LITERATURA - DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USTANAVLJANJE IN USPEŠNOST VRTCEV V PODJETJU

 Amerijck, G. (2009). France: Main types of Earlychildhood Education and Care services for children beloww school age. Bruselj: Universite libre de Bruxelles.

 Abt Associates. (2000). National report on work and family. Cambridge, MA:

Author.

 Antić Gaber, M. (2007). Poklicne kariere slovenskih političark. V: Sedmak, M.

 Arthur, M.M. & Cook, A. (2004). Taking stock of work-family initiatives: How announcements of 'Family-Friendly' human resource decisions affect shareholder value. Industrial and Labor Relations Review, 57, 599-613.

 Auerbach, J. (1990). “Employer-Supported Child Care as a Women-Responsive Policy Issue: The Impact of Workplace Family Policies.” Journal. Journal of Family Issues 11(4), 384–400.

 Ayree, S.; Fields, D.; Luk, V. (1999). A Cross.Cultural Test of Model of the Work-Family Interface. V Journal Management 28 (6), 491-511.

 Bahovec, E., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu.

 Batistič Zorec, M. (2001). Kvaliteta predšolske vzgoje v vrtcih. Vzgojiteljica, III/1, 22-

 Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana:

Inštitut za psihologijo osebnosti.

 Batistič Zorec, M. (2009). Otroci so različni. V: T. Devjak in D. Skubic (ur.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (37-45). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

 Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2002). Individualization: Institutionalized Individualism and its Social and Political Consequences. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications.

 Benčina, V. In Miklavec, N. (2011). Varstvo otrok v okviru podjetja. Aktiv.si.

Dostopno na

http://www.aktiv.si/vsebine/Varstvo_otrok_v_okviru_podjetja?id=4637 (pridobljeno 12.7.2012).

 Benčina, J., Devjak, S. (2011). Celovito obvladovanje kakovosti pri izvajanju nalog lokalne skupnosti: primer predšolske vzgoje = Total quality management in the implementation of tasks of the local community : the case of pre – school

education. Revija Uprava/Administration 9, št. 2: 37-57.

 Benson, Joseph, and Arthur Whatley. 1994. “Pros and Cons of Employer Sponsored Child Care.” Journal of Compensation and Benefits 9(4), 16–20.

 Biersdorf. Dostopno na http://www.beiersdorf.com (pridobljeno 13. 10. 2013).

 Blindern Barnestuer. Dostopno na http://blindern.barnehage.no/ (pridobljeno 13.10.2013).

 Bond, J. T., E. Galinsky and J. Swanberg. 1998. The 1997 national study of the changing workforce, No.2. New York: Families and Work Institute.

 Borko, M. (2008). Skupaj v službo in vrtec. Finance, dne 5.3.2008.

 Brajša, P. (1987). Očetje, kje ste?. Ljubljana: Delavska enotnost.

 Carillo, C. (2004). A totally new way to think of back - up care. Work& Family Connection. Dostopno na http://www.workfamily.com/WorklifeClearinghouse /GuestColumns/CindyCarrillo.htm (pridobljeno 4. 2. 2013).

 Carr, B. (1997). Employer Sponsored Childcare Policy & Guidelines. Sydney:

Public Employment Offic.

 Circadian Technologies. (2003, August). Cost benefits of extended hours child

care. Dostopno na

http://www.marketresearch.com/product/display.asp?productid=1317746&g=1 (pridobljeno 4. 2. 2013).

 Clark S.C. (2000) Work/family border theory: a new theory of work/family balance. Hum Relat 53:747–770.

 Cohen, B. in Fraser, N. (1991) Childcare in a modern welfare system: towards a new national policy, London: Institute for Public Policy Research.

 Connelly, R., DeGraff, D., & Willis, R. (2002). If you build it, they will come:

Parental use of on-site child care centers. Population Research and Policy Review.

21: 241-273.

 Connelly, R., DeGraff, D. S., Willis, R. A. (2004). Kids at Work: The Value of Employer-Sponsored On-site Child Care Centers. Kalamazoo, MI: W.E. Upjohn Institute for Employment Research.

 Crosby D.A., Gennetian L, Huston A. (2005). Child care assistance policies can affect the use of center-based care for children in low-income families. Applied Developmental Science. 9 (2): 86–106.

 Croatia Early Childhood Care and Education (ECCE) programmes (2006).

Geneva, (Switzerland) :UNESCO International Bureau of Education (IBE).

 Černigoj Sadar, N. in Kanjuo Mrčela, A. (2007). S partnerstvom do družini prijaznega delovnega okolja. Ljubljana: Založba FDV.

 Devjak, T., Berčnik, S., Plestenjak, M. (2008). Alternativni vzgojni koncepti:

(učbenik). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

 Devjak, T., Skubic, D. , Polak, A., Kolšek, V. (2012). Predšolska vzgoja: od starega k novemu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

 Devjak, T. in Skubic, D. (ur.), Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia (37-45).

Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

 Devjak, T. in Zidar, M. (2008). The social construction of childhood in Slovenian schooling. Pedagoška obzorja, ISSN 0353-1392, 2008, letn. 23, št. 3/4: 15-30.

 Dropulić, S. (2012). Zagreb dobio četvrti korporativni vrtić - PBZ otvorio Čigru.

Dostopno na http://www.vecernji.hr/zg-vijesti/zagreb-dobio-cetvrti-korporativni-vrtic-pbz-otvorio-cigru-452171 (pridobljeno 11.4.2014).

 Eichenhofer, E. (2004). Sozialrecht. Mohr Siebeck, Tübingen

 Elswick, J. (2003). In-a-pinch perks More employers offering back-up child care.

Dostopno na http://www.marketwatch.com/story/more-employers-offer-back-up-child-care (pridobljeno 8.3.2013).

 Emlen, A. in Koren, B. (1984). Hard to find and difficult to manage: The effects of child care on the workplace. Portland, OR: Portland State University.

 EURYPEDIA (2014). Early Childhood Education and Care. Dostopno na https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Italy:Early_Childhoo d_Education_and_Care (pridobljeno, 12.2.2014).

 Finc, M. (25. 1. 2013). Ponekod gredo tudi otroci v službo. Delo: 14-16.

 Fleischer, J. (1995). Baby boom – On-site daycare helps hold corporate tenants.

Fairfield County Business Journal, 34(32), 10.

 Ferfila, B. in P. Kovač ( 2000). Javne politike in javna ekonomika. Ljubljana, FDV.

 Flere, P. (1929). Zakon o narodnih šolah. Ljubljana: Učiteljska tiskarna.

 Flynn, G. (1995). Deciding How to Provide Dependent Care Isn’t Child’s Play.

Personnel Journal 74(10): 92.

 Franca, V. in Pahor, M. (2007). Prednosti uglednega delodajalca pri pridobivanju

kadrov - raziskava o organizacijski energiji. HRM 5 (19): 56–61.

 Frone, M.R.; Russell, M. C. ; Cooper, M.L. (1992). Antecendents and Outcomes of Work-Family-Conflict: Testing a Model of the Work-Family Interface. V Journal of Applied Psychology 77(1): 65-78.

 Friedman, D. E. (1986). Child care for employees’ kids. Harvard Business Review, 64: 28–32.

 Friedman, D.E. (2001). Employer supports for parents with young children, The Future for Children, 11: 63–77.

 Galić, M. (2007). Prednosti i nedostaci korporacijskog vrtića te povezanost djetetovog pohadanja korporacijskog vrtića s roditeljskim stresom i odanošću organizaciji kod zaposlenika vipnet-a. Zagreb : Filozofska fakulteta.

 Galinsky, E. (1995). The Changing Workforce, Family and Work Institute. Paper presented by Ellen Galinsky.

 Galinsky, E., Bond, J. T., Sakai, K., Kim, S., & Giuntoli, N. (2008). National study of employers. New York, NY: Families and Work Institute.

 Germany (2009). Benefits and Wages: Country specific files. Paris: OECD.

Dostopno na http://www.oecd.org/dataoecd/9/33/47346817.pdf (pridobljeno 20.3.2013).

 Gjemdal Eknes, K. (2000). Financing Early Childhood Education and Care in Norway. Dostopno na http://www.oecd.org/dataoecd/1/38/1917465.pdf (pridobljeno 4. 2. 2013).

 Gilbert, N. in Specht, H. (1981), Handbook of the Social Fervices, New Jersey:

Prentice Hal1.

 Glasser, W. (1991). Dobra šola. Radovljica: Didakta.

 Goff, S. J., Mount, M. K., & Jamison, R. L. (1990). Employer supported child care,work/family conflict, and absenteeism: A field study. Personnel Psychology, 43: 793–809.

 Gornick, J. C., in Meyers, M. (2003). Families that work: Policies for reconciling parenthood and employment. New York, NY: Russell Sage Foundation

 Grahn, P., Mårtensson, F., Lindblad, B., Nilsson, P. & Ekman, A. (1997): ”Ute på dagis” -Hur använder barn daghemsgården? Utformningen av daghemsgården och dess betydelse for lek, motorik och koncentrationsförmåga Alnarp: Movium förlag.

 Greenberg, J. (2011). Behaviour in Organizations. Essex: Pearson Education Limited.

 Greenhaus, J. H., Collins, K. M., & Shaw, J. D. (2003). The relation between work-family balance and quality of life. Journal of Vocational Behavior, 63(3): 510-531.

 Haček (2001). Sistem javnih uslužbencev. Ljubljana, FDV.

 Hafner, J. (2010). Stališča zaposlenih v podjetjih do vrtcev, ki jih podjetja Ustanavljajo za otroke zaposlenih v podjetjih. Ljubljana:

Filozofska fakulteta.

 Halpern, D. F. (2005a). How time-flexible work policies can reduce stress, improve health, and save money. Stress and Health, 21: 157–168.

 Heckman, J. J., & Masterov, D. V. (2004). The productivity argument for investing inyoung children. Working Paper 5, Invest in Kids Working Group, Committee forEconomic Development: Washington, DC.

 Hein, C. in Cassierer, N. (2010). Workplace solutions for childcare. Geneva, International Labour Office.

 Heinz, F. (1895). Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem.

Ljubljana: Ig. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg.

 Hennesey, E. idr. (1992). Children in day care: lessons from research. London. P.

Chapman.

 Herr, J. (2012). Working with young children. Wisconson: The Goodheart Willcox company.

 Hofferth, S. (1995). “Caring for Children at the Poverty Line.” Children and Youth Services Review

 17: 1–3.

 Istrabenz (2014). Naših 60 let. Dostopno na http://www.istrabenz.si/ (pridobljeno 8.4.2014).

 Jogan, M. (1986). Ženska, cerkev in družina. Ljubljana :Delavska enotnost.

 Jaumotte, F. (2004). Female labour force participation: Past trends and main determinants in OECD countries. OECD Economics Department Working Papers (Vol.376). Paris: Organisation for Economic Co-operation and Development.

 Kaiser, S. Ringlstetter, M, Reindl U.C.; Stolz M.L. (2010). Die Wirkung von Work-Life Balance Initiativen auf das Mitarbeitercommitment: Eine empirische

Untersuchung in der Unternehmensberungsbranche. V Zeitschrift fur Personalforschunh 24 (3): 231-265.

 Kako ustanoviti zasebni vrtec?. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

(2014). Dostopno na

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_

osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/ (pridobljeno 2.5.2014).

 Kapetanović, Ž. (2008). Pingvin, vrtec za zgled. Dostopno na http://www.njena.si/druzina/otroci/pingvin_vrtec_za_zgled/menu_id_81.html (pridobljeno 16. 12. 2011).

 Keiningham, T.L., Aksoy,L., Andreassen, W. T., Estrin, D. (2006). Does parent satisfaction with a childcare provider matter for loyalty?, Journal of Consumer Marketing, Vol. 23 Iss: 7: 470 – 479

 Kelly, J. (2012). Children's Center Get Well Room reopens for business. Dostopno na http://www.post-gazette.com/life/lifestyle/2012/03/05/Children-s-Center-Get-Well-Room-reopens-for-business/stories/201203050166 (pridobljeno 7.4.2014).

 Kersnik, T. (2011). Primerjava gibalnih/športnih dejavnosti v okviru slovenskega in nemškega kurikuluma za vrtce. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

 Kirchmeyer, C. (2000). Work-life initiatives: Greed or benevolence regarding workers time. In C. L. Cooper & D. M. Rousseau (Eds.), Trends in organizational behavior. West Sussex, UK: Wiley. 7: 79–93.

 KITA (2014). Kita. Dostopno na http://www.kita.de/ ( pridobljeno 12.9.2013).

 Klammer, U. in Letablier, MT. (2007). Family Policies in Germany and France: the role of enterprises and social partners. Social Policy & Administration, 41(6): 672–

692.

 Kolarič, Z., Črnak-Meglič, A., Vojnovič, M. (2002). Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

 Kozjek (2010). Usklajevanje delovnega in družinskega življenja – primer varstva predšolskih otrok v okviru podjetja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

 Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

 Krek, J in Metljak, M. (ur.). B (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

 Kroflič, R. (2001). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V:

Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor:

Založba Obzorja: 7–24.

 Kukar, S. (1991). Otroško varstvo v Sloveniji. Teorija in praksa 28 (1-2): 140-152.

 Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo in šport.

 Lek (2014). Otroci že v novem Lekovem vrtcu. Dostopno na http://www.lek.si/si/o-nas/mediji/sporocila-za-javnost/495/ (Pridobljeno 7. 3. 2013).

 Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

 Levin-Epstein, Michael (2001). Childcare Help Still Ranks As Big Benefits Booster. Flexible Benefits, 2: 7.

 Leseman, P. (2007). The early Education of Immigrant Children, The Transatlantic Taskforce on Immigration and Integration. Washington DC: Migration Policy Institute.

 Lösche, P. (1990). Göttinger Sozialwissenschaften heute. Vandenhoeck &

Ruprecht, Göttingen : 278–308.

 Lyness, K.S. in Judiesch, M.K.( 2008). Can a Manager Have a Life and a Career?.

International and Multisource Perspectives on Work-Life-Balance and Career Advancement Potential. V Journal of Applied Psychology 93 (4): 798-805.

 Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič T., Poljanšek A. (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

 Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2012). Parental influence on the development of children's storytelling. European early childhood education research journal, 20(3): 351-370.

 Medarič, Z. (ur.). Med javnim in zasebnim: ženske na trgu dela. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: 119.

 Mesner-Andolšek, D. (2004): Prenos upravljanja človeških virov na vodje. Svetlik, I..; Ilič, B. (ur.): Razpoke v zgodbi o uspehu. Sophia, Ljubljana.

 Martins, L.L.; Eddleston, K.A.; Veiga, J.F. (2002): Moderators of the relationship between work-family conflict and career satisfaction. V: Academy of ManagementJournal 45(2): 399-409.

 Meyers, M. K. (1997). Cracks in the Seams: Durability of Child Care in JOBS.

Welfare-to-Work Programs. Journal of Family and Economic Issues, 18(4): 379.

 Masten, A. S. in O’Doughetry Wright, M. (2010). Resilience over the lifespan. V J.

W. Reich, A. J. Zautra in J. Stuart Hall (ur.), Handbook of Adult Resilience :213–

237. New York, London: The Guilford Press.

 McIntyre, L. (2000). “The Growth of Work-Site Daycare.” Regional Review:The Federal Reserve Bank of Boston 10(3): 8–15.

 Montessori, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

 Morrissey, T. W. in Warner, M. E. (2007). Why early care and education deserves as much attention, or more, than prekindergarten alone. Applied Developmental Science, 11: 57–70.

 Miklitz, I. (2000). Der Waldkindergarten, Dimensionen eines pädagogischen Ansatzes. Berlin: Neuwied.

 Mitchell, A., Stoney, L. in Dichter, H. (2001). Financing child care in the United States: An expanded catalog of current strategies. 2001 edition. Kansas City, MO:

Ewing Marion Kauffman Foundation.

 Predšolska vzgoja (2014). MIZŠ. Dostopno na

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_

osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/ (pridobljeno 12.2.2014).

 Najdihojca (2014). Dostopno na http://www.v-vn.lj.edus.si/ (pridobljeno 1.4.2014).

 NASSCOM (2009). Status of employer sponsored daycares and their potential.

Dostopno na

http://survey.nasscom.in/sites/default/files/researchreports/softcopy/NASSCOMA MELIO21209.pdf (pridobljeno 7. 3. 2013).

 NASSCOM (2014). Dostopno na http://www.nasscom.in/ (pridobljeno 10.4.2014).

 Nivea. Dostopno na http://www.nivea.si (pridobljeno 13.10.2013).

 Noailly, J., Visser, S. and Grout, P., (2007). The impact of market forces on the provision of childcare: insights from the 2005 Childcare Act in the Netherlands,

CPB Memorandum 176, Den Haag. Dostopno na

http://www.cpb.nl/publicatie/impact-market-forces-provision-childcare-insights-2005-childcare-act-netherlands (pridobljeno 13.10.2013).

 Oakley, A.(2000). Gospodinja. Ljubljana: Založba *cf.

 OECD Country Note (2001). Early Childhood Education and Care Policy in Italy.

Paris.

 OECD. (1999). Thematic review of early childhood education and care policy:

Country Note--Norway. Paris: Author.

 Oekermann, R. (1997). Corporate-sponsored child care: benefits for children, families and employers. Early Childhood Education Journal, 25(2), 89-92.

 Olson, l. (2002). "Starting Early". Education Week 21 (17): 10–11. "According to the 2002 Quality Counts survey conducted by Education Week, approximately 12 million children, are being cared for or supervised by parents, Early childhood educators, relatives, or other child-care providers".

 Papalia, D. E., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2009). Human development. New York: McGraw Hill.

 Pavlič, S. (1984). Razvoj predšolskih ustanov na Slovenskem: 1834 – 1918. Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete, 17: 37 – 52.

 Pavlič, S. (1984). 150 let predšolskih ustanov na Slovenskem in 35 let srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

 Pavlič, S. (1991). Predšolske ustanove na Slovenskem 1834–1945. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

 Predšolska vzgoja (2013). Dostopno na

http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in _osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/#c17792 (pridobljeno 4. 2. 2013).

 Predšolska vzgoja in varstvo v Evropi : odpravljanje socialne in kulturne neenakosti. Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ljubljana, 2009.

 Prodanovič, L. (1981). Vzgojitelji in starši. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzium.

 Progetto pedagogico dei Nidi d'Infanzia (2013). Dostopno na http://memoesperienze.comune.modena.it/ (pridobljeno 12.2.2014).

 Puhar, A. (2004). Prvotno besedilo življenja: oris zgodovine otroštva na

100

Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana: Studia humanitatis.

 Pungello, E. P., in Kurtz-Costes, B. (1999). Why and how working women choose child care: A review with a focus on infancy. Developmental Review, 19, 31-96.

 Ranogajec, B. (8.4.2008). Vrtić za djecu zaposlenika imaju samo Vip, ENT i Hypo.

Poslovni dnevnik: 5

 Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2010). V krogu življenja: pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Velenje:Modart.

 Reeves, L. (b.d.). The History of Daycare in the Workplace. Dostopno na http://woman.thenest.com/history-daycare-workplace-4271.html. (pridobljeno 7.4.2014).

 Ribič, B. (2006). Kakovostno informiranje staršev v našem vrtcu. V Vrbovšek, B., Ketiš, Z., Lepišnik Vodopivec, J., Prešern, T., Smrdelj, J., Tomič (ur.), Kakovost v kurikulu vrtca – od načel do izvedbe : 176-179. Ljubljana: Supra.

 Riko (2014). Reference. Dostopno na http://www.riko.si/si/reference (pridobljeno 8. 4. 2014).

 Ryan, R.M., Johnson, A.D., Rigby, D.E., & Brooks-Gunn, J. (2011). The impact of child care subsidy use on child care quality. Early Childhood Research Quarterly, 26: 320-331.

 Raykov, T. in Shrout, P.E. (2002). Reliability of Scales With General :ucture: Point and Interval Estimation Using a :uctural Equation Modeling Approach. Structural Equation Modelin 9 (2): 195-212.

 Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

 Schmidt, V. (1982). Socialistična pedagogika med etatizmom in samoupravljanjem, Ljubljana: DDU Univerzum.

 Shellenback, K. (2004). Child care and parent productivity: Making the business case. Ithaca, NY: Department of City and Regional Planning, Cornell University.

Dostopno na http://economicdevelopmentandchildcare.org/documents/

publications/154.pdf. (pridobljeno 4.2.2013).

 Sedmak, M. In Medarič, Z. (2007). Vpliv zaposlitve na družinske odločitve in družinsko življenje. V M. Sedmak in Z. Medarič (Ur). Med javnim in zasebnim : 75-109. Koper: Založba Annales.

 Sentočnik, S. (1999) Sodobni pogledi na vodenje in presojo kakovosti šol. Vzgoja

101 in izobraževanje. let. XXX, št. 6: 4-7.

 Shellenback, K. (2004). Child care and parent productivity: Making the business case. Ithaca, NY: Department of City and Regional Planning, Cornell University.

Dostopno na http://economicdevelopmentandchildcare.org/documents/

publications/154.pdf (pridobljeno, 16.9.2013).

 Slokar, I. (1963). Prvo otroško zavetišče v Ljubljani. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 11: 118–120.

 Slovar slovenskega knjižnega jezika (2005). Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 Snyder, K., Dore, T. in Adelman, S. (2005). Use of relative care by working parents. (New Federalism: National Survey of America’s Families No. 23).

Washington, DC: Urban Institute.

 Splošna deklaracija človekovih pravic (Ur. l. RS, št. 35/92 - MP, št. 9/92)

 Sprague, P.(1998). “Weighing Your Childcare Options.” HR Focus 75(4): 13.

 Stare, J. (ur.) (2012). Izzivi in priložnosti zdravega delovnega okolja. Ljubljana:

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

 Starting strong II (2006). Early Childhood Education and Care. Paris: OECD Report.

 Statistični urad Republike Slovenije (2013). Dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4578 (pridobljeno 16.9.2013).

 Steiner, R. (1996). Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti. Ljubljana: založba Kortina.

 Stone, N. (1992). Building Corporate Character: An Interview with Stride Rite Chairman Arnold Hiatt,. Harvard Business Review. March-April: 95-104.

 Strojin, M. (1992). Beseda ni konj. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 Structures of Education and Training Systems in Europe. (2010). Dostopno na http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/eurybase/structures/041_N O_EN.pdf (pridobljeno 4. 2. 2013).

 Šavli, A. (1973). Naše goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svetovni vojni.

Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete: 8–135.

 Šimenc, M. in Krek, J. (1996). Zasebno šolstvo. Ljubljana: MŠŠ.

 Štadler, A. (2009). Otrok in ločitev staršev. Ljubljana: Založba Otroci.

 Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno

102 in publicistično središče.

 The Kindergarten Act. (2005). Dostopno na

http://www.regjeringen.no/upload/KD/Vedlegg/

Barnehager/engelsk/Act_no_64_of_June_2005_web.pdf, ( pridobljeno 30.9.2013).

 Tratnik, M. (2007). Kakovost v slovenskem izobraževanju – nekateri vidiki sodobnega razvoja. V Kakovost v vrtcih in šolah: zbornik s posveta 2006.

Ljubljana: Državni izpitni center.

 Trnavčevič, A. (2000). Raznolikost kakovosti. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

 Tomas, L.T., Ganster, D.C. (1995). Impact of family supportive work variables on work-family conflict and strain: A control perspective. Journal of Applied Psychology. 80 (1): 6-15.

 Ule M. in Kuhar M. (2003). Mladi družina, starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 2003.

 University Kindergarten (2013). Dostopno na http://www.uio.no/english/for-employees/employment/welfare/kindergarten/ (pridobljeno 10.9.2013).

 Universitetet i Oslo (2014). Dostopno na http://www.uio.no/ (pridobljeno 4.4.2014).

 U.S. Department of the Treasury. (1998). Investing in Child Care: Challenges Facing Working Parents and the Private Sector Response. Dostopno na http://www.treas.gov/press/releases/reports/chdcare.pdf (pridobljeno 4.2.2013).

 Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši. Priročnik za učitelje in vzgojitelje.

Ljubljana: Univerzum..

 Vec, T. (2009). Partnerstvo med šolo in starši – enoznačni cilji in različnost poti. V:

Cankar, F., Kolar, M. in Deutsch, T. (2009). Učitelji in starši – partnerji z različnimi pričakovanji. V F. Cankar in T. Deutsch (ur.), Šola kot stičišče partnerjev: sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in izobraževanju otrok: 100−119. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Verbič, M. (2009). Predšolska vzgoja v Sloveniji ter javni in zasebni vrtci v mestni občini Ljubljana. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

 Videmšek, M., in Pišot, R. 2007. Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.

 Vianello, M. (2012). Tetra Pak, un pacchetto (anche) per donne. Dostopno na http://www.ingenere.it/articoli/tetra-pak-un-pacchetto-anche-donne (pridobljeno

103 7.4.2014).

 Vonta, T. (2009). Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb.

Ljubljana: Pedagoški inštitut.

 VIP (2014). O VIPnetu. Dostopno na http://www.vipnet.hr/o-vipnetu (pridobljeno 8.4.2014).

 Vrtec Stella Tetra Pak – Riko hiše (2014). Dostopno na http://www.zertube.com/watch-WVHqaHltransrH4-vrtec+stella+tetra+pak+riko +hise (pridobljeno 4.4.2014).

 Warner, M.E., Gradus, R. (2011). The consequences of implementing a child care voucher: evidence from Australia, the Netherlands and USA. Social Policy and Administration. 45(5): 569-592.

 Warner, M. & Liu, Z. 2006. “The importance of child care in economic development: A comparative analysis of regional economic linkage.” Economic Development Quarterly. 20 (1): 97-103.

 Werther, B. W. Davis, K. (1986). Personnel management and Human resources.

2.izdaja. Singapore: McGraw-Hill.

 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (1996, 2007).

Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

 Zakon o vrtcih (1996, 2005, 2008). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

 Zavrl, N. Očetovanje in otroštvo. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1999. zbirka Sofia.

 Zemljarič, V. (1996). Pedagogika Montessori. Zdrav vrtec, 2 (6), 36-38.

 Zini, M. (2007). Soft qualities per bambini. Dostopno na http://www.zpzpartners.it/home/books/books/articoli/pdf/0703_abitare.pdf

(pridobljeno 3.4.2014).

 Žnidaršič Žagar, S. (2007). Historična perspektiva-aktualni položaj žensk na trgu dela v republiki Sloveniji. V M. Sedmak in Z. Medarič (ur.). Med javnim in zasebnim: 11-41. Koper: Založba Annales.

104

11 PRILOGE

PRILOGA 1

Slika 7: Vrtec Beiersdorf 1937.

105 PRILOGA 2

Slika 8: Dogajanje v vrtcu Beiersdorf.

106 PRILOGA 3

Slika 9: Poročilo o delovanju vrtca Beiersdorf.

107 PRILOGA 4

Zakladnica Montessori, Zavod za vzgojo in izobraževanje

PUBLIKACIJA VRTCA

Podatki o vrtcu:

Hiša otrok srečnih rok

Cesta v Zgornji log 42, 1000 Ljubljana Tel.: 070 716536

e-pošta: info@zakladnica-montessori.si spletna stran: www.zakladnica-montessori.si Organiziranost vrtca

Hiša otrok srečnih rok je zasebni vrtec. Deluje kot organizacijska enota Zakladnice Montessori, Zavoda za vzgojo in izobraževanje.

Otroci so razporejeni v dva oddelka:

 homogen oddelek otrok 1. starostnega obdobja,

 kombiniran oddelek otrok.

V homogen oddelek so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta. V kombiniran oddelek pa

In document DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA USTANAVLJANJE IN USPEŠNOST VRTCEV V PODJETJU (Strani 102-0)