o planiranju projekta na podlagi idej občanov
Vir: lasten
Vsak komentar občana, ki je pozival k odzivu občinske uprave – torej doseči namere participacije – smo opredelili na podlagi klasifikacij objav v predhodni raziskavi avtorice Tasdan (2016) (Tabela 6).
Tabela 6: Klasifikacija komentarjev na družbenih omrežjih
Stopnje participacije Klasifikacija komentarjev glede na stopnjo participacije
Neparticipacija občanov
Komentarji, ki niso bili povezani z iskanjem informacij o delu občinskega sveta oz.
občinske uprave in niso posredovali nobenih uporabnih informacij za sprejemanje odločitev
občinske uprave oz. občinskega sveta Informiranje občanov Komentarji, ki so iskali informacije o
priložnostih za komunikacijo z občino Posvetovanje z občani Komentarji, ki želijo, da jim občina prisluhne in
prizna pomisleke in želje občanov Vir: lasten
8.5.3 Rezultati raziskave
Tabela 7: Analiza števila objav na družbenih omrežjih
Ljubljana Domžale
Št. objav 163 58
Povprečno št. objav/dan 1,8 0,7
Št. vseh objav, ki so spodbujale participacijo 7 1
% objav, ki so spodbujale participacijo glede na vse objave 4,3 1,7 Vir: lasten
Študija je pokazala, da občina Ljubljana aktivno in pogosto uporablja platformo Facebook.
V obdobju 3 mesecev je objavila 163 objav, torej povprečno 1,8 objav/dan. Od vseh objav je bilo 7, torej 4,3 % objav, kvalificiranih kot spodbujajoče participacijo občanov (Tabela 4).
Študija je pokazala, da tudi Občina Domžale redno uporablja platformo Facebook. V obdobju 3 mesecev je objavila 58 objav, torej povprečno 0,7 objav/dan. Od vseh objav je 1, torej 1,7 % objav, kvalificirana kot spodbujajoča participacijo občanov. Skoraj vse objave na profilu so bile povezave na članek na uradni spletni strani občine (Tabela 7).
Med študijo objav smo opazili, da občine uporabljajo profil večinoma za objave informacij, kot so prihodnje in pretekle družbene aktivnosti, zanimivosti o različnih tematikah vsakdanjega življenja, čestitke ob praznikih, objave o že preteklih uradnih dogodkih, različnih dosežkih občine, dosežkih posameznih meščanov, novice o prometu, popravilu cest … Občina Ljubljana ni namenila nobene objave občinskim sejam, sprejemu kakršnegakoli občinskega akta ali povabilu na obisk seje ali na pogovor z županom. Občina Domžale je objavila eno novico o že pretekli izpeljavi izredne seje mestnega sveta.
Tabela 8: Analiza objav glede na stopnje participacije
Ljubljana Domžale
Objava – stopnja informiranje 1 1
Objava – stopnja posvetovanje 6 0
Objava – stopnja vključevanje 0 0
Objava – stopnja sodelovanje 2 0
Objava – stopnja opolnomočenje 0 0
Vir: lasten
Objave občine Ljubljana, ki so spodbujale participacijo, so spadale v naslednje stopnje: ena objava v informiranje, šest objav v posvetovanje, nobena objava v vključevanje in dve objavi v sodelovanje. Objave z višjo stopnjo participacije občanov so bile ponovljene po dvakrat, saj so vabile k sodelovanju pri istem projektu. Občina Domžale je objavila le eno objavo, ki je spodbujala participacijo, in je spadala v stopnjo informiranje. Najvišja stopnja participacije, ki je bila dosežena, je bila stopnja sodelovanje z dvema objavama na isto temo. Največ objav, ki so spodbujale participacijo, je spadalo v stopnjo posvetovanje, bilo jih je šest. V povprečju, glede na vse objave, pa je dosežena stopnja neparticipacija (Tabela 8).
Ljubljana je na družbenem profilu objavila nekaj projektov, ki so bili zasnovani z namenom participacije občanov. Objave, ki so spodbujale participacijo občanov, so se navezovale na naslednje teme: spletna anketa o mnenju in naklonjenosti občanov do čebel za ustvarjanje zdravega in zelenega okolja ter vabilo k podaji predlogov za imenovanje drevesa leta 2020, zbiranje idej za vsebinske in oblikovne zasnove novih trajnostnih rešitev v urbanem gozdu Golovec, povabilo k oddaji programskih idej za Ljubljano, Evropsko prestolnico kulture 2025.
Tabela 9: Analiza komentarjev objav
Ljubljana Domžale Komentar –želja občanov po participaciji na stopnji
informiranje 1 0
Komentar –želja občanov po participaciji na stopnji
posvetovanje 14 1
Št. vseh komentarjev, naslovljenih na občinsko upravo 46 2 Št. odgovorov na komentarje, naslovljene na občinsko upravo 44 0
Št. neodgovorjenih komentarjev, naslovljenih na občinsko
upravo 2 2
Vir: lasten
V študiji so bili analizirani tudi komentarji pod objavami. Razlika med obema občinama je bila občutna. Na profilu občine Ljubljana so skoraj vse objave komentirali občani. Od 163 objav je en občan v komentarju izrazil željo po participaciji stopnje informiranje, ko je iskal informacijo o možnosti komunikacije s klepetalnim robotom Ljubom, in 14 občanov , ki so v komentarjih izrazili željo po participaciji na stopnji posvetovanje. V primerih posvetovanja pa so občani sami predlagali različne rešitve glede konkretnih problemov, npr. predložili so fotografije primerov, kjer se ukrepov občinske uprave niso držali. Občinska uprava se je odzvala in povprašala za dodatne podrobnosti ter obvestila občana, da je zadevo posredovala pristojni osebi. Tako je prisluhnila pomislekom in željam občanov ter jih priznala. Od 46 komentarjev, v katerih so občani pozivali občinsko upravo k odzivu, so odgovorili na 44. Le dva sta ostala neodgovorjena. Iz tega podatka lahko sklepam, da družbeno omrežje v tej občini služi kot sredstvo, s katerim lahko občani samostojno dosežejo stopnjo participacije posvetovanje. Njihova mnenja so prebrana in njihove želje in skrbi vzete v obzir. V Občini Domžale sta bili v analiziranem obdobju občini posredovani le dve vprašanji občanov, ki pa sta ostali neodgovorjeni (Tabela 9).
Tabela 10: Analiza števila všečkov
Obe občini Povprečno št. všečkov
Št. všečkov – stopnja neparticipacija 15670 74
Št. všečkov – stopnja informiranje 18 9
Št. všečkov – stopnja posvetovanje 179 30
Št. všečkov – stopnja vključevanje 0 0
Št. všečkov – stopnja sodelovanje 52 26
Št. všečkov na objave, ki spodbujajo
participacijo 249 31
Vir: lasten
Zanimiv je podatek, da je povprečno več všečkov na objave, ki ne spodbujajo participacije (povprečno 74 všečkov na objavo) v primerjavi z objavami, ki spodbujajo participacijo (povprečno 31 všečkov na objavo). Največ všečkov so prejele tiste objave, ki spodbujajo participacijo, uvrščene v stopnjo posvetovanje. Zanimiva je primerjava števila všečkov med objavami, ki spodbujajo participacijo, in tistimi, ki je ne. Objave, ki ne spodbujajo participacije, so povprečno dobile več kot dvakrat toliko všečkov kot objave, ki so jo spodbujale. Ta podatek lahko nakazuje, da večina občanov ne obišče profila občine z željo podati svoj prispevek, temveč le brati prijetne informacije o svojem kraju, ki vzbudijo občutek pripadnosti skupnosti (Tabela 10).
Tabela 11: Analiza števila komentarjev objav
Obe občini Povprečno št. komentarjev Št. komentarjev – stopnja neparticipacija 1445 6,5
Obe občini Povprečno št. komentarjev
Št. komentarjev – stopnja informiranje 5 2,5
Št. komentarjev – stopnja posvetovanje 47 7,8
Št. komentarjev – stopnja vključevanje 0 0
Št. komentarjev – stopnja sodelovanje 2 1
Št. komentarjev na objave, ki spodbujajo
participacijo 54 4,8
Vir: lasten
Povprečno je podanih tudi več komentarjev na objave, ki ne spodbujajo participacije (povprečno 6,5 komentarjev na objavo), kot pa na objave, ki jo spodbujajo (povprečno 4,8 komentarjev na objavo). Največ komentarjev je bilo danih na objave, uvrščene v stopnjo posvetovanje. Primerjava števila komentarjev – od vseh objav je največ komentarjev stopnje posvetovanje – morda nakazuje, da tisti, ki želijo participirati, možnost sprejmejo (Tabela 11).
Tabela 12: Analiza števila objav glede na delovna področja Št. objav s
Največ objav obeh občin je neokarakteriziranih glede na delovno področje, saj so splošne narave, kot npr. nagovor župana, čestitke, zanimivosti … Pri obeh profilih občin pa je podoben trend pri razmerju objav glede na delovna področja. Največ objav je s področja družbenih dejavnosti, skoraj enako razmerje je med področjema urejanje občinskega prostora ter promet in javne službe, občutno najmanj pa na področju planiranje razvoja in investicij, kar tudi nakazuje na dejstvo, da se družbena omrežja ne razume kot participativna orodja s strani občin (Tabela 12).
Tabela 13: Analiza odzivov glede na delovna področja objav Št. objav s
Št. objav s
Zanimiv je podatek, da čeprav je od vseh delovnih področij največ všečkov, komentarjev in delitev podanih objavam s področja planiranja razvoja i n investicij – kar šestkrat več všečkov in delitev kot pri objavah z delovnega področja z največ objavami –, je na tem delovnem področju objav najmanj, in sicer kar 14-krat manj kot objav z delovnega področja družbene dejavnosti, na temo katerega je največ objav (Tabela 13).
8.5.4 Odgovori na raziskovalna vprašanja
1. Ali slovenske občine uporabljajo družbena omrežja kot participativno orodje?
Družbena omrežja v občinah niso uporabljana kot participativna orodja. Delež objav, ki spodbujajo participacijo, je bil 4,3 % v Ljubljani oz. 1,7 % v Domžalah. Glede na odstotek objav, ki spodbujajo participacijo na profilih obeh občin, ter glede na dejstvo, da ena od obravnavanih občin nima niti profila na družbenem omrežju, lahko potrdim, da občine ne uporabljajo družbenih omrežij kot sredstva za participacijo javnosti.
2. Na katerih delovnih področjih občinske uprave slovenske občine uporabljajo orodja, ki podpirajo najvišjo stopnjo participacije?
Največ objav, ki so spodbujale k participaciji občanov, je bilo na področju urejanja občinskega prostora. Teh objav je bilo pet. Objave, ki so spodbujale k participaciji občanov, so bile tudi na področjih družbenih dejavnosti, te so bile tri, in ena na področju prometa in javnih služb.
Objave, ki so spodbujale participacijo občanov, so vsebovale spletno anketo o mnenju in naklonjenosti občanov do čebel, povabilo za ustvarjanje zdravega in zelenega okolja, vabilo
k podaji predlogov za imenovanje drevesa leta 2020, zbiranje idej za vsebinske in oblikovne zasnove novih trajnostnih rešitev v urbanem gozdu Golovec, povabilo k oddaji programskih idej za Ljubljano, Evropsko prestolnico kulture 2025.
3. Pri katerih delovnih področij občinske uprave na družbenih omrežjih slovenske občine občane največ vključujejo?
Občane največ vključujejo pri objavah s področja planiranja razvoja in investicij. Objave s tega področja so največkrat všečkane, deljene in komentirane. Razlika med vključevanjem občanov na tem delovnem področju in ostalimi področji je izrazita. Je pa, zanimivo, objav s tega področja najmanj. Objav z drugih področij je namreč 10–14-krat več.
8.6 ANALIZA MNENJ ZAPOSLENIH NA OBČINSKI UPRAVI
V tem poglavju je predstavljena tretja faza raziskave, tj. analiza mnenj zaposlenih na občinski upravi. Namen te faze je bil spoznati mnenja zaposlenih na občinski upravi o pomenu, ki ga dajejo družbenim omrežjem kot orodju za participacijo občanov. Kot je bilo prikazano v pregledu normativnega okvira, ni zakonsko določeno, da morajo občinske uprave uporabljati družbena omrežja za informiranje občanov niti vključevati občane pri sprejemanju aktov. Predpostavka, da se družbena omrežja uporabljajo kot orodje za participacijo občanov, je tako prepoznavanje družbenih omrežij kot participativnega orodja s strani zaposlenih na občinski upravi in njihova želja za večjo participacijo občanov pri sprejemanju odločitev.
Raziskovalna vprašanja, ki so bila postavljena za to fazo raziskave, so bila:
4. Kakšen pomen lokalna samouprava pripisuje participaciji občanov na družbenih omrežjih? Kakšni so načrti lokalne samouprave za uporabo družbenih omrežij kot participativnega orodja?
5. Kakšne prednosti in slabosti uporabe družbenih omrežij za podporo participaciji občanov zaznavajo zaposleni v občinskih upravah? S kakšnimi ovirami se soočajo
5. Kakšne prednosti in slabosti uporabe družbenih omrežij za podporo participaciji občanov zaznavajo zaposleni v občinskih upravah? S kakšnimi ovirami se soočajo