7.1 Psihološko in simbolno ozadje zgodb
Vse tri zgodbe, ki tvorijo vsebino grafičnega romana, so nastale po prisluškovanju pogovorom članov moje širše družine. Temeljijo na resničnih dogodkih, medtem ko je vse drugo plod moje domišljije. Z začetkom v resničnem svetu vsaka od zgodb nadaljuje svoje potovanje v duševnost karakterja. Skozi zgodbe sem predstavila travmatičen dogodek, ki je kasneje povzročil psihološki premislek določene osebe.
Povezala sem njihovo osebnost in pomanjkljivosti ter prikazala njihovo potovanje
notranjega sveta. Čeprav na prvi pogled ni očitno, se vsak lik ukvarja z določenim aspektom sebe, vsak predstavljeni svet in vsi njegovi elementi so posebej oblikovani z osebnim pogledom na njihove težave. To niso vsakdanje težave, ampak težave, ki so človeku spremenile dušo v srži in tako prizadele vse ljudi okoli njih. Ko gre skozi svoj notranji svet, pride do pomembnih psiholoških spoznanj, vendar to ne pomeni, da se bo tudi sam spremenil po takšni izkušnji.
Vsak človek je drugačen in zato se sam odloči, kaj si želi in ali je ta sprememba vredna njegovega truda.
V prvi zgodbi Tko sa vragom tikve sadi, o glavu mu se razbijaju sem prikazala upadanje
zaradi alkoholizma. Dodala sem simbole prašičev, labirint, vodo, deblo in obrazov, ki so prikazani na zadnji strani poglavja. Zgodba prašičev, ki mi je ostala v spominu, je, da na kmetijah dojenčkom jedo roke, če ne skrbijo zanje. Simbol sem uporabila s povezovanjem te in splošne simbolike prašiča kot znaka požrešnosti, nenasitnosti, poželenja, egoizma in obskurnih teženj.42
Zgodbi je pripisana vloga brezna. Labirint omogoča vizualizacijo iniciacijske poti, na koncu katere pride do razsvetljenja. Vstop v labirint in izstop iz njega sta simbola duhovne smrti in vstajenja, prehoda iz teme v svetlobo. Voda pomeni nezavest, vse v vodi je dinamika nezavednega in spust v brezno. Tri prikazana debla pomenijo preteklost, sedanjost in prihodnost; rojstvo, življenje in smrt. Kot v grški mitologiji Moira ali tri sestre in boginje usode, ki spletajo vreteno življenja vsake osebe.43
CHEVALIER, GHEERBRANT 1987, op. 39, str. 612–614.
Prav tam, str. 666.
Iva NOVAK, Bogovi i heroji u grčkoj i rimskoj mitologiji, Čakovec 2008, str. 66.
41 42 43
Z rezanjem debla vidimo obroče ali letnice, ki prikazujejo starost drevesa. Tu so predstavljeni kot zapleteni in prepleteni v veliko večji meri, kot je trajanje človeškega življenja. To je zato, ker je naša energija obstajala prej in bo obstajala tudi po našem prehodnem telesu. Naš ego in odločitve so čustveno velike, ker živimo skozi perspektivo prve osebe. Obrazi na koncu zgodbe prvič predstavljajo resničen videz osebe, okoli katere se vrti dogajanje. V vseh zgodbah sem namerno čim manj upodabljala obraze likov, ker v vsakdanjem življenju nikoli ne gledamo v lastnega.
Kot med sanjami gledamo prizore skozi obraz objektivnega opazovalca ali skozi perspektivo prve osebe.
Drugi naslov Ne laje pas zbog sela govori o lakoti. Zgodba se začne, ko se volk odloči napasti čredo ovac. Z življenjem na podeželju v globokem gozdu družino hranijo le lastna sredstva.
Moja družina pred tremi generacijami je bila odvisna izključno od življenja svoje črede ovac.
Volkovi, čeprav ohranjajo zdrave gozdove z ubijanjem starih in nemočnih živali, lahko zakoljejo vse ovce, tako da napadejo čredo iz zabave. Ravno zaradi tega je glavni junak moral napasti volka, ne glede na to, kako nevarne so razmere. Nima druge izbire: ali bo stradala njegova
družina ali volk. Drugi lik, ki se pojavi, je navdihnil Malik. Malik je lokalni mit v moji in lokalnih vaseh, ki pripoveduje o malem igrivem fantu, ki rad povzroča neprijetnosti prebivalcem in živi v gozdu, pod zemljo, v vodnjaku in v zapuščenih hišah, kjer se vaščani skrivajo pred dežjem.
Posnete zgodbe ljudi pripovedujejo o tem, kako ta fant rad skriva stvari, zvablja potepuške otroke v gozd, odvezuje čolne, otežuje delo na polju in tako naprej. Pravijo, da se na Malika nikoli ne sme kričati ali mu gledati v obraz, ker se bo pojavilo zlo, čeprav sam ni zloben.
Malik bo pomagal tistemu, ki je dober do njega. Včasih je predstavljen z rdečim ali belim klobukom na glavi.44 45
Nesreća nikad ne dolazi sama govori o odraščanju in boju proti težkim drogam. In ta zgodba, kot tudi prvi dve, je namerno oblikovana tako, da se bralci sami odločijo, kaj jim zgodba predstavlja.
Tu je protagonist prikazan kot majhen fant, čeprav se ukvarja s temo, povezano z njegovo
prihodnostjo, ki se dogaja v trenutni sedanjosti. Med nesrečo, ki jo je povzročil, ko je bil majhen, gre v svoj notranji svet, kjer spozna svoj drugi del osebnosti. Vsak prizor grafičnega romana je tudi neposredno ali posredno povezan z mojimi lastnimi spomini, ki sem jih interpretirala v svetove glavnih junakov. Tu je fant v dnevni sobi neznane osebe, ki je njegova mati, oče ali kaj drugega. Strok, pečen v ponvi, simbolizira maternico, kjer sta živeli obe polovici fanta, dokler niso življenje in njegovi starši uničili eno polovico.
Milojka Mila BRUSIĆ, Elza BLAŽIĆ BRUSIĆ, Davorka BRUSIĆ, Svetojelenske štorije, Crikvenica 2016, str. 11–12.
Ivan BARBARIĆ, Rječnik griško-belgradskoga govora, Crikvenica 2016, str. 110.
44 45
Uničenje je prikazano z gnetenjem fižola z vilicami. V teh prizorih želim tudi poudariti, da niso vsi starši sposobni biti starši in pogosto tako uničujejo svoje otroke. Ta prizor navdihujejo tudi zgodbe Babe Roge, ki sem jih poslušala kot otrok. Ona je zla čarovnica, ki krade in požre otroke ter se skriva v temnih kotih naših domov, na ulicah in v temnih delih gozda. Simbolika karte je predstavljena kot personifikacija dečkovega življenja, s katero bo zamenjal svoje mesto za mesto svojega notranjega jaza. Čisto na koncu zgodbe fant potegne svojo drugo polovico iz vode in zakoplje gorečo lobanjo v zemljo.
7.2 Vizualna zasnova dela 7.2.1 Izbor izrazne tehnike
Pri izbiri izrazne tehnike sem se odločila za uporabo črnega tuša in markerja. Vse ilustracije risoromana so predstavljene v črno-beli tehniki, za kar sem se odločila, da bi ustvarila vzdušje melanholije, groze in močan kontrast med ozadjem in linijami.
Slika 17 Marie Solange Antonić, primer izrazne tehnike,
2020, tuš in markerji
7.2.2 Zgodboris
Zgodboris sem ustvarila samo za določene prizore, ki so potrebovali več premisleka.
Preostale risbe grafičnega romana so nastale z razmišljanjem in direktnim prenosom ideje na papir v končano risbo. Scene, ki so mi delale težave, sem naprej skicirala v skicirko in jih skušala vizualizirati z različnih perspektiv, kompozicij in zaporedja. Nekatere že končane risbe sem zavrgla po nekaj tednih razmišljanja, če nisem bila popolnoma zadovoljna z načinom njihovega uresničevanja zgodbe. Pozorna sem bila tudi na njihov ritem in tempo, tako da se bralec med branjem romana ne dolgčasi.
Vsaka risba in stran sta morala svoj del zgodbe prikazati na nov način, brez repeticije, medtem ko so bile zavržene nepotrebne geste. Vsako risbo sem obravnavala kot ločeno delo, vsaka risba je morala stati samostojno, ne glede na risbe okoli sebe. Z zmanjšanjem in povečevanjem okvirjev risb sem želela bralca usmeriti na določene elemente prizorov in kontrolirati hitrost branja romana. Tu sem razmišljala retrospektivno o animiranih filmih in njihovih prizorih, ki so mi ostali v spominu. Spraševala sem se, zakaj je tako. Direkten vpliv je viden v poglavju Ne laje pas zbog sela, kjer je prizor, ko fant s kamnom udari volka v glavo.
Sliki 18–19 Marie Solange Antonić, primer nadgradnje stare risbe (levo) v novo (desno),
2020, tuš in markerji
Sliki 20–21 Marie Solange Antonić, primer strani skicirke, 2021.
Po mojem mnenju bi animacija prikazala sceno z zamrzovanjem kadra. Sama pa sem to
ustvarila tako, da sem pustila veliko praznega prostora in zmanjšala risbo. Besedilo zgodb ima v primerjavi z risbo spremljevalni položaj, pojasnjuje dogajanje ali daje vtis o čustvih in
osebnosti karakterja ter o njegovem načinu izražanja.
Slika 22 Marie Solange Antonić, prmer stran iz grafičnega romana
Kako je vrag odnio šalu, 2021, tuš in markerji
7.3 Oblikovanje knjige
Originali so izvedeni na belem, 160 g/m2, brezkislinskem risalnem papirju, format v višino meri 297 mm in 210 mm v širino, proizvajalec je Daler Rowney. Obseg knjižnega bloka je 64 strani.
Knjižni blok je vezan z mehkimi platnicami in odprtim hrbtom, vezna nit je črna, vezni list pa je potiskan črnom barvom z narisano teksturo. Naslovnica je zasnovana v črni, beli, vijolični in zeleni barvi, naslov je napisan s pisavo Minion Pro, lastno ime pa lastnoročno.
Naslovni motiv prikazuje abstrakten prizor v gozdu. Na obali vidimo listje, travo in čevlje.
Namerno je prikazan motiv, ki opazovalca prisili v lastno interpretacijo dogodka, hkrati pa ohranja lastnost vsebine romana. Tako poskušam pritegniti bralčevo zanimanje za nadaljnje branje risoromana.
7.3.1 Izbor formata in mreže
Pri izbiri dimenzij strani sem se odločila za velikost A4. Uporabila sem vodoravni format, da bi imela več prostora za postavitev risb in besedila ter da bi imela zgodba večji občutek fluidnosti.
Robovi se spreminjajo glede na potrebe risbe. Osnovna postavitev mreže zahteva 62 mm na notranjem in zunanjem robu, na zgornjem in spodnjem delu pa 51 mm. Risbe gredo velikokrat v živi rob in ne sledijo osnovni mreži.
7.3.2 Izbor tipografije
Pri izbiri tipografije sem se osredotočila na pisave jasnih in čistih oblik. Pisava ni smela
odvračati pozornosti od ilustracij in rokopisa, ampak jih dopolnjevati, v nobenem primeru pa ni smela nadvladati. Biti mora povezana z vzdušjem ilustracij in celotnega romana.
Po dolgem premisleku sem se odločila za Minion Pro zaradi njenega nevtralnega videza in odlične berljivosti.
Poleg nje uporabljam tudi lastni rokopis, ki dopolnjuje in ločuje govor in misli glavnih karakterjev od naslova poglavij, uvoda v roman in dodatnih specifikacij. Na ta način dodajam besedilu osebni pečat in ga likovno sestavim v skladu z dogodkom znotraj risbe.
Slika 23 Marie Solange Antonić, mreža grafičnega romana Kako je vrag odnio šalu,
2021, tuš in markerji
Sliki 24–25 Marie Solange Antonić, primer tipografije, 2021, tuš,
markerji in pisava Minion Pro