RAZPRAVA

V svojem raziskovalnem delu sem postavil naslednje hipoteze HR1, HR2, HR3 in HR4, ki jih glede na pridobljene rezultate lahko vse sprejmem.

HR1: Telesna višina hčera je večja, kot je bila pri materah pri isti starosti.

HR2: Telesna masa hčera je večja, kot je bila pri njihovih materah pri isti starosti.

HR3: ITM (indeks telesne mase) je pri hčerah višji, kot je bil pri njihovih materah pri isti starosti.

HR4: Povprečen čas teka na 600 m je pri hčerah daljši, kot je bil pri njihovih materah pri isti starosti.

5. 1 Telesna višina, telesna masa, ITM

Povprečna telesna višina hčera je bila od povprečne telesne višine mater večja za dobra 2 cm, kar kaže, da se iz generacije v generacijo telesna višina, tako kot v preteklosti, še vedno veča.

Prav tako je bilo zaznano povišanje povprečne telesne mase in povprečne vrednosti ITM hčera (za slabih 5 kg in 1,6 kg/m²). Velja torej, da je bilo povečanje njihove telesne mase bolj izrazito kot je bilo povišanje njihove telesne višine. Navkljub le manjši spremembi v vrednosti ITM med generacijama mater in hčera, je 11,4 % hčera imelo ITM večji od priporočil WHO za normalno prehranjenost, v nasprotju s skupino mater, v kateri je bilo takih posameznic le 1 %.

Ob primerjavi telesne višine mater in hčera vključenih v moji raziskavi s telesno višino iz podatkovne baze SLOfit za leta 2005/2006 do 2015/2016 (in še zlasti s podatki poročila za leto 2013, torej s podatki iz let, v katerem so bile izvedene meritve hčera) (v prilogi, graf 15 in 16), je bilo opaziti, da je bila telesna višina hčera v pričujoči raziskavi podobna navedeni v letnih poročilih. Od leta 2007/2008 naprej je bila povprečna telesna višina deklet v raziskavi SLOfit slabih 150 cm oziroma od 2010/2011 naprej tudi že 150 cm, kar je približno toliko, kolikor je bila povprečna telesna višina v generaciji hčera v pričujoči raziskavi (149,4 (14,0) cm). Navkljub manjšim odstopanj, je bilo podobnosti opaziti tudi v posameznih starostnih skupinah. Nasprotno je bila telesna masa v generaciji mater v vseh starostnih skupinah manjša od telesne višine deklet vključenih v raziskavo SLOfit v letih od 2005/2006 do 2015/2016 (Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016, Strel in sod., 2007; Strel in sod., 2009; Strel in sod., 2011; Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013).

38

Podobno je bilo razvidno ob primerjavi telesne mase mater in hčera iz pričujoče raziskave s telesno maso, navedeno v letnih poročilih sistema SLOfit za leta od 2005/2006 do 2015/2016.

Povprečna telesna masa hčera je bila v primerjavi s telesno maso deklet, vključenih v letnih poročilih, nekoliko večja od navedene v letnih poročilih, vendar je bila razlika v telesni masi obeh skupin manjša od enega kilograma (izjema sta leti 2005/2006 in 2006/2007, kjer je bila razlika večja od enega kilograma). Telesna masa v generaciji mater je bila v vseh starostnih skupinah manjša od telesne mase deklet vključenih v raziskavo letnih poročil sistema SLOfit v letih 2005/2006 do 2015/2016. (Strel in sod. 2007; Strel in sod., 2009; Strel in sod., 2011;

Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013; Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016).

Ob ugotovitvi, da sta bili telesna višina in telesna masa hčera v pričujoči raziskavi podobni kot telesna višina in telesna masa deklet, vključenih v letna poročila sistema SLOfit, lahko sklepamo, da je bila telesna sestava generacij hčera v času meritev podobna kot pri dekletih, katerih podatki so bili analizirani na podlagi SLOfit meritev med leti 2005/2006 in 2015/2016. Če primerjamo rezultate mater z rezultati deklet, vključenih v letna poročila sistema SLOfit, lahko opazimo podobne razlike, kot smo jih med materami in hčerami v pričujoči raziskavi.

Povprečna vrednost ITM mater in hčera je bila v pričujoči raziskavi skladna s priporočili WHO, ki postavljajo mejo ITM za normalno prehranjenost med 18,5 in 24,9 kg/m². Vseeno je bilo v generaciji hčera opaziti večjo razpršenost vrednosti ITM; kar nekaj posameznic je preseglo zgornjo mejo normalne telesne prehranjenosti. Vrednost ITM nad 25 kg/m² namreč ustreza povečani telesni masi in vrednost ITM nad 30 kg/m² debelosti prve stopnje (Body mass index, 2017). Na tem mestu je treba izpostaviti pomanjkljivost pri interpretaciji ITM vrednosti v pričujoči raziskavi, saj se ITM pri otrocih in mladostnikih do 19. leta starosti sicer izračuna na enak način kot pri odraslih posameznikih, vendar se njihov ITM primerja z ITM otrok in mladostnikov iste starosti in spola; posameznik je podhranjen, ko ima ITM nižji od 5.

centila in predebel, ko ima ITM višji od 95. centila, določenega za isto starostno skupino in spol (Body mass index, 2017).

Nekatere raziskave kažejo tudi, da je za povišano vrednost ITM poleg pomanjkanja telesne dejavnosti nemalokrat krivo tudi preobilje energijsko bogatih, a hranilno revnih živil, ki so pogosto prisotna v družinah z nizkim socialno-ekonomskim statusom. Nasprotno, v družinah z visokim socialno-ekonomskim statusom, pogosteje poročajo o raznoliki, zdravi prehrani (Lamut, 2016).

39

5. 2 Rezultati teka na 600 metrov

Rezultati pričujoče raziskave so pokazali, da so imele hčere v povprečju slabši rezultat v teku na 600 m od svojih mater v isti starosti, kar kaže na poslabšanje aerobne zmogljivosti v eni generaciji. Rezultat teka hčera v starostnih skupinah od 7 do 15 let je bil v povprečju za skoraj pol minute (oziroma 17,8 %) slabši od rezultata njihovih mater, izmerjenega pri isti starosti.

Ker smo istočasno opazili tudi statistično značilen dvig ITM, ki sicer ni bil zelo izrazit (8,6

%), lahko utemeljeno predvidevamo, da se je aerobna zmogljivost v generaciji hčera (v primerjavi z generacijo mater) zmanjšala, sestava telesa pa nekoliko poslabšala.

Na rezultat teka na 600 metrov ne vpliva zgolj aerobna zmogljivost posameznika, pač pa tudi njegova motivacija za čim hitrejšo izvedbo. Mogoče je, da nekatere posameznice, ki so bile vključene v pričujočo raziskavo, niso bile dovolj motivirane za tek in da zato pridobljeni rezultati teka na 600 metrov niso bili povsem realen pokazatelj njihove aerobne zmogljivosti.

Ta pomanjkljivost se je lahko pojavila tako v generaciji mater, kot v generaciji hčera. Četudi časi teka na 600 metrov morda niso bili povsem natančno merilo aerobne zmogljivosti pri za tek manj motiviranih posameznicah (posledično bi bil povprečen čas teka na 600 metrov daljši od realnega), menimo, da sama razporeditev podatkov v materinski in hčerinski generaciji (razmerje med hitrejšimi oz. počasnejšimi hčerami glede na njihove matere) pritrjuje našim zaključkom.

Pomemben razlog za opuščanje telesne aktivnosti in s tem slabšo aerobno zmogljivost vidim tudi v večji dostopnosti do visoko kaloričnih, a nizko hranilnih živil in v vplivih okolja, pri čemer velja izpostaviti zlasti starše oziroma skrbnike otrok in mladostnikov. J. Zajec in sod.

(2011) izpostavljajo, da so otroci staršev, ki živijo telesno aktivno življenje, po vsej verjetnosti tudi sami telesno aktivni med tednom. Enako poročajo tudi za uživanje zdrave hrane ter alkohola (Zajec in sod., 2011). Starši, ki so telesno dejavni, popijejo manj alkohola in imajo pogosto tudi urejeno zdravo prehrano (Zajec in sod., 2011). Glede na ugotovitve J.

Zajec in sod. (2011) torej starši, ki so manj telesno dejavni in ne skrbijo za zdrav življenjski slog, lahko slabše vplivajo na telesno dejavnost otrok, kar privede do slabše aerobne zmogljivosti otrok in mladostnikov zaradi opuščanje telesne aktivnosti. Prav družina ima pomembno vlogo pri tem, da otrok sprejme redno telesno dejavnost kot obliko življenja, seveda, če starši prestavljajo ustrezen model.

40

Če bi želeli podrobneje preveriti, kakšen vpliv glede telesne dejavnosti so v naši raziskavi imele matere na svoje hčere, bi morali preveriti tudi današnji življenjski slog mater; preveriti, ali so telesno dejavne in kakšna je njihova aerobna zmogljivost danes, torej, kako se je spremenila od časa meritve ter posledično, v kolikšni meri njihov življenjski slog vpliva na aerobno zmogljivost hčera.

Glede na podatke iz literature lahko predvidevam, da se je aerobna zmogljivost deklet zmanjšala tudi zaradi razvoja in dosegljivosti različne tehnologije, bodisi za igranje igric, gledanje televizije ali drugih dejavnosti, ki pri otrocih in mladostnikih vzpostavljajo sedeč življenjski slog. Ravno v obdobju od leta 2002 do leta 2014 je bila pri dekletih v Sloveniji uporaba tehnologije (še posebno uporaba tehnologije za šolsko delo) v porastu, kar lahko deloma pojasni opaženi upad v telesni zmogljivosti oziroma slabše rezultate hčera v teku na 600 m, v primerjavi z njihovimi materami (Drev, 2015).

A. Drev (2010) za leti 2009 in 2010 poroča tudi o tem, da otroci in mladostniki kot vzrok za opuščanje gibanja navajajo šolsko delo in učenje, lenobo, utrujenost po napornem dnevu, delo, ki ga opravljajo doma kot pomoč staršem ter uporabo tehnologije (Drev, 2010).

Ob primerjavi rezultatov pričujoče raziskave z letnimi poročili SLOfit-a za zadnjih deset let (tabeli 1 in 2), v katerih so poročali o izboljšani aerobni zmogljivosti deklet enakih starosti, sem ugotovil, da so bili rezultati teka na 600 m deklet, udeleženih v pričujoči raziskavi, slabši od povprečnih rezultatov deklet v zadnjih desetih letih (Strel in sod., 2007; Strel in sod., 2009;

Strel in sod., 2011; Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013; Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016).

Primerjal sem tudi rezultate teka na 600 m mater, ki so sodelovale v pričujoči raziskavi, s podatki iz SLOfit sistema za zadnjih 10 let (tabeli 1 in 2), pri čemer so bili rezultati mater v nasprotju z njihovimi hčerami boljši, kot rezultati deklet v zadnjih desetih letih (Strel in sod., 2007; Strel in sod., 2009; Strel in sod., 2011; Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013; Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016).

Z naraščajočo starostjo hčera oziroma mater se je rezultat teka na 600 m v splošnem izboljševal, vendar je izključno v skupini hčera opazno tudi poslabšanje rezultata proti koncu osnovne šole. Rezultati pričujoče raziskave sovpadajo z rezultati iz sistema SLOfit, saj se povprečni čas teka na 600 m krajša z naraščajočo starostjo otrok vse do 13. leta, nato pa se

41

začne ponovno podaljševati. (Strel in sod., 2007; Strel in sod., 2009; Strel in sod., 2011; Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013; Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016). Slabši rezultati proti koncu osnovne šole oziroma na začetku srednje šole pomenijo znižanje aerobne zmogljivosti, s tem pa večje tveganje za nastanek debelosti, visokega krvnega tlaka, ateroskleroze, zmanjšanje občutljivosti na inzulin in pojav srčno-žilnih bolezni (Fernström in sod., 2017).

Če bi aerobno zmogljivost hoteli določiti bolj natančno, bi morali izvesti meritve z metabolnim sistemom. Za generacijo hčera bi bilo to sicer bolj ali manj izvedljivo (čeprav logistično in cenovno zahtevno), za generacijo mater pač ne (več), zato so podatki o rezultatih teka na 600 m, ki so na voljo v sistemu SLOfit, najboljši razpoložljivi kazalnik aerobne zmogljivosti v različnih generacijah za mladostnike v Sloveniji.

Pomanjkljivost raziskave je bila razpršen čas meritev mater, ki so se raztezali od leta 1989 do 2004, vendar se temu zaradi narave raziskave ne da izogniti. Lahko bi se sicer omejili na analizo rezultatov tistih parov mati-hči, pri katerih je bil časovni interval med meritvama matere in hčere enak (npr. primerjali bi le meritve mater, izvedene v letu 1989, z meritvami hčera, izvedenimi v letu 2013), vendar bi to znatno zmanjšalo naš vzorec. Glede na to, da je večina mater opravila meritve v obdobju štirih let (med letoma 1989 in 1993), vse meritve hčera pa so bile izvedene v letu 2013, lahko predpostavimo, da smo s pričujočo raziskavo kljub navedenim omejitvam zagotovili dober vpogled v razlike v aerobni zmogljivosti med materinsko in hčerinsko generacijo.

42