Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vpliva na uspešno poslovanje podjetja. Zadovoljni delavci bodo lažje in prostovoljno sledili delovnim zahtevam, dobro motivirani delavci, pa lahko poleg tega, da pravoþasno in kvalitetno opravljajo svoje delovne naloge, podjetje ali drugo obliko organizaccije umestijo v svoj vrednotni sistem in tako postanejo njeni zagovorniki in glasniki.
Pri ugotavljanju dejavnikov motivacije in zadovoljstva in poslediþno vplivanju na njih pa je pomembno zavedanje, da so si ljudje oziroma delavci med seboj razliþni, da na njih vplivajo razliþne stvari in imajo razliþno oblikovane vrednotne sisteme. To je potrebno upoštevati tudi v podjetjih in drugih oblikah organizacije, kjer se mora uprava zavedati, da razliþna delovna mesta ne oblikujejo enakih motivov in so delavcem na razliþnih delovnih mestih tudi pomembne razliþni dejavniki, ki vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Namen poglavja je predstavitev raziskovalnega problema in izide, ki jih je podala raziskava, opravljena med zaposlenimi v veþjem proizvodnem podjetju, med strokovnimi in proizvodnimi sodelavci. Ker je razlika med vrsto dela in delovnimi pogoji v proizvodnih podjetjih bolj izrazita, se raziskava osredotoþa na doloþitev stopnje motiviranosti in zadovoljstva ter identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Poudarek pa je na primerjavi med ugotovitvami glede strokovnih in proizvodnih sodelavcev.
ͺǤͷǤͷ
V raziskavo je bilo vkljuþeno proizvodno podjetje, ki proizvaja gumenotehniþne izdelke in pnevmatike. V podjetju je zaposlenih 787 delavcev, od tega 276 režijskih in 511 proizvodnih delavcev. Vodstvenih delavcev je 61. V vzorec smo zajeli 120 proizvodnih in strokovnih/režijskih sodelavcev v izbranem podjetju, med katerimi prevladujejo moški (69,0
%). Anonimnost je bila zagotovljena, ker nismo vedeli, kdo je izpolnjeval anketni vprašalnik.
Zbiranje podatkov se je zaþelo s posredovanjem anketnih vprašalnikov vodji izobraževanja v izbranem podjetju, ki je anketne vprašalnike razdelila med proizvodne in strokovne sodelavce.
Zbiranje podatkov je potekalo od 14. julija do 24. julija 2015. Odzivnost je bila 83,3 %, kar predstavlja 100 vrnjenih vprašalnikov. Pravilno izpolnjeni vprašalniki so zadostovali za nadaljnjo obravnavo.
ͺǤͷǤ
Z vprašalnikom smo pridobili podatke in informacije. Vprašanja so bila sestavljena tako, da so skladna s problematiko, ki jo obravnavamo oziroma odkrivamo v posamezni organizaciji (Lipiþnik 1998, 77–79). Vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa, ki se jih je ocenjevalo na podlagi Likertove 5-stopenjske lestvice. S pomoþjo lestvice so zaposleni izražali svojo
stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo, na enak naþin pa so doloþali tudi stopnjo zadovoljstva in pomembnost doloþenega motivacijskega dejavnika.
Vprašalnik je bil sestavljen iz treh delov. Prvi del je vkljuþeval vprašanja glede dejavnikov motivacije, identifikacije motivacijskih dejavnikov in ovrednotenja posameznih dejavnikov (delovni pogoji, stalnost in zanesljivost ter finanþni motivatorji). Pri oblikovanju vprašanj glede dejavnikov motivacije smo si pomagali z oblikovanjem vprašanj iz že strukturiranih vprašalnikov iz preteklih raziskav (Pavšek 2008; Novak 2008) in splošno veljavnih lestvic ugotavljanja motivacije (Janža, Kodba ýeh in Vreþiþ 2013).
Drugi del je zajemal vprašanja, ki so v pomoþ pri merjenju stopnje zadovoljstva pri delu in pripadnosti organizaciji. Ocenjevali smo zadovoljstvo s posameznimi motivacijskimi dejavniki in splošno zadovoljstvo z delom oziroma organizacijsko klimo v organizaciji. V tretjem delu so bila vprašanja, ki se nanašajo na demografske podatke. Vprašalnik je bil pripravljen skladno s priporoþili raziskave Slovenska organizacijska klima (SiOK), ki jo izvaja Gospodarska zbornica Slovenije in ki meri razliþne dimenzije organizacijske klime.
Vprašanja smo izbrali in oblikovali glede na relevantnost za obravnavano temo. Zadovoljstvo med zaposlenimi smo merili tudi z uporabo Brayfield Rotove lestvice in z lestvico delovnega zadovoljstva, ki jo najdemo v Pogaþnik (1997, 49).
ͺǤͷǤ
V naslednjih poglavjih je predstavljena analiza in interpretacija podatkov empiriþne raziskave.
V zaþetnem delu so predstavljeni splošni podatki, sledijo rezultati raziskave.
ͺǤͷǤͺ
Najmanjši delež zaposlenih predstavljajo stari med 21 in 30 let (16,0 %). Najveþja starostna skupina predstavlja tretjino vzorca (33,0 %), v njej so zaposleni v starosti od 31 do 40 let. V naslednji najveþji starostni skupini so zaposleni v starosti od 41 do 50 let, ki predstavljajo 28 % celotnega vzorca. Nekaj manj kot þetrtina zaposlenih (23 %) je stara nad 50 let.
Izobrazbena struktura zaposlenih je zelo raznolika. Petina jih ima zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 14,0 % jih ima poklicno izobrazbo in petina jih ima dokonþano srednjo strokovno šolo. Ena oseba je dokonþala gimnazijo. Slaba þetrtina (23,0 %) ima dokonþano višjo oziroma visoko strokovno šolo, 17,0 % zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo, 5,0 % pa ima magisterij.
Veþina anketirancev (86,0 %) je zaposlena za nedoloþen þas, 13,0 % je zaposlenih za doloþen þas, eden pa ima drugaþno obliko zaposlitve.
Dobra desetina zaposlenih (11,0 %) ima do pet let delovne dobe, 17,0 % ima od šest do deset let delovne dobe, 18,0 % pa od enajst do petnajst let. Petina zaposlenih ima od šestnajst do petindvajset let delovne dobe, dobra tretjina (34,0 %) pa veþ.
Delavci v proizvodnji predstavljajo skoraj polovico vzorca (48,0 %), nekoliko manj (42,0 %) je strokovnih delavcev. Vodstveni delavci so v vzorcu zastopani v 9-odstotnem deležu, eden pa je vodja proizvodnje.
ͺǤͷǤͻ
Osnovne rezultate predstavljamo po posameznih sklopih vprašanj: 1) pomembnost motivacijskih dejavnikov, 2) zanesljivost zaposlitve, 3) zadovoljstvo pri delu, 4) odnos neposrednega vodje, 5) možnost napredovanja, 6) želja po dodatnem izobraževanju, 7) zamenjava službe za višjo plaþo in 8) zadovoljstvo z poslovodstvom podjetja.
Anketiranci so ocenili 13 motivacijskih dejavnikov za delo na Likertovi lestvici od 1 (sploh me ne motivira) do 5 (me moþno motivira).