PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje
Tjaša Šinkovec
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV V SLOVENIJI IN NA MALTI
Magistrsko delo
Ljubljana, 2016
PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje
Tjaša Šinkovec
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLCEV V SLOVENIJI IN NA MALTI
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
Ljubljana, 2016
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila svojemu mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu za vso pomoč in strokovno vodenje pri nastajanju magistrskega dela.
Zahvaljujem se tudi ravnateljem osnovnih šol na Malti in v Sloveniji, ki so me zelo lepo sprejeli in mi omogočili izpeljavo anket na njihovih šolah.
Zahvala gre tudi družini in fantu, ki so me spodbujali in mi stali ob strani pri izdelavi magistrskega dela.
ii
POVZETEK
Na prehransko vedenje otrok vplivajo številni dejavniki. Med najpomembnejšimi sta družinsko in šolsko okolje. Glede na čas, ki ga otrok preživi v šoli, je pomembno, da je šolska prehrana ustrezno organizirana in načrtovana. Z raziskavo, v kateri sem primerjala prehransko vedenje malteških in slovenskih otrok, sem želela ugotoviti, kako organiziranost šolske prehrane vpliva na prehrano učencev. V raziskavi je sodelovalo 100 učencev iz Slovenije in enako število učencev z Malte. Učenci so bili stari med deset in petnajst let. Njihove prehranjevalne navade sem analizirala z anketiranjem. Za potrebe raziskave sem razvila vprašalnik o prehranskih navadah in odnosu do šolske prehrane, ki so ga učenci izpolnjevali v času pouka. Za analizo podatkov so bile uporabljene deskriptivne in inferenčne statistične metode. Ugotovila sem, da se prehranjevalne navade osnovnošolcev na Malti in v Sloveniji razlikujejo. Slovenski učenci pogosteje uživajo sadje, zelenjavo in polnozrnati kruh, manj pogosto kot malteški učenci pa čokolado in čips ter sladke in gazirane pijače. Slovenski učenci se bolj kot malteški strinjajo, da šolska prehrana vsebuje dovolj sadja in zelenjave. Malteški učenci v primerjavi s slovenskimi šolsko malico ocenjujejo kot bolj okusno in dražjo. Glede na ugotovitve raziskave ocenjujem, da organizirana šolska prehrana pripomore k zdravim prehranjevalnim navadam učencev. Lahko ocenim, da imajo slovenski učenci zaradi organizirane in nadzorovane šolske prehrane več možnosti za zdravo prehranjevanje v šoli kot malteški učenci. V nadaljnjih raziskavah bi bilo potrebno podrobneje raziskati energijsko in hranilno vrednost šolske prehrane in prehrane učencev, da bi lahko jasneje uresničevali načela zdravega prehranjevanja otrok v šolskem prostoru.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, Malta, šolska prehrana, prehranjevalne navade, učenci
iii
ABSTRACT
Numerous factors have impact on children’s nutritional behaviour. The family and school environments are among the most important. Considering the length of time a child spends at school it is important that school meals are properly organized and composed. The research, in which we compared nutritional behaviour of Maltese and Slovenian children, was meant to establish what impacts the organization of school meals has on pupils’ nutrition. One hundred school children from Slovenia and the corresponding number of their counterparts from Malta were included in the research. Their age was between ten and fifteen years. Their eating habits were analysed by means of a questionnaire. For the needs of the research, a special questionnaire was prepared concerning eating habits and attitude to school meals; the pupils filled it out during school classes. Descriptive and inferential statistical methods were used for the analyses of the data. It has been established that eating habits of elementary-school children in Malta and in Slovenia are different. Slovenian pupils eat fruit, vegetables and wholegrain bread more often, and less often than their Maltese counterparts they eat chocolate and chips or drink sweet and carbonated drinks. Slovenian pupils agree more often than the Maltese ones that school food contains enough fruit and vegetables. In comparison with Slovenian children, Maltese pupils rate school lunch as tastier and more expensive. In view of the research findings, we judge that organized school meals help the pupils to develop healthy nutrition habits. I can assess that, thanks to organized and controlled school meals, Slovene pupils have better chances to eat healthy food in school than their Maltese counterparts. Future researches should further explore energy and nutritional value of school meals and of children’s nutrition in order to fully adhere to the principles of healthy nutrition of children in school context.
KEYWORDS: Slovenia, Malta, school nutrition, eating habits, students
iv
KAZALO VSEBINE
ZAHVALA ... i
POVZETEK ... ii
ABSTRACT ... iii
KAZALO VSEBINE ... iv
KAZALO GRAFOV ... vii
KAZALO PREGLEDNIC... vii
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... ix
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2
2.1 Prehranske navade odraslih v Sloveniji ... 2
2.2 Prehranske navade slovenskih otrok in mladostnikov ... 3
2.2.1 Družina in prehranjevalni vzorci otrok ... 5
2.3 Čezmerna prehranjenost in debelost med slovenskimi otroki ... 6
2.4 Organizacija šolske prehrane v Sloveniji ... 8
2.4.1 Šolska prehrana ... 8
2.4.2 Organizacija šolske prehrane ... 8
2.4.3 Pravila šolske prehrane ... 8
2.4.4 Obveznosti in seznanitev učencev ali dijakov ... 8
2.5 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji ... 9
2.6 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji . 10 2.6.1 Dan slovenske hrane ... 10
2.6.2 Projekt zdrave prehrane P.E.S.C.A ... 12
2.6.3 Shema šolskega sadja in zelenjave ... 13
2.6.4 Zdrava šola ... 14
2.6.5 Jem lokalno ... 15
v
2.7 Prehranske vsebine pri predmetniku slovenske osnovne šole ... 15
2.8 Prehranske navade odraslih na Malti ... 22
2.9 Prehranske navade malteških otrok in mladostnikov ... 23
2.10 Čezmerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov na Malti ... 24
2.11 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti ... 25
2.12 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti .. 26
2.12.1 Program šolskega mleka ... 26
2.12.2 Shema šolskega sadja in zelenjave ... 27
2.13 Prehranske vsebine pri pouku na malteških osnovnih šolah ... 28
3 EMPIRIČNI DEL ... 33
3.1 RAZISKOVALNI CILJI ... 34
3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 34
3.3 VZOREC IN METODA RAZISKOVANJA ... 34
3.4 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA... 35
3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 37
3.6 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 37
3.6.1 Uživanje obrokov med slovenskimi osnovnošolci ... 37
3.6.2 Priljubljene jedi med učenci glede na državo ... 39
3.6.3 Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane glede na državo ... 43
3.6.4 Uživanje zajtrka pred poukom glede na državo ... 44
3.6.5 Pogostost zaznavanja občutka lakote in žeje v šoli med slovenskimi in malteškimi učenci 46 3.6.6 Mnenje učencev o šolski prehrani ... 48
3.6.7 Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci ... 54
3.7 SKLEPI ... 61
4 LITERATURA ... 64
5 PRILOGE ... 73
vi
5.1 PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH . 73 5.2 PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK NA MALTEŠKIH OSNOVNIH ŠOLAH 77 6 IZJAVA O AVTORSTVU ... 80 7 IZJAVA LEKTORJA ... 80
vii
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Delež slovenskih učencev glede na uživanje posameznih obrokov v šoli ... 37
Graf 2: Uživanje šolske hrane ali hrane, ki jo učenci prinesejo od doma ... 38
Graf 3: Vzroki, zakaj učenci ne jedo malice ali kosila v šoli ... 39
Graf 4: Priljubljene šolske malice med slovenskimi osnovnošolci ... 40
Graf 5: Priljubljene šolske malice med malteškimi osnovnošolci ... 40
Graf 6: Priljubljena šolska kosila med slovenskimi osnovnošolci ... 41
Graf 7: Jedi, ki jih učenci na Malti najraje kupujejo v šolski prodajalni ... 42
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Opredelitev prehranjenosti z indeksom telesne mase pri odraslih (ITM) (Pfeifer, 2007). ... 6Preglednica 2: Priporočen čas obrokov in porazdelitev celodnevnih energijskih vnosov po posameznih obrokih (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005a). .. 10
Preglednica 3: Operativni cilji in vsebine pri modulu hrana in prehrana za predmet Gospodinjstvo v 6. razredu devetletne osnovne šole (Simčič idr., 2011). ... 16
Preglednica 4: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja (Lap Drozg idr., 2009). ... 19
Preglednica 5: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane (Lap Drozg idr., 2009). ... 20
Preglednica 6: Smernice za hrano in pijačo v Tuck shopu na Malti (Ellul idr., 2007a). ... 26
Preglednica 7: Pregled starosti učencev in ravni vsebine glede na razred (Ministry for Education and Employment, 2014). ... 29
Preglednica 8: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics na prvi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). ... 30
Preglednica 9: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics na drugi stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). ... 31
Preglednica 10: Predlagana znanja, spretnosti in kompetence pri predmetu Home Economics na tretji stopnji (Ministry for Education and Employment, 2014). ... 33
Preglednica 11: Demografska struktura vzorca glede na spol in državo ... 35
Preglednica 12: Mnenje učencev o organiziranosti šolske prehrane ... 43
viii
Preglednica 13: Povprečna ocena učencev o organiziranosti šolske prehrane v Sloveniji in na Malti ... 44 Preglednica 14: Pogostost uživanja zajtrka med slovenskimi in malteškimi učenci ... 44 Preglednica 15: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti uživanja zajtrka med slovenskimi in malteškimi učenci ... 46 Preglednica 16: Pogostost zaznavanja občutka lakote med učenci v času pouka ... 46 Preglednica 17: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti občutka lakote med slovenskimi in malteškimi učenci ... 47 Preglednica 18: Pogostost občutka žeje med učenci v času pouka ... 47 Preglednica 19: Primerjava povprečnih vrednosti o pogostosti zaznavanja žeje med slovenskimi in malteškimi učenci ... 48 Preglednica 20: Mnenje učencev o šolski prehrani ... 49 Preglednica 21: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli draga, glede na državo ... 50 Preglednica 22: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da je malica v šoli neokusna ... 51 Preglednica 23: Stopnja strinjanja učencev s trditvijo, da jim ura, ko imajo malico, ustreza .. 51 Preglednica 24: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da imajo dovolj časa za malico ... 52 Preglednica 25: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da s šolskimi obroki dobijo dovolj sadja ... 53 Preglednica 26: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da s šolskimi obroki dobijo dovolj zelenjave ... 53 Preglednica 27: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da v šoli največkrat pijejo vodo ... 54 Preglednica 28: Povprečna vrednost strinjanja učencev s trditvijo, da večkrat jedo polnozrnat kot bel kruh ... 54 Preglednica 29: Pogostost uživanja posameznih živil med slovenskimi in malteškimi učenci 55 Preglednica 30: Povprečna vrednost pogostosti uživanja izbranih živil med slovenskimi in malteškimi učenci ... 60
ix
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti
f frekvenca, pogostost pojavljanja neke kategorije f (%) pogostost pojavljanja neke kategorije izražena v %
HBSC Z zdravjem povezano vedenje šoloobveznih otrok, angl. Health Behaviour of School Aged Children
HELP angl. Healthy Eating Lifestyle
HESC angl. Home Economics Seminar Centre IOTF angl. International Obesity Task Force ITM indeks telesne mase
M aritmetična sredina
MT Malta
N seštevek frekvenc, število oseb NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje P stopnja tveganja
PESCA Projekt zdrave prehrane SD standardni odklon
SI Slovenija
SPSS statistični program, angl. Statistical Package for Social Sciences SŠSZ Shema šolskega sadja in zelenjave
t t-preizkus
UKC Univerzitetni Klinični Center
1
1 UVOD
Prehranski status je povezan predvsem s prehrano in telesno dejavnostjo, pokaže pa se tudi z vzorci spanja (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). Naše telo potrebuje za dnevno delo ravno pravo količino energije. Živila, s katerimi dobimo to energijo, pa morajo vsebovati tudi dnevno količino vitaminov in mineralov ter drugih esencialnih snovi, da ostanemo zdravi. Zato je priporočljivo jesti mešano prehrano, ki naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, kompleksnih ogljikovih hidratov, različne vire beljakovin, zmerno količino maščobe, dovolj tekočine in zmerno količino soli (Gabrijelčič Blenkuš, 2000).
Neustrezne prehranjevalne navade v obdobju otroštva in mladostništva vplivajo na prehranjevalne navade v poznejših življenjskih obdobjih in s tem povezane bolezni (Simčič idr., 2010). Nezdravo prehranjevanje in posledična prekomerna telesna masa in debelost nista samo medicinski problem, temveč imata tudi družbene vzroke in posledice. Hrana ima poleg bioloških še številne druge pomene. Lahko je vir tolažbe, sredstvo komuniciranja, z njo se izražajo čustva, naklonjenost, skrb, ljubezen, lahko je nagrada ali pa jo za kazen odvzamemo (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).
Namen magistrskega dela je bil primerjati prehrano osnovnošolcev v Sloveniji in na Malti. Ker dobro sistemsko urejena šolska prehrana vpliva na zdrav način življenja in zdrave prehranjevalne navade otrok in mladostnikov, me je zanimalo, kako se razlikujejo prehranjevalne navade učencev v Sloveniji in na Malti, saj se organiziranost šolske prehrane med državama razlikuje.
2
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Prehranske navade odraslih v Sloveniji
Leta 2001 so z raziskavo »Z zdravjem povezan življenjski slog« ocenjevali vso telesno dejavnost, tako prostočasno kot tudi dejavnost v gospodinjstvu in na delovnem mestu.
Raziskava je med odraslimi Slovenci v starostnem obdobju 25–64 let odkrila vsaj 20 % ljudi, ki so nezadostno aktivni za osnovno zaščito svojega zdravja (Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010, 2005).
V Sloveniji se po podatkih raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog« zdravo in pretežno zdravo prehranjuje samo 23 % odraslega prebivalstva. Podatki kažejo, da je bila uporaba živalskih maščob pri kuhanju previsoka pri 55 % prebivalcih, 52 % anketirancev je uživalo bel kruh in le 10 % jih je uživalo sadje in zelenjavo vsak dan (Gabrijelčič Blenkuš idr., 2009).
V raziskavi programa CINDI so ugotovil, da približno 49 % prebivalcev, starih med 25–64 let, v Sloveniji zaužije tri obroke dnevno. Od tega jih 52 % uživa zajtrk vsak dan, 29 % jih uživa sadje več kot enkrat na dan in podoben delež vsaj enkrat na dan. Skoraj 49 % anketirancev v raziskavi je odgovorilo, da uživa svežo zelenjavo enkrat na dan in nekaj manj anketirancev večkrat na dan. Indeks telesne mase 30,0 ali več ima 15 % anketiranih, medtem ko ima skoraj 50 % anketiranih indeks telesne mase med 19,0 in 25,0, kar pomeni normalno telesno maso (Djomba, Zaletel-Kragelj, Maučec-Zakotnik in Fras, 2010).
Leta 2013 je bila opravljena raziskava na 1.193 odraslih prebivalcih Slovenije in ugotovljeno je bilo, da ima 4,7 % anketiranih zdrave prehranske navade in še ustrezne 22,5 % anketiranih, pri preostalih 62,8 % anketiranih je bilo prehranjevanje označeno kot nezdravo. Pokazalo se je, da anketirani uživajo premalo žit in žitnih izdelkov ter rib, premalo zelenjave in preveč ocvrte hrane ter pijače z dodanimi sladkorji (Koch, Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič in Kostanjevec, 2013).
V Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010 so predstavljeni ključni problemi, ki se pojavljajo pri prehranskih navadah odraslih prebivalcev Slovenije, in ti so:
- izpuščanje zajtrka, kot najpomembnejšega dnevnega obroka;
- neredni obroki;
- neustrezen časovni presledek med obroki;
- premajhen delež uživanja sadja in zelenjave;
3 - pogosto uživanje ocvrtih in pečenih jedi;
- uživanje polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov;
- pogosto uživanje mastnih mesnih izdelkov;
- problemi povezani z vnosom hranil.
Ključni problemi pri vnosu hranil odraslih so:
- previsok vnos skupnih in nasičenih maščob;
- previsok povprečni energijski vnos;
- previsok vnos kuhinjske soli;
- prenizek vnos prehranske vlaknine;
- prenizek vnos kalcija, vitamina C in folne kisline (Maučec Zakotnik idr., 2005).
Sadje ali zelenjavo vsak dan uživa 85 % prebivalcev Slovenije, starih 50 let ali več, kar uvršča Slovenijo precej nad povprečje. Delež starih 50 let in več, ki redno uživajo sadje in zelenjavo, je primerljiv z mlajšo generacijo. Vsakodnevno se priporoča uživanje sadja in zelenjave, in sicer v količini od 400 do 650 gramov, od tega več zelenjave kot sadja. Med prebivalci Slovenije, starimi 50 let in več, dnevno štiri obroke ali več uživa 21,5 % anketiranih, tri obroke 51,2 %, medtem ko 27,3 % anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj (Gregorič, Fajdiga Turk in Blaznik, 2016).
V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zanimanje za zdrav življenjski slog začelo povečevati.
V zadnjih nekaj letih so številne slovenske raziskave pokazale tudi, da obstajajo pomembne povezave med elementi zdravju škodljivega življenjskega sloga in pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni (Novak, 2010).
Leta 2015 je bila sprejeta tudi nova Resolucija o nacionalnem programu prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025, s katero želijo izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, 2015).
2.2 Prehranske navade slovenskih otrok in mladostnikov
Neustrezni vedenjski vzorci odraslih se zrcalijo na prehranskih navadah in praksah (njihovih) otrok in mladostnikov in predvsem za to je pomembno, da prehranska vzgoja postane del vseživljenjskega izobraževanja prebivalstva. Do sedaj narejene raziskave na področju prehranskih navad in stanja prehranjenosti otrok in mladostnikov v Sloveniji kažejo, da so le- te neustrezne (Bedenik, 2006).
4
Ključni problemi pri prehrani otrok in mladostnikov, ki so zapisani v Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010, so:
- izpuščanje zajtrka;
- premalo dnevno zaužitih obrokov hrane;
- premalo uživanja sadja in zelenjave;
- premalo zaužitega mleka in mesa;
- preveč sladic in sladkih brezalkoholnih pijač;
- slaba telesna samopodoba in uporaba različnih diet (Maučec Zakotnik idr., 2005).
Raziskave kažejo, da delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, s starostjo pada, kar velja za oba spola. Največji upad števila mladostnikov, ki med tednom redno uživajo zajtrk, beležijo med 11. in 13. letom starosti (Artnik idr., 2011).
Tisti, ki ne zajtrkujejo, čez dan pogosteje posegajo po prigrizkih z več maščobami in z manj vlakninami. Mladostniki, ki pojedo vsaj dva obroka – s prigrizki ali brez, imajo bolj hranilno gost način prehranjevanja, kar zadeva kalcij, železo, vitamin E in vlaknine, kot tisti, ki imajo drugačne vzorce uživanja obrokov (Stergar, Scagnetti in Pucelj, 2002).
V letu 2010 je bila narejena raziskava med skoraj 3.000 mladostniki starimi med 14–17 let iz celotne Slovenije, pri kateri je bilo ugotovljeno, da slovenski mladostniki ne dosegajo minimalnih priporočil pri uživanju žit, rib, rastlinskega olja, zelenjave, ter pri fantih tudi sadja.
Presegajo pa priporočila o količini zaužitega sladkorja, sladkih pijač, in fantje tudi o previsoki količini zaužitega mesa in mesnih izdelkov (Kobe, Štimec, Hlastan Ribič in Fidler, 2010).
Sladke pijače in sladkarije sta v letu 2010 redno uživali dve tretjini mladostnikov. S starostjo se uživanje sladkih pijač in sladkarij povečuje, tako so ugotovili v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC) leta 2010. Redno jih uživa nekaj manj kot tri četrtine 15-letnikov in slabi dve tretjini 13- in 11-letnikov. Fantje po sladkih pijačah posegajo bolj pogosto kot dekleta, medtem ko dekleta bolj posegajo po sladkarijah. Podatki Pediatrične klinike UKC Ljubljana kažejo, da mladostniki v Sloveniji popijejo premalo tekočine na dan (900 ml namesto priporočenih 1500 ml) (Gabrijelčič Blenkuš, 2013).
5
Podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC iz leta 2014 kažejo, da:
- 45,1 % mladostnikov med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje;
- 39,4 % mladostnikov vsak dan uživa sadje, 26,9 % pa zelenjavo;
- 24,3 % vsak dan pije sladkane pijače;
- 26,3 % mladostnikov pije energijske pijače različno pogosto (od enkrat do večkrat tedensko) (Gregorič, 2015).
2.2.1 Družina in prehranjevalni vzorci otrok
Ob vse večjem problemu debelosti pri otrocih so se raziskave začele osredotočati na družino in socialne vplive na otrokove prehranske vzorce. Raziskave so pokazale, da na otrokove prehranske vzorce močno vpliva tako fizično kot socialno okolje. V povezavi s fizičnim okoljem otroci izbirajo in uživajo hrano, ki jim je lahko dostopna in se nagibajo k uživanju večjih količin le-te. Poleg tega so tu še socialno okolje in različni socialno-ekonomski dejavniki in družbeno-kulturni dejavniki, kot so izobrazba staršev, časovna omejitev in etičnost, katero vrsto hrane bodo otroci jedli. Na sestavo obroka vplivajo socialne in fizične značilnosti, vključno s tem, ali družina jè skupaj ali se med hranjenjem gleda televizija in kje jèdo (npr.
doma, restavracija, šola …). Starši imajo tudi neposredno vlogo v otroških prehranjevalnih vzorcih preko svojih stališč, vedenj in stilov hranjenja. Otroci se prehranjevanja ne naučijo le preko lastnih izkušenj, temveč tudi z opazovanjem drugih. Vse več raziskav kaže, da kažejo matere in otroci podobne vzorce sprejemanja hrane in preference do določene hrane. Uživanje sadja in zelenjave pri starših je neposredno povezano z uživanjem pri otrocih (Patrick in Nicklas, 2005).
Otroci debelih staršev imajo več kot 5-kratno tveganje, da bodo imeli v odrasli dobi prekomerno telesno maso, kot otroci staršev z normalno telesno maso (Wardle, Guthrie, Sanderson, Birch in Plomin, 2001). Dejavniki, ki vplivajo na prekomerno telesno maso otrok, so tudi: vedenjski, okoljski in genetski dejavnik. Genetski lahko vplivajo na metabolizem maščob, energijski vnos ter porabo energije (Hassan, 2015).
6
2.3 Čezmerna prehranjenost in debelost med slovenskimi otroki
Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil ter načina življenja, ki vodi v sedeč življenjski slog, v Sloveniji in drugih evropskih državah, kljub dosedanjim prizadevanjem, narašča debelost med otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila prej značilna bolj za odrasle, zmanjšuje pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in mladostniki (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, 2015).
Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu in povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovi. Debelost postaja vse večji zdravstveni in družbenoekonomski problem ter povečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo (Pfeifer, 2007).
Preglednica 1: Opredelitev prehranjenosti z indeksom telesne mase pri odraslih (ITM) (Pfeifer, 2007).
ITM (kg/m2) prehranjenost
<18,5 18,5–24,9 25,0–29,9 30,0–39,9
≥40,0
≥50,0
podhranjenost normalna teža čezmerna teža debelost
morbidna debelost ekstrema debelost
Čezmerna telesna masa v otroštvu je povezana s povečanim tveganjem za:
- diabetes tipa 2 pri odraslih;
- hipertenzijo pri odraslih;
- kardiovaskularne zaplete v odraslosti;
- rakava obolenja v odraslosti;
- vse vrste umrljivosti v odrasli dobi s 40 do 60 % povečanjem tveganja (Cevc idr., 2013).
Med letoma 2003–2005 je bila izvedena raziskava, ki je bila sofinancirana iz sredstev raziskovalnega projekta Ministrstva za znanost in tehnologijo, o prevalenci čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15-letniki v Sloveniji. Raziskava je pokazala čezmerno prehranjenost med 5-letniki, ki je 18,4 % pri dečkih in 20,9 % pri deklicah,
7
9,0 % dečkov in 7,9 % deklic pa izpolnjuje merila za debelost. Med 15-letniki je 17,1 % fantov in 15,4 % deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 % fantov in 3,8 % deklet debelih (Avbelj idr., 2005).
Svetovna zdravstvena organizacija v svojih raziskavah iz leta 2005–2006 uvršča slovenske 13- letnike na dvanajsto mesto od enainštiridesetih držav glede na prekomerno telesno maso in debelost, od tega je kar 10,0 % deklet in 20,0 % fantov čezmerno prehranjenih. Slovenski 15- letniki so se uvrstili na deseto mesto, s prav tako 10,0 % čezmerno prehranjenih deklet in 20,0
% fantov. Ko so slovenske 11-letnike vprašali, ali mislijo, da so prekomerno težki, je kar 39,0
% deklet in 30,0 % fantov odgovorilo pritrdilno, kar jih je uvrstilo na prvo mesto v raziskavi, medtem ko so se 13- in 15-letniki uvrstili na tretje mesto po samokritični oceni svojega telesa (World Health Organization, 2008).
Podatki za leto 2012 so pokazali, da ima v Sloveniji povečano telesno maso od priporočene 42,0 % žensk in 66,6 % moških (Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, 2015).
V letu 2013 je bilo po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije prekomerno prehranjenih 20,8 % in debelih 13,4 % fantov starih med 6–19 let ter 18,8 % prekomerno prehranjenih in 8,3
% debelih deklet (Cevc idr., 2013).
Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2014/2015 je pokazala, da je največji delež prekomerno hranjenih otrok v zasavski regiji (22,2 %). Raziskava je pokazala, da je v celotni Sloveniji povprečje prekomerno hranjenih mladostnikov 19,3 % in debelih 7,3 % mladostnikov (Gabrijelčič Blenkuš, Robnik, 2016).
V raziskavi Z zdravjem povezano vedenje šoloobveznih otrok (HBSC) je bilo v letu 2014 ugotovljeno, da je 21,0 % fantov in 13,3 % deklet, starih med 11–15 let prekomerno prehranjenih ali debelih. Na dieti je 8,6 % fantov in 17,4 % deklet starih med 11–15 let (Jeriček Klanšček idr., 2015).
Glede na predstavljene ugotovitve raziskav se moramo zavedati, da je potreben aktiven pristop k zmanjševanju deleža prekomerno hranjenih in debelih otrok. Pri tem ima pomembno vlogo lahko tudi šolska prehrana.
8
2.4 Organizacija šolske prehrane v Sloveniji
2.4.1 Šolska prehrana
Zakon o šolski prehrani predvideva, da se pri organizaciji šolske prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so predstavljene v poglavju 2.5 v nadaljevanju magistrskega dela. Šola opredeli dejavnosti, povezane s prehrano, in dejavnosti, s katerimi bo vzpodbujala zdravo prehranjevanje in kulturo prehranjevanja, v letnem delovnem načrtu. Na območju šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov ne smejo biti nameščeni prodajalni avtomati za distribucijo hrane in pijače. Izjema so le prostori, ki so namenjeni izključno zaposlenim na šoli oziroma vzgojno-izobraževalnih zavodih (Zakon o šolski prehrani, 2013).
2.4.2 Organizacija šolske prehrane
Šolsko prehrano organizirajo šole tako, da vodijo potrebne evidence, izvajajo nabavo živil, pripravo in razdeljevanje obrokov ter izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti povezane s hrano. Izjemoma lahko nabavo, pripravo in razdeljevanje obrokov prevzame zunanji izvajalec, vendar mora šola pridobiti soglasje sveta šole. Lahko se določi skupina za prehrano, ki daje mnenja in predloge glede šolske prehrane in jo določi ravnatelj (Zakon o šolski prehrani, 2013).
2.4.3 Pravila šolske prehrane
S pravili šola določi natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev oziroma dijakov in staršev. S pravili šolske prehrane se določijo sestava, število članov in mandat skupine za prehrano (če le-ta na šoli deluje). Pravila o šolski prehrani, ki so lahko sestavni del obstoječih šolskih pravil, pripravi ravnatelj, sprejme pa jih svet šole (Zakon o šolski prehrani, 2013).
2.4.4 Obveznosti in seznanitev učencev ali dijakov
Dolžnost učenca ali dijaka oziroma staršev s prijavo na šolsko prehrano je, da bo spoštoval pravila šolske prehrane, pravočasno odjavil posamezni obrok skladno s pravili šolske prehrane ter šoli plačeval prevzete in nepravočasno odjavljene obroke. Šola mora o organizaciji in pravilih šolske prehrane, subvencioniranju malice oziroma kosila ter načinu uveljavljanja subvencije najpozneje do začetka šolskega leta seznaniti učence oziroma dijake in starše na način, ki ga določi v pravilih šolske prehrane (Zakon o šolski prehrani, 2013).
9
2.5 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji
Ministrstvi, ki sta v Sloveniji pristojni za šolstvo in zdravje, sta v letu 2005 sprejeli Smernice (Simčič idr., 2010), ki predstavljajo priporočila za načrtovanje zdrave prehrane v vzgojno- izobraževalnih ustanovah in služijo kot izhodišče za načrtovanje jedilnikov v vzgojno- izobraževalnih zavodih.
Smernice vključujejo:
- izhodišča za prehrano otrok in mladostnikov;
- priporočila za energijski in hranilni vnos vseh starostnih skupin otrok in mladostnikov, - usmeritve za izvajanje prehranskih priporočil (režim prehranjevanja, načrtovanje
jedilnikov …);
- priporočila glede izbire in priprave različnih skupin živil;
- usmeritve za nadzor nad izvajanjem prehranskih priporočil;
- prikaz načrtovanja jedilnikov s pomočjo sistema enot živil.
Njihov namen je izboljšati sistem zagotavljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih in zagotavljanje zdravih obrokov (tako po energijski vrednosti kot tudi vključenosti posameznih živil).
Otroci in mladostniki naj bi dnevno zaužili tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerjo) ter dva premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica). Glede na organiziranost prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah naj bi se za uživanje malice namenilo 15 minut, medtem ko naj bi se za uživanje kosila namenilo najmanj 30 minut časa (Simčič idr., 2010). Priporočeni čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka in energijski vnos po posameznih obrokih je zapisan v Preglednici 2.
10
Preglednica 2: Priporočen čas obrokov in porazdelitev celodnevnih energijskih vnosov po posameznih obrokih (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005a).
Obrok Ura Energijski vnos
zajtrk 7.00–7.30 18–22 % celodnevnega energijskega vnosa dopoldanska malica 9.30–10.00 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa kosilo 12.30–13.00 35–40 % celodnevnega energijskega vnosa popoldanska malica 15.00–15.30 10–15 % celodnevnega energijskega vnosa večerja 18.00–19.00 15–20 % celodnevnega energijskega vnosa
Za zajtrk so najbolj primerna ogljikohidratna živila, ki počasi dvigujejo raven glukoze v krvi, tem pa je najbolje dodati še beljakovinsko živilo, saj se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog tako še poveča. Dopoldanska malica se učencem ponudi šele po 2. šolski uri, saj se tako učencem omogoča, da razvijejo zdravo navado zajtrkovanja pred poukom (Simčič idr., 2010). Malica naj bi bila pestra in raznolika, sestavni del le-te naj bosta sadje in zelenjava. Kosilo predstavlja osrednji dnevni obrok in naj bo vedno sestavljen pestro iz vseh vrst skupin živil. Živila iz skupine zelenjave in sadja so obvezni sestavni del kosila.
Popoldanska malica naj bi bila po priporočilih sestavljena iz mleka ali mlečnih izdelkov, oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz polnozrnatih žitnih izdelkov. Večerja naj bo pestro sestavljen in lahko prebavljiv obrok (Gabrijelčič Blenkuš, Pograjc, Gregorič, Adamič, in Čampa, 2005b).
2.6 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji
2.6.1 Dan slovenske hrane
Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, ki poteka vsako leto na tretji petek v novembru. Glavni namen takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju (Dan slovenske hrane, 2016).
V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt imenovan »Tradicionalni slovenski zajtrk«, v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole, in ki so ga prvič izvedli leta 2011.
11
Namen projekta je, da že kot otroci spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanje čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja.
Otroci tako skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor (Dan slovenske hrane, 2016). Z zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj ima takšna hrana običajno višjo hranilno vrednost in je bolj dozorela. S tem, ko se daljša veriga od pridelovalca do potrošnika, se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Tako je lahko hrana, ki je podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, tudi manj kakovostna (Dan slovenske hrane-vsak tretji petek v novembru, 2016).
Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe z lokalno pridelano hrano ter izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva (Dan slovenske hrane, 2016).
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka. Že pred uvedbo projekta Tradicionalni slovenski zajtrk so potekale nekatere aktivnosti, ki so spodbujale zdrav način prehranjevanja. Čebelarska zveza Slovenije je tako v preteklih letih izvajala izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«. Na osnovi pozitivnih izkušenj so tako v projekt vključili tudi druge pridelovalce slovenske hrane.
Pobudo o sodelovanju so sprejela tri ministrstva – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Zupančič Tisovec, Kordiš in Gregorič, 2014).
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že več let redno izvaja raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC). Zadnja raziskava leta 2014 je pokazala, da vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 % mladostnikov, kar je več, kot je pokazala raziskava v letu 2002 (38,4 %) (Tradicionalni slovenski zajtrk: Redno uživanje zajtrka prispeva k boljšemu zdravju, 2015).
12 2.6.2 Projekt zdrave prehrane P.E.S.C.A
Projekt zdrave prehrane ali »PESCA«, ki je kratica projekta izobraževanja na področju prehrane, s katerim se želi spodbuditi potrošnjo lokalnih in tradicionalnih slovenskih ter italijanskih izdelkov v šolskih kuhinjah. Šole, ki sodelujejo pri projektu v Sloveniji, so:
Biotehniški center Naklo, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, OŠ Podgora Kuteževo, OŠ Miroslava Vilharja Postojna, OŠ Prestranek in OŠ Košana. V Italiji pri projektu sodelujejo tri šole. Glavni cilj je bil okrepitev integracije med čezmejnimi območji. Namen je bil spodbujati, s pomočjo obojestranskega poznavanja tipičnih lokalnih izdelkov, komunikacijo in družbeno ter kulturno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi območji. Projekt je imel tudi cilj izobraziti mladino v duhu zdravega prehranjevanja in pravilne uporabe visokokakovostnih tipičnih izdelkov (Projekt, 2013).
Poskusno uvajanje v šolah, ki spadajo v vzorčno skupino, je potekalo v več fazah.
Faza 1: Pripravljalno srečanje: kratek opis ciljev projekta, predstavitev izobraževalcev.
Faza 2: Soglasje o obveščanju ter izročitev informativnih brošur za starše.
Faza 3: Opravljanje vprašalnika pred izvajanjem izobraževanja.
Faza 4: Vpeljevanje tipičnih jedi, predstavitev vsake posamezne jedi, razdelitev glasovnic za senzorično oceno.
Faza 5: Izobraževanje o vseh tipičnih jedeh. Za vsak posamezen razred, izobraževanje predvideva skupno 10 ur predavanj šolskih izobražencev in 10 ur predavanj promotorjev informatorjev.
Faza 6: Istočasno z zadnjo predstavitvijo vsake posamezne jedi, razdelitev ocenjevalnih listov za senzorično oceno.
Faza 7: Evalvacija po opravljenem izobraževanju ob zaključku šolskega leta (Izobraževalne poti, 2013).
Tipične jedi, ki so se pripravljale v okviru projekta, so bile: jota s kislo repo, zmleta postrv pečena v pečici s krompirjem in rožmarinom, passatelli v juhi, pečena ajdova kaša s skuto in jabolki, bučna mineštra in telečja obara z zelenjavo (Tipične jedi, 2016).
Rezultati projekta so bili določitev dobrih praks, s katerimi naj bi se lokalni – tradicionalni izdelki vključili v šolske kuhinje, poskusno vključevanje dobrih praks v šolske kuhinje, monitoring in ocenjevanje izvedenih posegov, širjenje znanstvenih besedil in realizacija tematskih delavnic (Projekt, 2013).
13 2.6.3 Shema šolskega sadja in zelenjave
Namen Sheme šolskega sadja in zelenjave (SŠSZ) je povečati porabo sadja in zelenjave pri otrocih, zmanjšati število otrok s prekomerno maso in debelostjo, zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni sodobnega časa, izboljšati prehranske navade otrok, povezati otroke s kmetijstvom … Od šolskega leta 2009/10 do vključno 2013/14 so šole dobile 75 % sredstev financiranja s strani EU in 25 % od Republike Slovenije. Od leta 2014/15 se je EU sofinanciranje povečalo na 83 %, preostalih 17 % sofinancira Republika Slovenija. Že prej so bili upravičeni stroški nabave sadja in zelenjave, stroški vrednotenja učinkov SŠSZ, stroški obveščanja v SŠSZ (izdelava spletne strani, letaki …), s šolskim letom 2014/15 so upravičeni tudi stroški spremljevalnih ukrepov (Shema šolskega sadja in zelenjave, 2016). Šole vsako leto pripravijo spremljevalne dejavnosti za učence, delavce šole, starše in dobavitelje. Aktivnosti so usmerjene tudi v povezavo med šolo in lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave. Če je s strani šole izvedena le ena spremljevalna dejavnost, se vanjo vključijo učenci vseh razredov in strokovni delavci šole. Zaželena je tudi vključitev staršev in dobaviteljev. Če šola izvede več spremljevalnih dejavnosti, je lahko vsak razred vključen v vsaj eno izmed njih.
Šolam so pri izbiri izobraževalnih dejavnosti na voljo naslednji sistemsko organizirani spremljevalni ukrepi:
- projektne vsebine v okviru šole v naravi;
- delavnice za kuharje, ki delajo v šolski kuhinji;
- projektna izvedba šolskega vrta (Pomen spremljevalnih ukrepov, 2016).
Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) je določen za izvajanje spremljevalnih ukrepov SŠSZ. Tako se v 23 domovih CŠOD po vsej Sloveniji za učence v šoli v naravi izvajajo projektne vsebine na temo sadja in zelenjave v povezavi s kmetijstvom, okoljem in zdravo prehrano. V izvajanje se vključujejo lokalni kmetje. Projektne vsebine lahko vključujejo:
izobraževalne malice, obisk na kmetiji, obisk na kmetiji s prevozom, obisk kmeta na CŠOD, obisk strokovnjaka na CŠOD, delavnico degustacije, pri kateri dom CŠOD kupi različno sadje in zelenjavo in z otroki pripravi degustacijo in delavnico priprave hrane, pri kateri učenci pripravijo sadni oziroma zelenjavni obrok, ki ga na koncu pojedo (Projektne vsebine v okviru šole v naravi, 2016).
Kuharji, ki delajo v šolskih kuhinjah, na delavnicah za kuharje pridobijo predvsem praktično znanje o pripravi več vrst jedi iz zelenjave in sadja. Cilj projekta je tudi obogatitev jedilnikov v osnovnih šolah, posredovanje novega znanja in veščin o ustrezni pripravi zelenjavnih in
14
sadnih jedi delavcem, ki so zaposleni v šolah, vključenih v Shemo šolskega sadja in zelenjave in pripravljajo hrano za učence. Ta cilj sledi glavnim ciljem SŠSZ, ki so: povečanje uživanja sadja in zelenjave pri učencih ter oblikovanje zdravih prehranskih navad učencev, ter posledično zmanjšanje debelosti pri učencih (Polak Benčič, 2015a).
V projektni izvedbi šolskega vrta je sodelovalo 60 osnovnih šol, od tega je 13 šol dobilo nov šolski vrt, 47 pa je dosedanji šolski vrt le obnovilo. Šole so prejele semena, paket vrtnega orodja, in če je bilo potrebno, tudi dodatno ekološko zemljo. Izvajalec projekta je bil Inštitut za trajnostni razvoj, projekt pa se je začel maja 2015, zaradi dolgih birokratskih priprav pred njim.
Namen projekta šolski vrt je, da se učenci seznanijo z osnovami vrtnarjenja ter spoznajo namen vrtnarjenja in njegovo širšo vlogo. Šola določi mentorja v projektu šolski vrt, le-ta pa vključuje druge učitelje z učenci, z namenom, da se šolski vrt uporabi kot učno ogrodje pri različnih predmetih. Vrt je zelenjaven, vključuje lahko zelišča in sadne rastline, ki se pridelujejo na vrtu (Polak Benčič, 2015b).
2.6.4 Zdrava šola
V 80. letih prejšnjega stoletja se je razvil koncept mreže zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter se usmerja k razvojnim programom za promocijo zdravja na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju zdravja za učence, učitelje in starše. Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerili so se k razvojnim programom zdravja, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov. Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, v letu 2011 pa je v Slovenski mreži zdravih šol sodelovalo že 324 ustanov (257 osnovnih šol, 60 srednjih šol in 7 dijaških domov) (Slovenska mreža zdravih šol, 2016).
Ob zaključku šolskega leta se izberejo vsebine, ki jih učenci poglobljeno obravnavajo naslednje šolsko leto. Oblikuje se tudi osnovna tema, ki je predvidena za prihodnje šolsko leto. Vsaka šola v mreži si v šolskem letu zastavi vsaj eno nalogo v okviru osnovne teme poleg drugih, ki jih šolski timi Zdravih šol že redno izvajajo v okviru določenih vsebin. V zadnjih nekaj letih so šole obravnavale naslednje teme: gibanje in zdrava prehrana, zdrav življenjski slog, duševno zdravje idr. (Bevc, Pucelj in Scagnetti, 2016).
15 2.6.5 Jem lokalno
Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano v javnih institucijah je ideja, ki so jo želeli izpolniti že kar nekaj časa, zato sta razvojna agencija Gornja Radgona in Občina Gornja Radgona v letu 2011 idejo razvili ter pripravili projekt imenovan »Jem lokalno«. Občina Gornja Radgona je s tem pridobila finančna sredstva iz programa LEADER. »Jem lokalno« pomeni jem zdravo hrano, ekološko pridelano hrano in pravilno pripravljeno hrano. Vzgoja in ozaveščanje se tako začne že pri najmlajših. Ciljna skupina projekta so predšolski otroci, učenci, njihovi starši, učitelji, kuharsko osebje in vodje prehrane. Projekt namenja posebno pozornost tako eko in lokalnim pridelovalcem hrane kot tudi potencialnim dobaviteljem hrane, pri čemer se posredno spodbuja uvajanje okolju prijazne kmetijske prakse. Cilj projekta »Jem lokalno« je usposobljeno vodstvo prehrane za zdravo pripravo jedilnikov v zavodih, dvig konkurenčnosti enot kmetijskih gospodarstev na specialnih trgih (šole, vrtci), višja kakovost produktov, promocija ekološko in lokalno pridelane hrane na našem območju in širše. V projektu tako potekajo številne aktivnosti, med drugim tudi izvedba skupnega zelenega javnega naročila na področju dobave živil za tri občinske javne institucije, delavnice za kuharsko osebje in vodje prehrane, delavnice za starše in kreativne delavnice za otroke (Projekt Jem lokalno, 2012).
2.7 Prehranske vsebine pri predmetniku slovenske osnovne šole
V Sloveniji so v predmetnik obvezne devetletne osnovne šole vključene različne prehranske vsebine. Učenci se s prehranskimi vsebinami pri pouku seznanijo že na razredni stopnji šolanja.
Pri predmetu spoznavanje okolja v 1. razredu pri tematskem sklopu človek spoznajo pogoje za zdravo življenje in rast (prehrana, gibanje, počitek, higiena), v 2. razredu pa spoznajo pomen raznovrstne prehrane in razvijajo družabnost, povezano s prehranjevanjem. V 3. razredu v tematskem sklopu živa bitja spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).
Pri predmetu Naravoslovje in tehnika v 4. razredu devetletne osnovne šole znajo učenci opisati pomen hrane in razložiti, kaj se dogaja s hrano v človeškem telesu. Pri istem predmetu v 5.
razredu znajo učenci razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi; predstaviti in pojasniti vzroke ter posledice podhranjenosti oz. prehranjenosti ljudi; ločiti hrano po izvoru in načinu predelave; pripraviti različne vrste jedi; razložiti, zakaj se živila pokvarijo in zakaj je trajnost različnih živil omejena (Vodopivec, Papotnik, Gostinčar Blagotinšek, Skribe Dimec, in Balon, 2011).
16
Predmet Gospodinjstvo v osnovnih šolah pokriva več disciplin družboslovnega in naravoslovnega področja. Za predmet Gospodinjstvo je v učnem načrtu predvidenih 35 ur v 5.
razredu in 52,5 ure v 6. razredu. (Simčič idr., 2011). Od tega je v 6. razredu priporočljivo nameniti 42 ur pouka modulu Hrana in prehrana (Kostanjevec, 2009).
Splošni cilji, ki so povezani s prehranskimi vsebinami in so zapisani v Učnem načrtu za Gospodinjstvo, so:
- da učenci spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad za zdravje;
- da se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje ter pravilno in gospodarno uporabo živil in
- da se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka.
Učenci se v 6. razredu devetletne osnovne šole pri modulu hrana in prehrana seznanijo z operativnimi cilji in vsebinami, ki so zapisani v Preglednici 3 (Simčič idr., 2011).
Preglednica 3: Operativni cilji in vsebine pri modulu hrana in prehrana za predmet Gospodinjstvo v 6. razredu devetletne osnovne šole (Simčič idr., 2011).
Operativni cilji Vsebine
Vsebinsko področje: Hrana in prehrana Učenci:
- razumejo priporočila zdrave prehrane,
- interpretirajo prehrambne navade, - spoznajo nekatere načine
prehranjevanja,
- analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti, - izdelajo oglasni material: plakat,
članek za šolsko glasilo, prispevek za šolski radio o šolski prehrani.
1. Hrana 2. Prehrana:
- uravnotežena - zdrava - varna - varovalna
Preglednica se nadaljuje.
17 Nadaljevanje Preglednice 3.
Operativni cilji Vsebine
Vsebinsko področje: Označevanje živil Učenci:
- razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,
- razlikujejo znake kakovosti, - poznajo pojem blagovne znamke, - zasnujejo in dopolnjujejo zbirko
znakov in kakovosti blagovnih znamk.
1. Deklaracije
- zapis informacij na deklaraciji - rok uporabe
2. Znaki kakovosti - blagovna znamka - znak kakovosti
Vsebinsko področje: Higiena prehrane Učenci:
- razumejo pomen pravilnega shranjevanja živil,
- razumejo pravilen način dela z živili, - spoznajo znake zastrupitev s hrano in
osnovno ukrepanje v teh primerih.
1. Higiena pri delu z živili
2. Kupovanje in shranjevanje živil 3. Higiena pri pripravi živil 4. Okužba živil:
- mikroorganizem - okužba
- zastrupitev s hrano Vsebinsko področje: Mehanska in toplotna obdelava živil Učenci:
- razvrščajo živila v skupine glede na hranljive snovi,
- ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti,
- interpretirajo spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave,
- analizirajo lastnosti živil, ki jih uporabljamo pri pripravi,
- znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige, recepte,
- usvajajo spretnosti priprave in postrežbe hrane,
- pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma,
- poznajo pripomočke in aparate za obdelavo živil in pripravo hrane, - poznajo kuhalno in servisno posodo
in pribor,
- pripravljajo pogrinjke za različne priložnosti,
- usvajajo primerno obnašanje pri jedi.
1. Živila:
- žita in žitni izdelki - maščobna živila - sladkor
- jajca - ribe
- mleko in mlečni izdelki - meso in mesni izdelki - sadje in zelenjava 2. Hranilne snovi:
- zaščitne snovi - voda
3. Osnovni kuharski postopki:
- kuhanje - pečenje - cvrenje - dušenje
4. Pokušanje jedi
5. Senzorične lastnosti jedi:
- videz - vonj - okus - konsistenca
18
Poleg že omenjenega predmeta Gospodinjstvo v 5. in 6. razredu devetletne osnovne šole si lahko učenci v 7., 8. in 9. razredu izberejo tudi katerega izmed izbirnih predmetov, ki
vključujejo prehranske vsebine. Predmeta Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane se lahko izvajata v 7. in 8. razredu v obsegu 35 ur in v 9. razredu v obsegu 32 ur (Kostanjevec, 2009).
Pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja se učenci poučijo o prehrani z vidika varovanja in zagotavljanja zdravja. Obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja ter se učijo o pomembnosti zdrave prehrane.
Splošni cilji, ki so povezani s prehranskimi vsebinami in so zapisani v Učnem načrtu pri izbirnih predmetih Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane, so:
- da učenci razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja,
- da nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo in - da poglabljajo znanja predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih
gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah (Lap Drozg, Simčič, Koch, Orešič, in Fijavž, 2009).
Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja so zapisani v Preglednici 4 in v Preglednici 5 za izbirni predmet Sodobna priprava hrane.
19
Preglednica 4: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja (Lap Drozg idr., 2009).
Operativni cilji Predlagane vsebine
Tematski sklop: Prehranjenost Učenci:
- razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma, - uporabljajo enostavne metode za
ugotavljanje stanja prehranjenosti, - analizirajo stanje prehranjenosti, - izdelajo osebne kartotečne liste.
1. Stanje prehranjenosti v povezavi z zdravjem
2. Metode ugotavljanja stanja prehranjenosti
Tematski sklop: Tradicionalni in drugačni načini prehranjevanja Učenci:
- poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja,
- analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele, - analizirajo pozitivne in negativne
posledice posameznih vrst načinov prehrane,
- ocenjujejo ustreznost in neustreznost načinov prehrane z vidika zagotavljanja dobrega zdravja, - pripravijo in senzorično, fiziološko in
tehnološko ovrednotijo nacionalno jed.
1. Tradicionalni načini prehranjevanja 2. Drugačni načini prehranjevanja
Tematski sklop: Prehrana v različnih starostnih obdobjih Učenci:
- usvajajo osnovna napotila za prehrano različnih starostnih skupin prebivalstva,
- analizirajo in načrtujejo prehrano v družini,
- ovrednotijo šolsko prehrano.
1. Prehrana:
- dojenčka
- majhnega otroka - šolarja
- mladostnika - odraslega - starostnika - športnika - nosečnice
2. Načrtovanje prehrane v družini Tematski sklop: Prehrana v posebnih razmerah
Učenci:
- usvajajo načine prehrane v naravi - usvajajo načine prehrane v izrednih
razmerah.
1. Prehrana v posebnih razmerah:
- v naravi
- v izrednih razmerah
20
Preglednica 5: Operativni cilji in predlagane vsebine pri izbirnem predmetu Sodobna priprava hrane (Lap Drozg idr., 2009).
Operativni cilji Predlagane vsebine
Tematski sklop: Hranilne snovi v povezavi z zdravjem Učenci:
- utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil, - utrdijo razvrščanje živil v skupine po
hranilni vrednosti,
- sintetizirajo priporočila zdrave prehrane,
- uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja,
- analizirajo pomen hranilnih snovi za zdravje človeka,
- vrednotijo makro- in mikrohranila, - ovrednotijo potrebe organizma po
posameznih hranljivih snoveh, - povezujejo pomanjkanje in
preseganje količin hranil s spremembo zdravja in o tem pisno poročajo.
1. Zdrava prehrana 2. Ritem prehranjevanja 3. Hranljive snovi v prehrani
4. Potrebe organizma po hranljivih snoveh
Tematski sklop: Kakovost živil in jedi Učenci:
- utrdijo pomen varne hrane in naštejejo vzroke kvara živil in posledice zastrupitev s hrano,
- usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi,
- usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi,
- si ogledajo živilsko-pridelovalni obrat v svojem kraju ali v bližini svojega kraja.
1. Kakovost živil in jedi
Preglednica se nadaljuje.
21 Nadaljevanje Preglednice 5.
Pri predmetu biologija v 8. razredu učenci razumejo, da za delovanje človeškega organizma niso dovolj samo maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, temveč mora telo s hrano dobiti tudi druge snovi – vitamine, rudninske snovi, razumejo pomen uravnotežene prehrane.
Spoznajo tudi kompleksnost problemov, povezanih z motnjami hranjenja (Vilhar idr., 2011). V 8. in 9. razredu se pri predmetu kemije učenci naučijo pomena beljakovin v prehrani in posledice njihovega pomanjkanja (Bačnik idr., 2011).
Tematski sklop: Prehranske navade Učenci:
- razumejo oblikovanje prehranskih navad,
- uporabljajo dobre prehranske navade, - analizirajo lastne prehranske navade, - ugotavljajo vzroke in posledice slabih
prehranskih navad in razvijajo odgovornost do zdravja,
- z razpravljanjem predstavijo dobre prehranske navade.
1. Prehranske navade - vpliv in razvoj
- dobre prehranske navade
- posledice slabih prehranskih navad
Operativni cilji Predlagane vsebine
Tematski sklop: Priprava zdrave prehrane Učenci:
- razumejo priporočila o pripravi zdrave hrane,
- spoznajo tehnološke postopke priprave jedi z vidika ohranjanja hranilne vrednosti,
- usvajajo načine predpriprave ter priprave živil in jedi z vidika ohranjanja hranljivih snovi,
- usvajajo načine priprave polpripravljenih in pripravljenih živilskih proizvodov,
- poznajo gastronomsko kulinarična načela v zdravi prehrani,
- ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte v smislu priprave zdrave hrane in na osnovi njih pripravljajo zdravo hrano.
1. Kriteriji za oceno zdrave hrane 2. Postopki priprave zdrave hrane 3. Predpriprava živil
4. Priprava jedi
5. Gastronomsko kulinarična načela pri pripravi obrokov
22
2.8 Prehranske navade odraslih na Malti
Tradicionalna malteška kuhinja je predvsem mediteranska in temelji na sezonskih kmetijskih proizvodih in morskih sadežih, močan vpliv ima tudi bližnja Sicilija (Cefai in Camilleri, 2011).
Malteška prehrana se je po koncu druge svetovne vojne zelo spremenila, saj so od hrane z veliko vlaknin in nizko vsebnostjo maščob prešli na hrano z veliko skupnih maščob, še zlasti živalskih maščob, in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov. Te spremembe so posledica povečanja porabe mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in rastlinskega olja ter zmanjšanja porabe žit. Vnos sladkorja, predvsem v obliki slaščic in brezalkoholnih pijač, je visok. Tudi vnos soli je višji od priporočene ravni. Spremenjene prehranske navade malteškega prebivalstva v zadnjih desetletjih tako bistveno vplivajo tudi na porast sladkorne bolezni med malteškim prebivalstvom (Formosa, Savona-Ventura in Mandy, 2012).
Rezultati raziskav kažejo, da je poraba tradicionalne malteške hrane precej nizka tako zaradi pomanjkanja časa kot tudi potrebnih znanj za pripravo in izbiro hrane. Rezultati kažejo, da se ženske odločajo za bolj zdrave možnosti, kot sta belo meso in zelenjava, medtem ko moški raje posegajo po rdečem mesu in hrani z visoko vsebnostjo maščob. Pri tradicionalnih malteških sladkarijah so rezultati pri ženskah in moških podobni. Pokazalo se je tudi, da so bili starejši malteški ljudje bolj usmerjeni k nacionalni kuhinji v njihovem vsakdanjem življenju in prehrani, kot mlajši prebivalci na Malti. Starši in stari starši imajo pomembno vlogo pri prenosu tradicionalnih malteških receptov na mlade (Sharon, 2013).
Raziskava je pokazala, da 52,6 % odraslih na Malti uporablja oljčno olje na kruhu ali za pripravo jedi v kuhinji. Več jih uporablja mleko z 2,5 % mlečne maščobe, kot posneto mleko.
V povprečju Maltežani pojedo največ malteškega kruha, sledita pa mu beli in črni kruh (Piscopo, 2004). Hobz tal-Malti ali malteški kruh je izdelan iz moke, pekovskega kvasa, sladkorja, soli in oljčnega olja, najpogosteje pa ga Maltežani namažejo s paradižnikom in pokapljajo z oljčnim oljem ali napolnijo s tuno, kaprami in čebulo (Maltese bread, 2016).
Živila, ki jih vsaj enkrat do dvakrat tedensko uživajo odrasli na Malti, so: jajca (54,1 % odraslih), riž ali testenine (65,2 % odraslih), piščanec ali zajec (71,8 % odraslih), ribe (51,8 % odraslih), meso (62 % odraslih) in krompir (55,5 % odraslih). Svežo zelenjavo vsak dan uživa le 28,8 % odraslih, medtem ko sveže sadje vsakodnevno uživa kar 63,1 % odraslih na Malti (Piscopo, 2004).
23
Primerjalne ocene prekomerne telesne mase in debelost iz leta 2008 kažejo, da je bilo 64,3 % odraslega prebivalstva (>20 let) na Malti s prekomerno telesno maso in 28,8 % je bilo debelih.
Razširjenost prekomerne telesne mase je bila višja pri moških (68,4 %), kot pri ženskah (60,4
%). Na podlagi rezultatov iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da je bilo 62,3 % prebivalstva starejšega od 18 let na Malti pretežkega, kar je za 2,0 % manj kot dve leti pred tem (World Health Organization, 2013).
V raziskavi, v katero je bilo vključenih več kot 1.000 odraslih prebivalcev z Malte, je bilo ugotovljeno, da čeprav se je povečeval delež zaužite zelenjave v njihovi prehrani, še vedno prevladujejo testenine, nato piščančje meso in govedina, medtem ko malteški kruh jedo skoraj pri vseh obrokih. Leta 2011 so v raziskavi ugotavljali prehranske navade malteških študentov in ugotovili, da polovica študentov zaužije le eno ali dve enoti sadja ali zelenjave dnevno. Več kot polovica študentov izbira manj zdravo hrano in manj kot polovica jih redno zajtrkuje (Cefai in Camilleri, 2011).
Po novejših raziskavah je na Malti na splošno pretežkih 74,0 % moških in 58,0 % žensk, kar jih uvršča na sam vrh (Vella, 2014).
2.9 Prehranske navade malteških otrok in mladostnikov
Prekomerna telesna masa in debelost otrok in mladostnikov je velik javno zdravstveni izziv tudi na Malti. Ker otroci in mladostniki predstavljajo bodoče generacije, je njihovo zdravje in dobro počutje velik problem. Raziskava iz leta 2014 med mladimi fanti na otoku Malta in otoku Gozo je pokazala, da so predpripravljena (embalirana) kosila med njimi najbolj priljubljena. Najbolj pogosto živilo, ki ga imajo za malico v šoli, je kruh, ki je najpogosteje napolnjen s šunko, sirom in maslom. Raziskava je pokazala tudi, da se v šolskih prodajalnah s hrano (Tuck shops) pogosto prodajajo tudi živila, ki vsebujejo veliko soli, sladkorja in maščob in niso priporočena za vsakodnevno uživanje (Sammut in Sammut, 2014). V drugi raziskavi istega leta so raziskovali, kako pomembna je promocija zdravega zajtrka med mladimi na Malti, in ugotovili, da se starši in otroci zavedajo pomembnosti zajtrka, vendar za zajtrk večina uživa le ogljikohidratna živila, kot so žita in kruh. Starši tako še vedno ne zagotavljajo zdravega zajtrka svojim otrokom. Zaradi pomanjkanja časa zjutraj se jih veliko odloči za vnaprej pripravljena živila (Ellul, 2014).
Leta 2015 je bila narejena raziskava med 7–10-letniki na 16 različnih šolah na Malti.
Ugotovljeno je bilo, da mladostniki dobro poznajo zdravo prehrano, vendar še vedno posežejo
24
tudi po nezdravi oziroma hitri prehrani. Raziskava je pokazala tudi, da večina staršev spodbuja bolj zdrav način življenja pri svojih otrocih (Grima, 2015). Izkazalo se je, da so glavni vir znanja staršev o prehrani mediji, zato starši želijo več informacij o tem, kako povečati količino zelenjave v obrokih za otroke in kako jesti zdravo (Piscopo, 2004). V raziskavah se je pokazalo, da imajo najnižjo povprečno porabo zelenjave v Španiji in na Malti, pod povprečjem pa so tudi južne evropske države (Italija, Grčija in Portugalska) (Vereecken, De Henauw in Maes, 2005).
Izobraževanja staršev na Malti, ki so jih organizirali o zdravi prehrani in hranilni vrednosti, so imela pozitiven vpliv, vendar le za kratek čas (Piscopo, 2004).
2.10 Čezmerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov na Malti
Med letoma 2001–2002 je več raziskovalcev iz različnih držav (Kanade, Belgije, Anglije in Škotske) naredilo statistični pregled, kjer so primerjali prekomerno telesno maso in debelost pri mladih starih med 10–16 let v 34 državah (predvsem evropskih). Ugotovili so, da je največji delež otrok s prekomerno telesno maso na Malti (25,4 % s prekomerno telesno maso in 7,9 % debelih) in v ZDA (25,1 % s prekomerno telesno maso in 6,8 % debelih). Državi z najnižjim deležem otrok s prekomerno telesno maso sta bili Litva (5,1 % in 0,4 %) in Latvija (5,9 % in 0,5 %) (Janssen idr., 2005).
V letu 2008 in 2010 je bilo v raziskavo vključenih približno 3500 malteških otrok v povprečni starosti 6,8 leta. Ugotovljeno je bilo, da ima po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije prekomerno telesno maso četrtina malteških otrok v povprečni starosti 6,8 leta. Ta delež je bil leta 2010 višji za 40 % pri otrocih starih 9 let. Prekomerna telesna masa in debelost pri malteških otrocih se povečuje, kljub prizadevanjem za zajezitev tega stanja (Farrugia Sant'Angelo in Grech, 2011).
Po standardih International Obesity Task Force (IOTF), ko so ocenjevali prekomerno telesno maso in debelost med 10- in 11-letniki na Malti, je bilo ugotovljeno, da naj bi imelo 20,4 % otrok prekomerno telesno maso in 14,2 % od njih naj bi bilo debelih. Po standardih Svetovne zdravstvene organizacije ima prekomerno telesno maso 23,1 % testiranih otrok, 20,9 % pa je debelih. Prekomerna telesna masa in debelost malteških otrok starih 10 in 11 let je višja kot v preostalih državah, ki so bile vključene v raziskavo, razen v Grčiji (Decelis, Fox in Jago, 2013).
25
2.11 Smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti
Ministrstvo za šolstvo in zaposlovanje je v letu 2007 sprejelo in objavilo dva dokumenta imenovana Healthy Eating Lifestyle (HELP), v katerih so zapisana priporočila za spodbujanje zdravega življenjskega sloga malteških učencev (Ellul, Bonello, Debono, Mallia in Xuereb, 2007a, 2007b).
Prvi dokument imenovan Healthy Eating Lifestyle Plan, Our Resources vključuje:
- navodila o tem, kako razviti zdrav življenjski slog;
- smernice za spodbujanje pitja vode in mleka;
- smernice, ki bodo šolam pomagale vzpostaviti zdravo prehrano v šolskih prodajalnah (Tuck shops) in bodo spodbujale uravnovešeno prehrano;
- smernice v povezavi s šolskim okoljem;
- recepte za pripravo zdravih obrokov;
- odgovore na pogosta vprašanja (Ellul idr., 2007b).
Drugi dokument Healthy Eating Lifestyle Plan, Help document vključuje:
- cilje za zdravo prehranjevanje;
- prispevek šol k zdravemu prehranjevanju;
- strategije za zdravo prehranjevanje;
- seznam dovoljenih živil in pijač;
- seznam prepovedanih živil in pijač;
- velikost porcij hrane;
- smernice za pripravo hrane (Ellul idr., 2007a).
Na vsaki od malteških šol je tako imenovana prodajalna s hrano, ki ji rečejo Tuck shop.
Ponudnik hrane v Tuck shopu je zunanji izvajalec, s katerim ima šola sklenjeno pogodbo. Le- ta se mora držati veljavnih smernic, kaj lahko prodaja in česa ne sme, drugo pa je njegova lastna izbira (Šinkovec, 2014). V Preglednici 6 so zapisane smernice, ki se jih morajo držati prodajalci v Tuck shopu in so zapisane v priročniku HELP.
26
Preglednica 6: Smernice za hrano in pijačo v Tuck shopu na Malti (Ellul idr., 2007a).
HRANILO RAVEN HRANILNIH SNOVI NA 100g/ml HRANE
maščoba1 3 g–20 g
nasičena maščoba 1 g–5 g
sladkor2 2 g–20 g
sol 0,25 g–1,25 g
2.12 Projekti na področju zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih na Malti
2.12.1 Program šolskega mleka
Vse šole (državne in zasebne), vključno z otroškimi varstvenimi centri in vrtci, na otoku Malta in otoku Gozo imajo možnost porabiti del sredstev za mleko, ki se ga otrokom ponudi brezplačno, kar je delno financirano s pomočjo Evropske unije. Šole in vrtci na začetku vsakega šolskega leta prejmejo prijavne obrazce, ki jih morajo izpolniti, če želijo sodelovati pri programu. Ob koncu vsakega šolskega leta izpolnijo še dodatne obrazce, ki jih morajo skupaj z originalnimi računi in potrdili o nakupih v tem obdobju vrniti nazaj, da prejmejo subvencijo.
V letu 2008 je bilo v program vključenih 47 šol, kar predstavlja več kot polovico šol na Malti, kamor niso štete fakultete in štirje informacijski centri, ki so namenjeni otrokom s posebnimi potrebami, otrokom z avtizmom, z okvaro vida ter gluhim in naglušnim otrokom. Pri tem je bilo porabljenih 25.000 evrov subvencij, v letu 2013 pa je bilo vključenih 42 šol in štirje informacijski centri, podeljenih je bilo 16.000 evrov subvencij (EU School Milk Subsidy Scheme, 2016).
Program pitja mleka v šolah je namenjen:
- spodbujanju uživanja mleka in mlečnih izdelkov med otroki, saj vsebujejo pomembne vitamine in minerale;
1 Pri tem so izvzeta živila, ki vsebujejo veliko naravnih maščob, kot so oreščki in semena. Pri teh lahko skupna vrednost maščob presega predlagane vrednosti.
2 Skupni sladkorji lahko izvzamejo hrano, ki ima veliko naravnih sladkorjev, kot so sveže in suho sadje, 100 % naravni sokovi in nekatere vrste zelenjave. Vrednost za skupne sladkorje sme biti višja od predlaganih vrednosti za omenjena živila in pijače. Žitni kosmiči in ploščice z nizko vsebnostjo dodanega sladkorja pa ne smejo presegati 25 % skupnega sladkorja.
