Obrok Ura Energijski vnos
zajtrk 7.00–7.30 18–22 % celodnevnega energijskega vnosa dopoldanska malica 9.30–10.00 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa kosilo 12.30–13.00 35–40 % celodnevnega energijskega vnosa popoldanska malica 15.00–15.30 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa večerja 18.00–19.00 15–20 % celodnevnega energijskega vnosa
Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi dvigujejo raven glukoze v krvi, tem pa je najbolje dodati še beljakovinsko živilo, saj se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog tako še poveča. Dopoldanska malica se učencem ponudi šele po 2. šolski uri, saj se tako učencem omogoča, da razvijejo zdravo navado zajtrkovanja pred poukom (Simčič idr., 2010). Malica naj bi bila pestra in raznolika, sestavni del le-te naj bosta sadje in zelenjava. Kosilo predstavlja osrednji dnevni obrok in naj bo vedno sestavljen pestro iz vseh vrst skupin živil. Živila iz skupine zelenjave in sadja so obvezni sestavni del kosila.
Popoldanska malica naj bi bila po priporočilih sestavljena iz mleka ali mlečnih izdelkov, oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz polnozrnatih žitnih izdelkov. Večerja naj bo pestro sestavljen in lahko prebavljiv obrok (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005b).
2.6 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji
2.6.1 Dan slovenske hrane
Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki poteka vsako leto na tretji petek v novembru. Glavni namen takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju (Dan slovenske hrane, 2016).
V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt imenovan »Tradicionalni slovenski zajtrk«, v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole, in ki so ga prvič izvedli leta 2011.
11
Namen projekta je, da že kot otroci spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanje čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja.
Otroci tako skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor (Dan slovenske hrane, 2016). Z zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj ima takšna hrana običajno višjo hranilno vrednost in je bolj dozorela. S tem, ko se daljša veriga od pridelovalca do potrošnika, se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Tako je lahko hrana, ki je podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, tudi manj kakovostna (Dan slovenske hrane-vsak tretji petek v novembru, 2016).
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano hrano ter izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva (Dan slovenske hrane, 2016).
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Že pred uvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so potekale nekatere aktivnosti, ki so spodbujale zdrav način prehranjevanja. Čebelarska zveza Slovenije je tako v preteklih letih izvajala izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«. Na osnovi pozitivnih izkušenj so tako v projekt vključili tudi druge pridelovalce slovenske hrane.
Pobudo o sodelovanju so sprejela tri ministrstva – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Zupančič Tisovec, Kordiš in Gregorič, 2014).
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že več let redno izvaja raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC). Zadnja raziskava leta 2014 je pokazala, da vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 % mladostnikov, kar je več, kot je pokazala raziskava v letu 2002 (38,4 %) (Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva k boljšemu zdravju, 2015).
12 2.6.2 Projekt zdrave prehrane P.E.S.C.A
Projekt zdrave prehrane ali »PESCA«, ki je kratica projekta izobraževanja na področju prehrane, s katerim se želi spodbuditi potrošnjo lokalnih in tradicionalnih slovenskih ter italijanskih izdelkov v šolskih kuhinjah. Šole, ki sodelujejo pri projektu v Sloveniji, so:
Biotehniški center Naklo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Miroslava Vilharja Postojna, OŠ Prestranek in OŠ Košana. V Italiji pri projektu sodelujejo tri šole. Glavni cilj je bil okrepitev integracije med čezmejnimi območji. Namen je bil spodbujati, s pomočjo obojestranskega poznavanja tipičnih lokalnih izdelkov, komunikacijo in družbeno ter kulturno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi območji. Projekt je imel tudi cilj izobraziti mladino v duhu zdravega prehranjevanja in pravilne uporabe visokokakovostnih tipičnih izdelkov (Projekt, 2013).
Poskusno uvajanje v šolah, ki spadajo v vzorčno skupino, je potekalo v več fazah.
Faza 1: Pripravljalno srečanje: kratek opis ciljev projekta, predstavitev izobraževalcev.
Faza 2: Soglasje o obveščanju ter izročitev informativnih brošur za starše.
Faza 3: Opravljanje vprašalnika pred izvajanjem izobraževanja.
Faza 4: Vpeljevanje tipičnih jedi, predstavitev vsake posamezne jedi, razdelitev glasovnic za senzorično oceno.
Faza 5: Izobraževanje o vseh tipičnih jedeh. Za vsak posamezen razred, izobraževanje predvideva skupno 10 ur predavanj šolskih izobražencev in 10 ur predavanj promotorjev informatorjev.
Faza 6: Istočasno z zadnjo predstavitvijo vsake posamezne jedi, razdelitev ocenjevalnih listov za senzorično oceno.
Faza 7: Evalvacija po opravljenem izobraževanju ob zaključku šolskega leta (Izobraževalne poti, 2013).
Tipične jedi, ki so se pripravljale v okviru projekta, so bile: jota s kislo repo, zmleta postrv pečena v pečici s krompirjem in rožmarinom, passatelli v juhi, pečena ajdova kaša s skuto in jabolki, bučna mineštra in telečja obara z zelenjavo (Tipične jedi, 2016).
Rezultati projekta so bili določitev dobrih praks, s katerimi naj bi se lokalni – tradicionalni izdelki vključili v šolske kuhinje, poskusno vključevanje dobrih praks v šolske kuhinje, monitoring in ocenjevanje izvedenih posegov, širjenje znanstvenih besedil in realizacija tematskih delavnic (Projekt, 2013).
13 2.6.3 Shema šolskega sadja in zelenjave
Namen Sheme šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) je povečati porabo sadja in zelenjave pri otrocih, zmanjšati število otrok s prekomerno maso in debelostjo, zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni sodobnega časa, izboljšati prehranske navade otrok, povezati otroke s kmetijstvom … Od šolskega leta 2009/10 do vključno 2013/14 so šole dobile 75 % sredstev financiranja s strani EU in 25 % od Republike Slovenije. Od leta 2014/15 se je EU sofinanciranje povečalo na 83 %, preostalih 17 % sofinancira Republika Slovenija. Že prej so bili upravičeni stroški nabave sadja in zelenjave, stroški vrednotenja učinkov SŠSZ, stroški obveščanja v SŠSZ (izdelava spletne strani, letaki …), s šolskim letom 2014/15 so upravičeni tudi stroški spremljevalnih ukrepov (Shema šolskega sadja in zelenjave, 2016). Šole vsako leto pripravijo spremljevalne dejavnosti za učence, delavce šole, starše in dobavitelje. Aktivnosti so usmerjene tudi v povezavo med šolo in lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave. Če je s strani šole izvedena le ena spremljevalna dejavnost, se vanjo vključijo učenci vseh razredov in strokovni delavci šole. Zaželena je tudi vključitev staršev in dobaviteljev. Če šola izvede več spremljevalnih dejavnosti, je lahko vsak razred vključen v vsaj eno izmed njih.
Šolam so pri izbiri izobraževalnih dejavnosti na voljo naslednji sistemsko organizirani spremljevalni ukrepi:
- projektne vsebine v okviru šole v naravi;
- delavnice za kuharje, ki delajo v šolski kuhinji;
- projektna izvedba šolskega vrta (Pomen spremljevalnih ukrepov, 2016).
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je določen za izvajanje spremljevalnih ukrepov SŠSZ. Tako se v 23 domovih CŠOD po vsej Sloveniji za učence v šoli v naravi izvajajo projektne vsebine na temo sadja in zelenjave v povezavi s kmetijstvom, okoljem in zdravo prehrano. V izvajanje se vključujejo lokalni kmetje. Projektne vsebine lahko vključujejo:
izobraževalne malice, obisk na kmetiji, obisk na kmetiji s prevozom, obisk kmeta na CŠOD, obisk strokovnjaka na CŠOD, delavnico degustacije, pri kateri dom CŠOD kupi različno sadje in zelenjavo in z otroki pripravi degustacijo in delavnico priprave hrane, pri kateri učenci pripravijo sadni oziroma zelenjavni obrok, ki ga na koncu pojedo (Projektne vsebine v okviru šole v naravi, 2016).
Kuharji, ki delajo v šolskih kuhinjah, na delavnicah za kuharje pridobijo predvsem praktično znanje o pripravi več vrst jedi iz zelenjave in sadja. Cilj projekta je tudi obogatitev jedilnikov v osnovnih šolah, posredovanje novega znanja in veščin o ustrezni pripravi zelenjavnih in
14
sadnih jedi delavcem, ki so zaposleni v šolah, vključenih v Shemo šolskega sadja in zelenjave in pripravljajo hrano za učence. Ta cilj sledi glavnim ciljem SŠSZ, ki so: povečanje uživanja sadja in zelenjave pri učencih ter oblikovanje zdravih prehranskih navad učencev, ter posledično zmanjšanje debelosti pri učencih (Polak Benčič, 2015a).
V projektni izvedbi šolskega vrta je sodelovalo 60 osnovnih šol, od tega je 13 šol dobilo nov šolski vrt, 47 pa je dosedanji šolski vrt le obnovilo. Šole so prejele semena, paket vrtnega orodja, in če je bilo potrebno, tudi dodatno ekološko zemljo. Izvajalec projekta je bil Inštitut za trajnostni razvoj, projekt pa se je začel maja 2015, zaradi dolgih birokratskih priprav pred njim.
Namen projekta šolski vrt je, da se učenci seznanijo z osnovami vrtnarjenja ter spoznajo namen vrtnarjenja in njegovo širšo vlogo. Šola določi mentorja v projektu šolski vrt, le-ta pa vključuje druge učitelje z učenci, z namenom, da se šolski vrt uporabi kot učno ogrodje pri različnih predmetih. Vrt je zelenjaven, vključuje lahko zelišča in sadne rastline, ki se pridelujejo na vrtu (Polak Benčič, 2015b).
2.6.4 Zdrava šola
V 80. letih prejšnjega stoletja se je razvil koncept mreže zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter se usmerja k razvojnim programom za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerili so se k razvojnim programom zdravja, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov. Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, v letu 2011 pa je v Slovenski mreži zdravih šol sodelovalo že 324 ustanov (257 osnovnih šol, 60 srednjih šol in 7 dijaških domov) (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).
Ob zaključku šolskega leta se izberejo vsebine, ki jih učenci poglobljeno obravnavajo naslednje šolsko leto. Oblikuje se tudi osnovna tema, ki je predvidena za prihodnje šolsko leto. Vsaka šola v mreži si v šolskem letu zastavi vsaj eno nalogo v okviru osnovne teme poleg drugih, ki jih šolski timi Zdravih šol že redno izvajajo v okviru določenih vsebin. V zadnjih nekaj letih so šole obravnavale naslednje teme: gibanje in zdrava prehrana, zdrav življenjski slog, duševno zdravje idr. (Bevc, Pucelj in Scagnetti, 2016).
15 2.6.5 Jem lokalno
Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano v javnih institucijah je ideja, ki so jo želeli izpolniti že kar nekaj časa, zato sta razvojna agencija Gornja Radgona in Občina Gornja Radgona v letu 2011 idejo razvili ter pripravili projekt imenovan »Jem lokalno«. Občina Gornja Radgona je s tem pridobila finančna sredstva iz programa LEADER. »Jem lokalno« pomeni jem zdravo hrano, ekološko pridelano hrano in pravilno pripravljeno hrano. Vzgoja in ozaveščanje se tako začne že pri najmlajših. Ciljna skupina projekta so predšolski otroci, učenci, njihovi starši, učitelji, kuharsko osebje in vodje prehrane. Projekt namenja posebno pozornost tako eko in lokalnim pridelovalcem hrane kot tudi potencialnim dobaviteljem hrane, pri čemer se posredno spodbuja uvajanje okolju prijazne kmetijske prakse. Cilj projekta »Jem lokalno« je usposobljeno vodstvo prehrane za zdravo pripravo jedilnikov v zavodih, dvig konkurenčnosti enot kmetijskih gospodarstev na specialnih trgih (šole, vrtci), višja kakovost produktov, promocija ekološko in lokalno pridelane hrane na našem območju in širše. V projektu tako potekajo številne aktivnosti, med drugim tudi izvedba skupnega zelenega javnega naročila na področju dobave živil za tri občinske javne institucije, delavnice za kuharsko osebje in vodje prehrane, delavnice za starše in kreativne delavnice za otroke (Projekt Jem lokalno, 2012).
2.7 Prehranske vsebine pri predmetniku slovenske osnovne šole
V Sloveniji so v predmetnik obvezne devetletne osnovne šole vključene različne prehranske vsebine. Učenci se s prehranskimi vsebinami pri pouku seznanijo že na razredni stopnji šolanja.
Pri predmetu spoznavanje okolja v 1. razredu pri tematskem sklopu človek spoznajo pogoje za zdravo življenje in rast (prehrana, gibanje, počitek, higiena), v 2. razredu pa spoznajo pomen raznovrstne prehrane in razvijajo družabnost, povezano s prehranjevanjem. V 3. razredu v tematskem sklopu živa bitja spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).
Pri predmetu Naravoslovje in tehnika v 4. razredu devetletne osnovne šole znajo učenci opisati pomen hrane in razložiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu. Pri istem predmetu v 5.
razredu znajo učenci razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi; predstaviti in pojasniti vzroke ter posledice podhranjenosti oz. prehranjenosti ljudi; ločiti hrano po izvoru in načinu predelave; pripraviti različne vrste jedi; razložiti, zakaj se živila pokvarijo in zakaj je trajnost različnih živil omejena (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec, in Balon, 2011).
16
Predmet Gospodinjstvo v osnovnih šolah pokriva več disciplin družboslovnega in naravoslovnega področja. Za predmet Gospodinjstvo je v učnem načrtu predvidenih 35 ur v 5.
razredu in 52,5 ure v 6. razredu. (Simčič idr., 2011). Od tega je v 6. razredu priporočljivo nameniti 42 ur pouka modulu Hrana in prehrana (Kostanjevec, 2009).
Splošni cilji, ki so povezani s prehranskimi vsebinami in so zapisani v Učnem načrtu za Gospodinjstvo, so:
- da učenci spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad za zdravje;
- da se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje ter pravilno in gospodarno uporabo živil in
- da se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka.
Učenci se v 6. razredu devetletne osnovne šole pri modulu hrana in prehrana seznanijo z operativnimi cilji in vsebinami, ki so zapisani v Preglednici 3 (Simčič idr., 2011).
Preglednica 3: Operativni cilji in vsebine pri modulu hrana in prehrana za predmet