UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
SEBASTJAN KOVAČ
PRIMERJAVA AEROBNE ZMOGLJIVOSTI MATER IN NJIHOVIH HČERA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIČNA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA
SEBASTJAN KOVAČ
Mentorica: izr. prof. dr. PETRA GOLJA So-mentor: doc. dr. GREGOR STARC
PRIMERJAVA AEROBNE ZMOGLJIVOSTI MATER IN NJIHOVIH HČERA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2017
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa Dvopredmetni učitelj biologije in gospodinjstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Opravljeno je bilo v skupini za antropologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Petra Golja, za so-mentorja pa doc. dr. Gregor Starc.
Strinjam se z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji. Naloga je rezultat lastnega dela.
Sebastjan Kovač
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici, izr. prof. dr. Petri Golja, za možnost opravljanja diplomskega dela, za strokovno pomoč pri izdelavi, podporo in razumevajoč odnos.
Prav tako se zahvaljujem so-mentorju, doc. dr. Gregorju Starcu, ki je omogočil dostop do podatkov, brez katerih ne bi mogel preveriti raziskovalnega problema, ki sem si ga zastavil.
Zahvalil bi se tudi dr. Tatjani Robič Pikel in Katji Zdešar Kotnik za pomoč pri vnašanju soglasij staršev v Excel program ter dr. Denisu Marinšku za pomoč pri statistični obdelavi podatkov s programom SPSS.
Največja zahvala gre seveda mojim staršem, ki so mi pomagali tako finančno, kot tudi z razumevanjem moje muhavosti, ko sem preživljal čas študija med knjigami.
Zahvala gre tudi vsem prijateljem; tistim, ki so bili z mano skozi celotno obdobje, kot tudi tistim, ki so bili z mano krajši čas. Z vašo pomočjo v težkih in z vsemi spodbudami v uspešnejših trenutkih, sem lažje prišel do tukaj, kjer sem zdaj.
POVZETEK
Telesna dejavnost in aerobna vadba pripomoreta ne le k zmanjševanju telesne mase, temveč tudi k izboljšanju kakovosti življenja. Posamezniki, ki izvajajo ustrezno količino aerobne vadbe, imajo višjo aerobno zmogljivost, kot posamezniki, katerih življenjski stil je pretežno sedeč.
Namen diplomskega dela je bil oceniti, kakšna je razlika v aerobni zmogljivosti hčera in njihovih mater izmerjenih v enaki starosti. Kot izhodišče za oceno aerobne zmogljivosti so bili uporabljeni časovni rezultati deklet in njihovih mater v teku na 600 m, ki so bili za obe skupini pridobljeni pri enaki starosti. Rezultati so pokazali, da so hčere za tek na isti razdalji porabile več časa (195,1 (38,8) s) kot matere (165,7 (23,7) s), kar posledično pomeni, da je njihova aerobna zmogljivost nižja, kot je bila pri materah pri enaki starosti. Prav tako so imele hčere v povprečju večjo telesno višino (hčere 149,4 (14,0) cm in matere 147,2 (14,0) cm;
p=0,006), večjo telesno maso (hčere 45,23 (13,5) kg in matere 40,4 (11,6) kg) in večji indeks telesne mase (hčere 19,8 (3,6) kg/m² in matere 18,2 (2,6) kg/m²; p=0,000) kot njihove matere pri enaki starosti.
Rezultati raziskave so pokazali, da je aerobna zmogljivost hčera (t.j. današnjih osnovnošolk) v povprečju za 18 % slabša od tiste pri njihovih materah, kar kljub opaženemu izboljševanju aerobne zmogljivosti pri osnovnošolkah, o kateri poročajo v zadnjih letih, kaže na potrebo po nadaljnjih intervencijskih programih za izboljšanje telesne zmogljivosti mladostnikov.
Ključne besede: aerobno dihanje, aerobna zmogljivost, aerobna vadba, kardio, srčno-žilni sistem, tek, telesna dejavnost, matere, hčere
ABSTRACT
Physical activity and aerobic exercise not only contribute to weight loss, but they also improve the quality of life. Individuals who perform the appropriate amount of aerobic exercise have higher aerobic capacity than individuals whose lifestyle is predominantly sedentary.
The purpose of the graduation thesis was to evaluate the differences in aerobic capacity between daughters and their mothers, measured at the same age. The results of a 600 m run, obtained at the same age for daughters and mothers was takes as a measure of aerobic capacity. The results demonstrate that the daughters required significantly (p=0,000) more time to complete running the same distance (195.1 (38.8) s) than their mothers (165.7 (23.7) s), which in turn means that their aerobic capacity was lower than of their mothers’ at the same age. The daughters also had a significantly higher body height (daughters: 149.4 (14,0) cm; mothers: 147.2 (SD=14,0) cm; p=0,006), higher body mass (daughters: 45.2 (13.5) kg;
mothers: 40.4 (11.6) kg; p=0,000) and higher body mass index (daughter: 19.77 (3.6) kg/m²;
mothers: 18.2 (2.6) kg/m²; p=0,000) as their mothers at the same age.
The results of the study demonstrated that the aerobic capacity of daughters (i.e. today's primary school pupils) is on average 18 % lower than that of their mothers, which, despite the observed improvements in aerobic capacity of elementary school students reported in recent years, calls for further intervention programs to improve the physical capacity of adolescents.
Keywords: aerobic respiration, aerobic performance, aerobic exercise, cardio, cardiovascular system, running, physical activity, mothers, daughters
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 3
2. 1 Aerobni metabolizem ... 3
2.1.1 Vpliv aerobne vadbe na srčno-žilni sistem ... 3
2.1.2 Posledice aerobne vadbe ... 4
2.2 Telesna dejavnost otrok in mladostnikov ... 5
2.2.1 Tek na 600 metrov kot pokazatelj aerobne zmogljivosti ... 8
2.2.2 Načini izboljšanja stanja ... 11
3. METODE DELA... 13
3. 1 Namen raziskave ... 13
3. 2 Postopki zbiranja podatkov ... 13
3. 3 Raziskovalni vzorec ... 14
3. 4 Raziskovalne spremenljivke ... 14
3. 4 Metode obdelave podatkov ... 14
3. 5 Cilji raziskave ... 14
3. 6 Hipoteze... 14
4. REZULTATI ... 16
4. 1 Starost preiskovank ... 16
4. 2 Telesna višina preiskovank ... 19
4. 3 Telesna masa preiskovank ... 23
4. 4 Indeks telesne mase (ITM) preiskovank ... 27
4. 5 Rezultati teka na 600 metrov ... 32
5. RAZPRAVA ... 37
5. 1 Telesna višina, telesna masa, ITM ... 37
5. 2 Rezultati teka na 600 metrov ... 39
6. SKLEP ... 42
7. LITERATURA ... 44
8. PRILOGE ... 48
8. 1 Telesna višina deklet, povzeta iz letnih poročil sistema SLOfit ... 48
8. 2 Telesna masa deklet, povzeta iz letnih poročil sistema SLOfit ... 50
KAZALO TABEL
Tabela 1: Rezultati deklet v teku na 600 metrov od šolskega leta 2005/2006 do leta 2010/2011
... 9
Tabela 2: Rezultati deklet v teku na 600 metrov od šolskega leta 2011/2012 do leta 2015/2016 ... 10
Tabela 3: Podatki o starosti in razliki v starosti mater in hčera v različnih starostnih skupinah ... 17
Tabela 4: Število mater v določeni starostni skupini glede na čas izvajanja meritev ... 18
Tabela 5: Podatki o telesni višini in razliki v starosti mater in hčera v različnih starostnih skupinah ... 20
Tabela 6: Maksimalna oz. minimalna višina mater in njihovih hčera ter število hčera, ki so v določeni starostni skupini višje oz. nižje od svoje matere ... 22
Tabela 7: Podatki o telesni masi in razliki med materami in hčerami v različnih starostnih skupinah ... 24
Tabela 8: Maksimalna oz. minimalna telesna masa mater in njihovih hčera ter število hčera , ki so v določeni starostni skupini težje oz. lažje od svojih mater ... 26
Tabela 9: Podatki o ITM in razliki med materami in hčerami v različnih starostnih skupinah 28 Tabela 10: Maksimalni oz. minimalni ITM mater in njihovih hčera ter število hčera, ki imajo višji oz. nižji ITM glede na ITM svoje matere v posamezni starostni skupini... 30
Tabela 11: Primerjava vrednosti ITM mater oz. njihovih hčera z vrednostjo za zgornjo mejo normalne prehranjenosti glede na definicijo WHO ... 31
Tabela 12: Rezultati teka na 600 m ter razlika v rezultatu med materami in hčerami v različnih starostnih skupinah ... 33
Tabela 13: Maksimalni oz. minimalni čas teka na 600 m mater in njihovih hčera ter število hčera, ki so bile počasnejše oz. hitrejše glede na čas teka na 600 m svoje matere v posameznih starostnih skupinah ... 35
Tabela 14: Število mater oz. hčera, katerih čas teka na 600 m je bil daljši od 200 sekund ... 36
Tabela 15: Telesna višina deklet od šolskega leta 2005/2006 do 2010/2011 ... 48
Tabela 16: Telesna višina deklet od šolskega leta 2011/2012 do 2015/2016 ... 49
Tabela 17: Telesna masa deklet od šolskega leta 2005/2006 do 2010/2011 ... 50
Tabela 18: Telesna masa deklet od šolskega leta 2011/2012 do 2015/2016 ... 51
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Število udeleženih parov mati-hči v posamezni starostni skupini ... 16 Graf 2: Višina mater in njihovih hčera po starosti ... 19 Graf 3: Razlika hčera v telesni višini glede na telesno višino mater v starostnih skupinah 21 Graf 4: Telesna masa mater in njihovih hčera po starosti ... 23 Graf 5: Razlika hčera v telesni masi med hčerami in njihovimi materami (izražena v %) v posamezni starostni skupini ... 25 Graf 6: ITM mater in hčera v različnih starostnih skupinah ... 27 Graf 7: Razlika v ITM med hčerami in njihovimi materami (izražena v %) v posamezni starostni skupini ... …29 Graf 8: Rezultat mater in hčera v teku na 600 m po starosti ... 32 Graf 9: Razlika v času teka na 600 m hčera (izražena v %) glede na rezultat njihovih mater v posamezni starostni skupini ... 34
KAZALO SLIK
Slika 1: Upad aerobne zmogljivosti otrok in mladostnikov starih med 6 in 18 let, kot je razviden iz rezultata teka na 600 metrov v časovnem obdobju od leta 1991 do 2008. ... 8
1
1. UVOD
Aerobna zmogljivost je največja količina fiziološkega dela, ki ga lahko opravi posameznik z energijo, sproščeno pri oksidaciji hranilnih snovi ob prisotnosti kisika. Posameznik z višjo aerobno zmogljivostjo bo v istem času lahko opravil več dela, kot posameznik z nižjo aerobno zmogljivostjo. Aerobno zmogljivost lahko povečamo, če smo dovolj telesno dejavni.
Najznačilnejši aerobni športi, torej športi pri katerih se aerobna zmogljivost posameznika z redno vadbo lahko poveča, so tek, kolesarjenje in plavanje (Patel in sod., 2017).
Poročila kažejo, da današnji mladostniki veliko časa preživijo v nedejavnem sedečem položaju pred televizijo, računalnikom, ali pred drugimi elektronskimi napravami. Posledično je količina telesne dejavnosti nižja od priporočene, kar tudi zmanjša aerobno zmogljivost posameznika. To lahko navsezadnje privede do prevelike telesne mase, in denimo, do z debelostjo povezanih srčno-žilnih bolezni (Drev, 2015; Sember in sod., 2015).
V življenju posameznika zgolj doseganje visoke starosti ni več tako pomembno, kot to, da življenje preživimo kakovostno, s čim manj zdravstvenimi težavami, da nimamo bolečin.
Nujno je torej, da se gibamo v zadostni meri, saj to pripomore k ohranjanju aerobne zmogljivosti in manjša dejavnike tveganja za razna bolezenska stanja.
Povprečno količino telesne dejavnosti v posameznih generacijah je sicer mogoče oceniti, če preverimo rezultate raziskav, ki so količino telesne dejavnosti ocenjevale z uporabo vprašalnikov, težava pri tem pa je, da različne raziskave običajno niso uporabile enake metodologije. Nadalje, posamezniki iz različnih generacij, ki so bili vključeni v raziskave, so lahko izhajali iz precej različnih socialno-ekonomskih in etničnih okolij, kar spet otežuje interpretacijo rezultatov.
V Sloveniji nam je na voljo podatkovna baza SLOfit, ki so jo pred več kot 30 leti vzpostavili sodelavci Fakultete za šport UL (prof. Janko Strel). V SLOfit bazi se letno zbirajo podatki o rasti in gibalni zmogljivosti slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. Ker je zaradi rednega raziskovalnega dela v določenem obsegu mogoče identificirati otroke in njihove starše, je mogoče preveriti tudi, kako se je gibalna zmogljivost spremenila med generacijo staršev in njihovih otrok (Starc, 2016).
2
Z nalogo sem želel raziskati, kakšna je aerobna zmogljivost hčera v primerjavi z njihovimi materami. Kot izhodišče za oceno aerobne zmogljivosti sem privzel časovni rezultat deklet in njihovih mater v teku na 600 m, ki je bil za obe skupini izmerjen pri enaki starosti. S primerjavo rezultatov hčera in mater je mogoče ugotoviti, ali se je aerobna zmogljivost v mlajši generaciji povečala ali zmanjšala glede na generacijo njihovih staršev. S pomočjo pregleda literature je nato mogoče izpostaviti ključne razloge za opaženo stanje in o njih argumentirano razpravljati.
3
2. TEORETIČNI DEL
2. 1 Aerobni metabolizem
Aerobno vadbo definiramo kot vsako dejavnost, kjer uporabljamo večje mišične skupine ter se vzdržuje neprekinjeno in je ritmična. Med športe, ki vključujejo aerobno vadbo, torej med tiste, pri katerih se poveča aerobni metabolizem, uvrščamo kolesarjenje, različne vrste teka (npr. jogging, tek na daljše proge), plavanje, ples, hojo, ipd. (Patel in sod., 2017).
Kot pove ime, skupine mišic, ki so dejavne pri aerobni vadbi izkoriščajo aerobni metabolizem za sproščanje energije iz vezi ogljikovih hidratov in maščobnih kislin, redkeje tudi iz aminokislin. Sproščeno energijo kemijskih vezi nato v prisotnosti kisika uporabljajo za izgradnjo energetsko bogate snovi adenozin trifosfat (ATP) (Patel in sod., 2017).
Kot glavni vir energije se pri aerobnem metabolizmu porabljajo ogljikove hidrate v obliki glukoze in glikogena, ki ga skladiščijo mišice in jetra ter maščobe v obliki glicerola in prostih maščobnih kislin (Houten in Wanders, 2010).
Aerobni metabolizem poteka le, če je končni prejemnik elektronov kisik, v nasprotnem primeru govorimo o anaerobnem metabolizmu. Ključni koraki aerobnega metabolizma so glikoliza, Krebsov cikel in dihalna veriga. Glikoliza poteka v citoplazmi, Krebsov cikel v matriksu mitohondrija, dihalna veriga pa na notranji membrani mitohondrija (Naish, 2015).
Redna aerobna vadba lahko poveča ali vzdržuje aerobno zmogljivost, ki jo opredeljujemo kot zmožnost srčno-žilnega in dihalnega sistema za oskrbo telesa s kisikom in zmožnost skeletnih mišic za uporabo kisika. Najvišjo aerobno zmogljivost torej lahko ocenimo z najvišjo porabo kisika (VO2 maks.; O2/kg min.), ki jo običajno izmerimo z uporabo metabolnega sistema, ki analizira dihalne pline med obremenitveno ergometrijo, lahko pa jo ocenimo tudi s pomočjo matematičnih formul (Patel in sod., 2017).
2.1.1 Vpliv aerobne vadbe na srčno-žilni sistem
Odgovor telesa na vadbo vključuje tako odziv dihalnega sistema, srčno-žilnega sistema, centralnega živčnega sistema, kot tudi odziv drugih organskih sistemov. Odzivi osrednjega živčevja vključujejo centralni ukaz iz cerebralne motorične skorje, ki usmerja aktivnost v avtonomnem živčevju, medtem ko drugi, lokalni odzivi vključujejo učinke metabolitov na
4
povečanje krvnega tlaka in oskrbo skeletnih mišic s kisikom. Spremembe v arterijskih delnih tlakih kisika (PO2) in ogljikovega dioksida (PCO2) ter v pH imajo manjšo vlogo pri usmerjanju teh odzivov, saj se nobeden od teh dejavnikov ne spreminja znatno v času zmerne vadbe (Costanzo, 2014).
Možganska motorična skorja usmerja vrsto odgovorov centralnega živčnega sistema. Te reakcije sprožijo mehano-receptorji mišic, skupaj s kemo-receptorji, ki so nameščeni zlasti v aortnem loku in na razcepišču karotidne arterije. Eden glavnih ukazov osrednjega živčevja med telesno dejavnostjo je povečanje volumna krvi, ki ga srce prečrpa v določeni časovni enoti, kar je posledica dveh istočasnih procesov. Prvi je hkratno povečanje aktivnosti simpatika in zmanjšanje aktivnosti parasimpatika, kar poveča srčno frekvenco, pri drugem pa gre za povečanje aktivnosti simpatika, kar poveča sposobnost krčljivosti srčne mišice.
Povečanje volumna krvi, ki ga med telesno aktivnostjo prečrpa srce v določeni časovni enoti, je nujno potreben srčno-žilni odziv na telesno aktivnost, saj tako mišicam zagotovimo ustrezno oskrbo s kisikom (Costanzo, 2014).
2.1.2 Posledice aerobne vadbe
Večina avtorjev pravi, da aktiven življenjski slog v otroštvu in mladostništvu pripomore k preprečevanju kroničnih bolezni, kot je npr. debelost v nadaljnjem življenju, ter zmanjša smrtnost v odrasli dobi. Prav aerobna vadba, kot tudi vadba za vzdrževanje mišične mase sta pomembni pri zmanjševanju dnevne preobremenjenosti in izboljšujeta kakovost življenja (Bratina in sod., 2014).
Mnoge študije so pokazale, da pozitivni učinki aerobne vadbe pripomorejo k izboljšanju ali celo preprečitvi srčno-žilnih bolezni. Zanimivo so rezultati raziskave, ki je potekala pri osebah, ki so že doživele srčnomišični infarkt oziroma srčno kap. V raziskavi so bili preiskovanci razdeljeni v tri skupine – v prvi so izvajali intervalno aerobno vadbo enkrat na teden, v drugi zmerno neprekinjeno aerobno vadbo enkrat na teden, tretja pa je bila kontrolna skupina, kjer so pacienti izvajali aerobno vadbo vsak tretji teden. V prvi in drugi skupini preiskovancev se je aerobna zmogljivost povečala za 46 % in 14% in to kljub težkemu obstoječemu zdravstvenemu stanju, medtem ko je bilo v tretji skupini malo oziroma ni bilo sprememb (Wisløff in sod., 2007).
5
Mnogo zgodnjih znakov tveganja za srčno-žilne bolezni se kaže že pri mladih in sicer kot previsok krvni tlak, hiperlipidemija, višanje odstotka telesne maščobe ter inzulinska odpornost. Z aerobno vadbo izboljšamo občutljivost celic na inzulin ter vplivamo na maščobni profil, predvsem na stenah žil – aerobna vadba torej zmanjšuje možnost zamašitve žil oziroma ateroskleroze (Fernström in sod., 2017).
Poleg navedenega, aerobna vadba povečuje koncentracijo koristnih lipoproteinov z visoko gostoto (HDL) in znižuje koncentracijo trigliceridov (TG). Avtorji pravijo, da sta tako povečanje HDL, kot tudi zmanjšanje TG, pri bolnikih s srčnimi boleznimi zmanjšala pojavnost srčne kapi in koronarnih srčnih bolezni za 22 % (Patel in sod., 2017). Velja poudariti, da v navedeni raziskavi ni prišlo do spremembe koncentracije škodljivih lipoproteinov z nizko gostoto (LDL), kar pomeni, da je povečanje HDL in zmanjšanje TG, neodvisno od koncentracije LDL pozitivno vplivalo na bolnike z srčno-žilnimi boleznimi (Patel in sod., 2017).
2.2 Telesna dejavnost otrok in mladostnikov
Telesna dejavnost je katera koli dejavnost, pri kateri naraste srčna frekvenca in pri kateri se za nekaj časa zadihamo. Telesno dejavni smo, denimo, pri športu, šolskih dejavnostih, med igro s prijatelji ali med hojo. Tek, hitra hoja, rolanje, kolesarjenje, ples, skejtanje, plavanje, nogomet, košarka, surfanje ... so primeri različnih telesnih dejavnosti. (Stergar in sod., 2006) V rezultatih poročila nacionalne raziskave HBSC (Health Behaviour in School-aged Children) za leto 2001/2002 Stergar in sod. (2006) navajajo, da je bila zmerno do intenzivno telesno dejavna vsaka tretja 11-letnica, vsaka četrta 13-letnica in vsaka peta 15-letnica. Nadaljujejo, da je bilo v Sloveniji telesno dejavnih deklet veliko več v primerjavi s povprečnim rezultatom drugih držav vključenih v HBSC raziskavo, in sicer je bilo 41,3 % telesno dejavnih 11-letnic (povprečje HBSC: 33,1 %), 29,4 % telesno dejavnih 13-letnic (povprečje HBSC: 28,8 %) in 24,2 % telesno dejavnih 15-letnic (povprečje HBSC: 22,8 %). Ob tem je potrebno navesti, da so bila v navedeni raziskavi upoštevana stara priporočila, za katere je veljalo, da cilj ustrezne telesne dejavnosti dosegajo posamezniki, ki se gibajo vsaj 30 minut dnevno (Stergar in sod., 2006).
V najnovejših priporočilih (WHO, 2010) je bila meja za otroke in mladostnike stare med 6. in 17. letom postavljena na 60 minut telesne dejavnosti dnevno. Prav tako je bilo priporočeno,
6
da naj večji del telesne dejavnosti vsebuje tiste dejavnosti, pri katerih se poveča aerobni metabolizem (WHO, 2010).
Leta 2010 je bilo v Sloveniji le 20,3 % slovenskih mladostnikov vključenih v raziskavo, zadostno telesno dejavnih, torej vsaj 60 minut dnevno vsak dan v tednu. V letu 2002 je bilo zadostno telesno dejavnih 22,7 % otrok in mladostnikov (Koprivnikar in sod., 2012).
Primerjava med 11-letniki, 13-letniki in 15-letniki je namreč pokazala, da je v letu 2014 22,6
% 11-letnikov dosegalo priporočila o zadostni količini dnevne dejavnosti, medtem ko je priporočila dosegalo 19,0 % 13-letnikov in 13,8 % 15-letnikov. V letu 2010 je bilo 25,5 % 11- letnikov, 20,1 % 13-letnikov in 15,4 % 15-letnikov, ki so poročali o zadostni količini dnevne aktivnosti (Drev, 2015). Za mladostnike, vključene v raziskavo HBSC, A. Drev (2011) poroča, da je bilo v letu 2010 le 18,5 % mladostnikov telesno aktivnih 60 minut dnevno, in to v povprečju le 4,1 dneva v tednu. Pri dekletih je ta rezultat za leto 2010 še nižji in sicer 12,6
%, kar je precej manj, kot v letu 2002 je bil ta rezultat deklet višji in sicer 16,4 % (Drev, 2015). A. Drev (2011) je za leto 2010 ugotovila, da je bilo med dekleti starimi 11, 13 in 15 let zadostno telesno dejavnih (torej 60 minut dnevno) le 14,9 % deklet. V letu 2010 je bilo med 11-letnicami 19,4 %, pri 13-letnicah 14,9 % in med 15-letnicami 10,4 % redno telesno aktivnih (Drev, 2011). Pri tem je pomembno dodati, da so bila v letu 2010, ko je bila raziskava HBSC izvedena, dekleta v vseh starostnih skupinah telesno manj dejavna, kot so bili fantje. (Koprivnikar in sod., 2012). Kljub temu da se mladostniki v Sloveniji glede na telesne dejavnosti uvrščajo nad povprečja v drugih držav, je še vedno zaznati nizko telesno dejavnost med 15-letnicami, torej v času, ko začnejo obiskovati srednjo šolo, saj jih le v letu 2010 dosegalo standarde Priporočil o redni telesni dejavnosti le 10 % (Koprivnikar in sod., 2012).
A. Drev je za leto 2014 ugotovila, da se je med dekleti starimi 11, 13 in 15 let v obdobju 2002-2014 pomembno znižal delež telesno dejavnih (Drev, 2015). V letu 2014 je 12,6 % deklet poročalo o zadostni količini dnevne aktivnosti, med katerimi je bilo telesno aktivnih 17,6 % 11-letnic, 13,4 % 13-letnic in le 7,2 % 15-letnic (Drev, 2015).
V nasprotju z navedenim, Sember in sod. (2016) pravijo, da se je stanje na področju redne telesne dejavnosti med otroki, starimi med 6 in 14 let, v Sloveniji od leta 2012 izboljšalo, kar nakazuje na povečanje telesne dejavnosti otrok v osnovni šoli. Ugotovitve njihovih raziskav
7
so namreč pokazale, da se je v letu 2010 72 % deklet redno gibalo 60 minut dnevno, torej tako kot določajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) (Sember in sod., 2016).
Krivca za nižjo telesno dejavnost je A. Drev (2015) videla v različnih elektronskih napravah oziroma dejavnostih, ki so povezane z njimi, kot so gledanje televizije, igranje igric na računalniku ali drugih elektronskih napravah, uporaba elektronskih naprav za izdelavo domačih nalog, e-pošto itd. Rezultati HBSC, raziskave izvedene v šolskem letu 2013/2014, so pokazali, da je 49,2 % deklet gledalo televizijo dve ali več ur na dan med šolskim tednom, kar je bilo v povprečju sicer 7,1 % manj kot fantje (Drev, 2015). 15 % deklet je igralo igrice dve uri ali več dnevno med šolskim tednom, z razliko od fantov, kjer je bilo takih kar 41,3 % (Drev, 2015). Prav tako so dekleta (41,3 %) redkeje kot fantje (tj. 43,5 %) uporabljale elektronske naprave za domače naloge, e-pošto ipd. dve ali več ur na dan med šolskim tednom (Drev, 2015). Če pogledamo, kakšne so spremembe pri teh dejavnikih od leta 2002 do leta 2014, lahko ugotovimo, da se je odstotek gledanja televizije dve ali več ur na dan med dekleti znižal s 66,7 % na 49,2 %, se je pa močno povečal pri uporabi elektronskih naprav za domačo nalogo in uporabo e-pošte dve uri ali več na dan in sicer s 16,2 % na 55,7 %. Presenetljivo se je povečal tudi odstotek igranja igric dve uri ali več na dan med dekleti, in sicer je v obdobju od 2002 do 2014 narasel z 12,4 % na 15,0 % (Drev, 2015).
V Poročilu o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov za leto 2016 (Sember in sod., 2016) so ugotovili, da so za sedeči način življenja krivi podobni dejavniki, saj so rezultati podobni rezultatom A. Drev (2015); 53 % otrok starih 11, 13 in 15 let je v letu 2015 gledalo televizijo več kot dve uri dnevno in 28 % enako starih otrok je igralo računalniške igre več kot dve uri dnevno (Sember in sod., 2016). Ugotovili so, da je v letu 2016 90 % vseh otrok med šolskim tednom gledalo televizijo manj kot 2 uri dnevno, a se je ta odstotek med vikendi pri dekletih zmanjšal na le 45 % (Sember in sod., 2016). V povprečju je 79 % deklet med 6. in 19. letom starosti v raziskavi iz leta 2016 preživelo pred zaslonom manj kot 2 uri dnevno (Sember in sod., 2016).
V letu 2016 je za osnovnošolska dekleta veljalo tudi, da so bila v znatni meri vključena v razne športne dejavnosti (63 %), medtem ko se je pokazala slaba vključitev v športne dejavnosti pri srednješolkah (23 %) (Sember in sod., 2016). Ko so dekleta, stara med 5 in 18 let, v letu 2016 vprašali, ali v šolo prihajajo in odhajajo aktivno, tj. peš ali s kolesom, jih je pritrdilo 50 % (Sember in sod., 2016).
8
Veliko staršev otroke sicer spodbuja pri telesni dejavnosti, bodisi jih vozijo za športne dejavnosti bodisi jim kupijo športno opremo itd., vendar so obenem starši v povprečju precej manj dejavni, kot so otroci. Le 30 % očetov in 20 % mater je redno telesno dejavnih, torej dejavnih tako, da dosežejo povišano srčno frekvenco in se znojijo, 35 % očetov in 40 % mater pa je zmerno telesno dejavnih, torej dejavnih tako, da redno hodijo ali kolesarijo z nizko intenzivnostjo. To pomeni, da 35 % očetov in 40 % mater ni telesno aktivnih (Sember in sod., 2016).
Kljub slabšemu domačemu zgledu je šolski učni načrt za osnovnošolce v Sloveniji pripravljen tako, da se osnovnošolci v najslabšem primeru gibljejo v povprečju vsaj 39 minut dnevno, kar je še vedno več kot polovica priporočenega obsega (Sember in sod., 2016). V najboljšem primeru je osnovnošolec v Sloveniji deležen do 77 minut strokovno vodene telesne dejavnosti pri pouku športne vzgoje (Sember in sod., 2016). Športna vzgoja je namreč obvezni predmet osnovnih šol in je tista, ki omogoča otrokom od 1. do 5. razreda 105 ur, otrokom od 6. do 8.
razreda 70 ur in otrokom 9. razreda 62 ur vodene telesne dejavnosti v šolskem letu. Poleg tega imajo otroci na izbiro dodatne izbirne predmete, kot so Šport in Plesne dejavnosti v obsegu 35 ur letno (Sember in sod., 2016).
2.2.1 Tek na 600 metrov kot pokazatelj aerobne zmogljivosti
Slika 1: Upad aerobne zmogljivosti otrok in mladostnikov starih med 6 in 18 let, kot je razviden iz rezultata teka na 600 metrov v časovnem obdobju od leta 1991 do 2008 (Hadžić in
sod., 2014 in Bratina in sod., 2014).
9
Na sliki 1 je razvidno, da aerobna zmogljivost slovenskih otrok upada ter da se povečujejo razlike med mlajšimi in starejšimi mladostniki, zato so se oblikovale smernice o telesni dejavnosti otrok in mladostnikov (Hadžić in sod., 2014 in Bratina in sod., 2014). Smernice so namenjene vsem odgovornim v otrokovem življenju (zdravniki, učitelji športne vzgoje, trenerji, starši, itd.), da bi lahko videli, katera vadba je najprimernejša za posamezne razvojne stopnje, kako pogosto naj bi jo prakticirali, kakšna je primerna intenziteta vadbe ter kakšni so njeni pozitivni učinki na zdravje (Bratina in sod., 2014).
Tabela 1: Rezultati deklet v teku na 600 metrov od šolskega leta 2005/2006 do leta 2010/2011
Šolsko leto
2005/2006 (Strel in sod.,
2007)
2006/2007 (Strel in sod.,
2009)
2007/2008 (Strel in sod.,
2009)
2008/2009 (Strel in sod.,
2009)
2009/2010 (Strel in sod.,
2011)
2010/2011 (Strel in sod.,
2012) Staros
t [leta]
Rezul tat [s] SD
Rezul tat [s]
*
SD* Rezul
tat [s] SD Rezul
tat [s] SD Rezul
tat [s] SD Rezul tat [s] şd 7 215,9 34,0 209,3 34,0 208,5 33,6 207,0 32,5 206,4 33,5 205,5 33,5 8 201,0 32,3 197,9 33,3 196,9 32,0 195,3 32,2 195,4 32,2 193,8 32,6 9 190,5 31,1 188,3 31,6 187,4 30,8 186,1 30,0 186,8 32,3 186,1 33,2 10 181,9 29,6 180,3 30,6 179,8 29,9 179,6 29,3 180,0 32,0 179,1 32,6 11 175,9 30,2 174,1 30,6 173,7 29,4 173,7 29,5 174,5 33,4 174,3 32,7 12 170,9 28,5 172,2 30,2 171,5 29,9 172,0 30,7 171,6 32,3 171,2 33,0 13 169,1 29,5 172,9 31,8 171,9 31,5 172,2 31,6 171,2 32,4 170,9 32,1 14 170,6 31,2 175,2 33,6 173,8 32,2 173,4 32,1 172,7 31,9 172,2 31,2 15 171,5 31,8 174,0 31,6 173,0 30,7 174,6 31,5 173,1 29,7 171,9 28,6 Povp. 183,0 30,9 182,7 31,9 181,8 31,1 181,5 31,0 181,3 32,2 180,6 32,2
*Za leto 2006/2007 so rezultati teka na 600 m izračunani na podlagi razlike v rezultatih med letoma 2006/2007 in 2007/2008 v letnem poročilu sistema SLOfit za leto 2007/2008(v poročilu Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007 so navedeni rezultati za leto 2007/2008 namesto na leto 2006/2007)
10
Tabela 2: Rezultati deklet v teku na 600 metrov od šolskega leta 2011/2012 do leta 2015/2016
Šolsko leto
2011/2012 (Strel in sod.,
2013)
2012/2013 (Strel in sod.,
2013)
2013/2014 (Starc, Strel, Kovač, Leskovšek in sod.,
2015)
2014/2015 (Starc, Strel, Kovač, Leskovšek in sod.,
2015)
2015/2016 (Starc in sod.,
2016) Starost
[leta]
Rezultat
[s] SD Rezultat
[s] SD Rezultat
[s] SD Rezultat
[s] SD Rezultat [s] şd
7 205,9 33,2 205,7 32,0 205,3 32,3 203,6 31,5 203,7 31,9
8 193,4 30,8 193,3 31,1 193,6 31,5 191,6 30,8 193,2 30,9
9 185,0 30,7 185,3 30,5 184,1 29,7 183,1 29,1 183,6 30,5
10 178,1 29,9 178,1 29,5 177,5 29,3 176,0 28,5 176,8 28,5
11 173,3 29,5 172,8 29,4 171,5 28,0 170,9 28,6 171,5 29,6
12 171,1 30,4 170,3 30,1 169,1 30,1 167,2 28,8 168,1 19,3
13 170,5 31,2 170,3 30,9 168,1 30,4 167,5 30,3 167,3 31,2
14 171,9 32,1 170,7 31,5 169,8 31,2 169,0 31,4 168,7 31,9
15 172,5 31,1 171,7 31,2 170,3 30,4 171,9 29,9 171,0 31,6
Povp. 180,2 31,0 179,8 30,7 178,8 30,3 177,9 29,9 178,2 29,5
Rezultati teka na 600 metrov, pridobljeni iz letnih poročil podatkovne baze SLOfit (tabela 1 in 2), t.j. iz analize telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v zadnjih desetih šolskih letih, v nasprotju s prej predstavljenim kažejo na postopno zmerno izboljševanje aerobne zmogljivosti pri osnovnošolkah. SLOfit sistem je sistem, razvit v Sloveniji med leti 1969 in 1989, s katerim lahko spremljamo in ovrednotimo vsakoletne spremembe v telesni zmogljivosti otrok in mladostnikov starih med 6 in 19 let. Od leta 1996 morajo skladno s šolsko zakonodajo, osnovne in srednje šole voditi ustrezne podatke za vse šoloobvezne učence in dijake, od katerih pridobijo pisno soglasje skrbnikov (Starc in sod., 2016).
Podatki sistema SLOfit kažejo, da je bil v šolskem letu 2005/2006 povprečni rezultat deklet med 7. in 15. letom v teku na 600 m 183,0 sekund, kar je največ v primerjavi z rezultati v sledečih šolskih letih. V šolskem letu 2015/2016 je bil rezultat teka deklet na 600 metrov v primerjavi z letom 2005/2006 boljši za 4,8 sekunde. Velja izpostaviti, da se ne glede na preučevano šolsko leto z naraščajočo starostjo deklet rezultat izboljšuje, vendar le do 13. (v nekaterih šolskih letih tudi do 12.) leta starosti, po tem pa se začnejo rezultati ponovno slabšati (Strel in sod., 2007; Strel in sod., 2009; Strel in sod., 2011; Strel in sod., 2012; Strel in sod., 2013; Starc in sod., 2015; Starc in sod., 2016).
11
Vsakih deset let v Sloveniji poteka tudi poglobljena raziskava ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji), ki so jo začeli izvajati sodelavci Fakultete za šport UL (prof.
Šturm) leta 1970. Sprva je vzorec zajemal le otroke med 11. in 14. letom, vendar so z letom 1983 razširili vzorec in v raziskavo vključili otroke stare od 7. do 14. let. Od leta 1993/1994 se raziskava izvaja v dveh zaporednih letih (zadnja je potekala leta 2013/2014) med otroki in mladostniki starimi od 7. do 14. leta oziroma od 15. in 18. leta, raziskuje pa njihov življenjski slog, telesno pripravljenost in telesno sestavo. Rezultati raziskave omogočajo določitev nacionalnih standardov za somatski in motorični razvoj otrok in mladostnikov (Jurak in sod., 2013; Starc, Kovač, Strel, Bučar Pajek in sod., 2015).
2.2.2 Načini izboljšanja stanja
Kot je že napisala A. Drev (2015), je bilo v letu 2014 v Sloveniji dnevno vsaj 60 minut aktivnih 18,5 % mladostnikov in mladostnic (Drev, 2015). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2016) poroča, da se fizična dejavnost s prihodom v šolo zmanjšuje. Podatki WHO za leto 2010 kažejo, da so bila med mladostniki med 11 in 17 let starosti dekleta (16,0 %, manj telesno aktivna kot fantje (22 %) (WHO, 2016). Manjši obseg telesne dejavnosti postaja vsakodnevno dejstvo v večini držav in je pomemben dejavnik za povečanje debelosti med mladimi (WHO, 2016).
WHO (2016) svetuje, da je potrebno k redni telesni dejavnosti pritegniti čim več posameznikov, in sicer z ureditvijo prostora za rekreacijo, hojo, pot za kolesarjenje – torej za aktiven transport pri vsakodnevnih dejavnostih. Ustvarjanje varnega okolja, ki spodbuja uporabo aktivnega transporta, spodbuja telesno dejavnost in lajša udejanjanje aktivnega življenjskega sloga in zdravega življenja, koristi celotni skupnosti, še posebno otrokom, ki so že podvrženi debelosti, dekletom in socialno-ekonomsko ogroženim otrokom (WHO, 2016).
Raziskovalci priporočajo, da bi namesto vožnje z avtomobilom ali avtobusom, mladi morali do šole hoditi ali kolesariti ter da bi šole morale zagotoviti območja oziroma objekte, kjer bi otroci preživeli čas s svojimi vrstniki v aktivnem slogu in redne priložnosti za telesno dejavnost kot del učnega procesa (Hancock in sod., 2014). Prav tako bi morale biti šole spodbujene pri tem, da bi omejile čas sedenja pri učencih (Hancock in sod., 2014).
Podobno tudi raziskovalci, vključeni v mednarodno raziskavo HBSC, opozarjajo na prevelik obseg sedečega vedenja, ki lahko vodi do tveganja v fizičnem, psihološkem in emocionalnem
12
zdravju med mladimi (Hancock in sod., 2014). Takšno vedenje lahko v telesu poveča maščobno maso, posledično se poveča indeks telesne mase, kar vodi do debelosti. Sedeče vedenje v povezavi z nepravilno prehrano zmanjša tudi zdravje kosti (pogosto se pojavi pomanjkanje kalcija), poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in težave v metabolnih procesih.
Pri nekaterih posameznikih sedeč življenjski slog vpliva na njihovo vedenje, saj lahko povzroča tudi slabše uspehe v šoli, depresijo ter zmanjšano kakovost življenja (Hancock in sod., 2014).
Slovenski parlament je v sprejel dva progama z namenom izboljšati stanje na področju telesne dejavnosti mladih. To sta Nacionalni program športa za obdobje 2014-2023 (2014) in Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015-2025 (2015). V obeh poskušajo zagotoviti dvig kakovosti javnega zdravja, športa in izobraževanja s področja športa, telesne dejavnosti in prehrane. Prav tako poskušajo zakonodajno zagotoviti vsaj 180 minut kakovostne športne vzgoje za otroke in mladostnike na teden in brezplačne možnosti obiskovanja tečajev plavanja in kolesarjenja, še posebno za otroke s posebnimi potrebami in socialno-ekonomsko ogrožene otroke. Zagotoviti poskušajo tudi obnovo novih šolskih dvoran ter gradnjo in obnovo športne infrastrukture (Nacionalni progam športa za obdobje 2014-2023 RS, 2014 in Nacionalni progam prehrane in telesne dejavnosti z zdravje 2015-2025, 2015).
Presečni podatki o aerobni zmogljivosti slovenskih mladostnikov so nam zaradi vzpostavitve SLOfit sistema na voljo. Manj pa je znano o dolgoročnih razlikah v aerobni zmogljivosti med, denimo, današnjimi mladostniki in njihovimi starši. Pričujoča raziskava se je osredotočila prav na tovrstne razlike z namenom pridobitve novih informacij in z namenom dodatno osvetliti nekoliko nasprotujoče si podatke iz raziskav, ki temeljijo na podatkovni bazi SLOfit in HBSC raziskav, ki so potekale v Sloveniji.
13
3. METODE DELA
3. 1 Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je aerobna zmogljivost v dveh generacijah, torej kakšna je aerobna zmogljivost hčera v primerjavi z njihovimi materami. Kot merilo za oceno aerobne zmogljivosti smo privzeli časovni rezultat deklet in njihovih mater v teku na 600 m, ki je bil za obe skupini izmerjen pri enaki starosti. S primerjavo rezultatov v obeh skupinah je bilo tako mogoče ugotoviti, ali se je aerobna zmogljivost v mlajši generaciji povečala ali zmanjšala glede na starševsko generacijo. Skupino mater in njihovih hčera smo namesto izbire naključnih posameznikov dveh generacij izbrali zato, ker smo na ta način vsaj v približno polovični meri lahko odpravili dejavnik genetskih razlik med preiskovanci.
3. 2 Postopki zbiranja podatkov
Podatki so bili pridobljeni iz podatkovne baze SLOfit, znane tudi kot Sistem športno-vzgojnih kartonov, ki ga je vzpostavila Fakulteta za šport UL. Pridobili smo podatke o rezultatu teka na 600 m in sicer za tiste mladostnice, ki so podale soglasje svojih staršev za raziskovalno uporabo njihovih rezultatov in rezultatov njihovih otrok. Posamezne podatke smo najprej ustrezno razvrstili v pare rezultatov mati-hči, pri čemer smo upoštevali, da so bile meritve izvedene pri isti starosti obeh udeleženk. Rezultate hčera smo pridobili iz podatkovne baze študije ARTOS za leto 2013/2014, medtem ko smo rezultate mater pridobili iz podatkovne baze SLOfit od leta 1989 do 2004.
Pri razvrščanju podatkov v pare smo upoštevali, da se morata starost hčere in matere razlikovati za manj kot eno leto. Starost mater in hčer smo zaokrožili na število z dvema decimalkama in posameznice razvrstili v ustrezno starostno skupino med 7. in 15. letom starosti (upoštevali smo razvrstitev 7 = 6,50 – 7,49; 8 = 7,50 - 8,49; 9 = 8,50 - 9,49; itd.). Pri 7 parih, v katerih mati in hči po zaokrožitvi ne bi bili razvrščeni v isto starostni skupino, vendar je bila razlika v starosti matere in hčere manj kot 1 leto, smo najprej izračunali povprečno starosti para mati-hči in jo upoštevali kot vodilo za razvrščanje v ustrezno starostno skupino.
14
3. 3 Raziskovalni vzorec
V raziskavo smo vključili učenke iz različnih osnovnih šol po Sloveniji ter njihove matere pod pogojem, da so predhodno podpisale soglasje za sodelovanje v raziskavi. Vzorec je tako zajemal 105 starostno ujemajočih se parov mati-hči, torej 210 udeleženk.
3. 4 Raziskovalne spremenljivke
V raziskavi smo primerjali telesno višino, telesno maso indeks telesne mase (ITM) in rezultat v teku na 600 metrov hčera in njihovih mater. Starost, telesno višino, telesno maso in rezultat v teku na 600 m hčera in mater, smo pridobili iz podatkovne baze SLOfit. ITM smo izračunali tako, da smo telesno maso izraženo v kilogramih delili s kvadratom telesne višine izražene v metrih.
3. 4 Metode obdelave podatkov
Raziskava je bila izpeljana s kvantitativno raziskovalno paradigmo. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Kvantitativna analiza je zajemala obdelavo zbranih podatkov s pomočjo programa Excel 2010 (Microsoft, ZDA) in statističnim programom SPSS (IBM, ZDA). Izračunali smo mere srednje vrednosti (povprečje) mere razpršenosti (standardni odklon) in razliko med rezultati hčera in mater. Uporabili smo dvosmerni t-test za neodvisne vzorce za primerjavo rezultatov čez vse starostne skupine in znotraj posameznih starostnih skupinah. Mejo statistične značilnosti smo postavili na p<0.05.
3. 5 Cilji raziskave
• Ovrednotiti aerobno zmogljivost hčera
• Ovrednotiti aerobno zmogljivost mater
• Primerjati rezultate teka na 600 m pri materah in hčerah pri isti starosti obeh preiskovank v posameznem paru mati-hči
• Primerjati maso in telesno višino ter indeks telesne mase mater in hčera pri isti starosti obeh preiskovank v posameznem paru mati-hči
3. 6 Hipoteze
HR1: Telesna višina hčera je večja, kot je bila pri njihovih materah pri isti starosti.
HR2: Telesna masa hčera je večja, kot je bila pri njihovih materah pri isti starosti.
15
HR3: ITM (indeks telesne mase) je pri hčerah višja, kot je bil pri njihovih materah pri isti starosti.
HR4: Povprečen čas teka na 600 m je pri hčerah daljši, kot je bil pri njihovih materah pri isti starosti.
16
4. REZULTATI
Najprej bom predstavil splošne opisne lastnosti mojih dveh raziskovalnih skupin, torej mater in hčera, nato se bom posvetil njihovim rezultatom v teku na 600 m, ki sem jih privzel kot pokazatelja aerobne zmogljivosti. Rezultati so predstavljeni v obliki: povprečje (standardni odklon).
4. 1 Starost preiskovank
Graf 1: Število udeleženih parov mati-hči v posamezni starostni skupini
V raziskavi je sodelovalo 105 parov mati-hči, ki smo jih razvrstili v devet starostnih skupin.
Parov, pri katerih smo kot vodilo za razvrščanje v ustrezno starostno skupino upoštevali povprečno starost para mati-hči, je bilo sedem; iz starostne skupne 7 let v starostni skupino 8 let smo prestavili dve hčeri, iz starostnih skupin 9, 12 oziroma 14 let v starostne skupine 10, 13 oziroma 15 let smo prestavili po eno hči. Prav tako smo eno mater prestavili iz starostne skupine 15 let v starostno skupino 14 let.
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Število parov mati-hči
Starostna skupina [leta]
Število parov
17
Tabela 3: Podatki o starosti in razliki v starosti mater in hčera v različnih starostnih skupinah
Starostna skupina
[leta]
(-0.50;
+0,49)
Matere (M) Hčere (H)
Razlika H-M [leta]
Razlika [v % glede na
starost mater]
N [M+H]
N Povprečna
starost [leta] SD N Povprečna starost [leta] SD
7 3 7,3 0,1 3 6,9 0,2 -0,4 -4,1 6
8 14 7,93 0,3 14 7,87 0,4 0,1 0,8 28
9 10 9,0 0,3 10 8,9 0,3 -0,1 -1,5 20
10 10 10,0 0,4 10 9,9 0,4 -0,1 -1,2 20
11 13 11,02 0,3 13 10,98 0,3 0,04 -0,4 26
12 18 12,1 0,3 18 12,0 0,3 -0,1 -0,7 36
13 16 13,0 0,3 16 13,0 0,3 0,0 0,0 32
14 15 13,9 0,3 15 14,0 0,3 0,1 0,4 30
15 6 14,8 0,3 6 14,6 0,1 -0,2 -1,3 12
7 - 15 105 11,32 2,2 105 11,25 2,3 -0,1 -0,6 210
SD - 0,4 3,6
p 0,064 -
* p<0.05, ** p<0.01, *** p<0.001
Rezultati (tabela 3) niso pokazali statistično pomembne razlike (p=0,064) v povprečni starosti med generacijama mater in hčera. Povprečna starost mater je bila 11,32 (2,2) let, hčera pa 11,3 (2,3) let. Kljub večji razliki v starostni skupini 7 let je bila razlika v starosti med generacijama mater in hčera je bila 0,1 leta (0,4), kar ustreza pogoju, da je v paru med materjo in hčerjo manj kot eno leto razlike.
18
Tabela 4: Število mater v določeni starostni skupini glede na čas izvajanja meritev
Leto
Število mater v določeni starostni skupini
N
Časovna razlika med izvedeno meritvijo matere in
hčere [leta]
7 8 9 10 11 12 13 14 15
1989 2 4 3 2 2 5 2 3 0 23 24
1990 1 3 2 1 2 2 2 1 2 16 23
1991 0 2 1 3 2 3 1 3 1 16 22
1992 0 1 0 0 2 5 1 3 0 12 21
1993 0 2 2 0 1 1 2 4 0 12 20
1994 0 0 2 2 1 1 0 0 1 7 19
1995 0 1 0 0 0 1 2 0 0 4 18
1996 0 1 0 0 1 0 1 0 0 3 17
1997 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 16
1999 0 0 0 1 0 1 1 0 0 3 14
2000 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 13
2001 0 0 0 0 0 0 2 1 0 3 12
2002 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 11
2004 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 9
Vse 3 14 10 10 13* 18* 16 15 6 105 -
* mati iz starostne skupine 12. let je bila premeščena v starostni skupino 11. let zaradi ujemanja pri razvrstitvi v starostne skupine s hčerjo (glej komentar pod grafom 1)
Medtem ko so bile vse hčere izmerjene v letu 2013, so se meritve mater v večini izvajale med letoma 1989 in 1993; v tem obdobju je meritve izvedlo je 79 od 105 mater. V letih od 1994 do 2004 je meritve izvedlo še preostalih 26 mater.
19
4. 2 Telesna višina preiskovank
Graf 2: Višina mater in njihovih hčera po starosti
Razlike med materami in hčerami so opazne; med generacijo mater in hčera je bila v povprečju telesna hčera večja za 2,2 (8,0) cm od telesne višine mater. V vseh starostnih skupinah, z izjemo 14. leta, so bile hčere v povprečju statistično značilno večje kot njihove matere.
120 125 130 135 140 145 150 155 160 165 170
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Telesna višina [m]
Starostna skupina [leta]
Matere Hčere
20
Tabela 5: Podatki o telesni višini in razliki v starosti mater in hčera v različnih starostnih skupinah
Starostna skupina [leta]
(-0.50; +0,49)
Matere (M) Hčere (H)
Razlika H- M [cm]
Razlika [v % glede na višino
mater]
N [M+H]
Višina
[cm] SD N Višina
[cm] SD N
7 124,5 5,8 3 126,4 1,0 3 1,9 1,5 6
8 127,9 4,9 14 128,0 7,6 14 0,1 0,1 28
9 134,3 5,1 10 136,3 6,6 10 2,0 1,5 20
10 140,9 5,4 10 143,1 7,7 10 2,3 1,6 20
11 142,0 6,8 13 149,7 7,0 13 7,6 5,4 26
12 154,7 8,0 18 157,1 6,1 18 2,4 1,6 36
13 156,3 6,9 16 158,6 7,0 16 2,3 1,5 32
14 162,8 5,8 15 160,7 5,0 15 -2,1 -1,3 30
15* 161,7 6,6 6 166,7 3,4 6 5,0 3,1 12
7 – 15 ** 147,2 14,0 105 149,4 14,0 105 2,2 1,5 210
SD - 8,0 5,5 -
p 0,006 -
* p<0.05, ** p<0.01, *** p<0.001
Rezultati (tabela 5) so pokazali statistično pomembno razliko (p=0,006) v povprečni telesni višini med generacijama mater in hčera. Hčere so statistično značilno višje od mater (p=0,006) in sicer v povprečju za 2,2 (8,0) cm. Tudi v starostni skuini 15. let smo opazili statistično značilne razlike (p<0,05), pri čemer so bile hčere značilno višje od mater.
21
Graf 3: Razlika hčera v telesni višini glede na telesno višino mater v starostnih skupinah Na grafu 3 je razvidna primerjava telesne višine hčera in njihovih mater, pri čemer je bila za izhodišče (t.j. 100% oziroma vrednost 0 na y-osi) pri vsakem paru podatkov mati-hči privzeta telesna višina matere. Največja razlika se opazi v starostni skupini 11 let, kjer so hčere od svojih materah v isti starostni skupini višje za 5,4 %.
-2 -1 0 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Odstotki [%]
Starostna skupina [leta]
Razlika v telesni višini
22
Tabela 6: Maksimalna oz. minimalna višina mater in njihovih hčera ter število hčera, ki so v določeni starostni skupini višje oz. nižje od svoje matere
Starostna skupina [leta]
(-0.50; +0,49)
Telesna višina matere
(M) Telesna višina hčere (H) H > M H < M
N [št.
parov]
Višina - min. [cm]
Višina - maks. [cm]
Višina - min. [cm]
Višina -
maks. [cm] Št. % Št. %
7 118,5 130,0 125,5 127,4 2 60,0 1 40,0 3
8 120,0 136,0 118,8 137,8 7 50,0 7 50,0 14
9 127,0 141,5 127,9 147,2 7 70,0 3 30,0 10
10 133,5 150,5 135,1 161,9 6 60,0 4 40,0 10
11 133,0 154,0 138,1 165,5 11 84,6 2 15,4 13
12 141,5 170,0 145,3 165,3 12 66,7 6 33,3 18
13 145,0 167,5 145,1 168,6 10 62,5 6 37,5 16
14 150,0 175,0 152,6 169,8 4 36,4 11 65,6 15
15 151,0 170,0 160,6 170,5 5 83,3 1 16,7 6
7 – 15 118,5 175,0 118,8 170,5 64 61,0 41 39,0 105
Iz podatkov v tabeli 6 je razvidno, da je bilo 61,0 % deklet višjih od svojih mater v enaki starosti. V vseh starostnih skupinah je bilo več deklet, ki so bila višja od svojih mater, kot tistih, ki so bila nižja. Izjema je bila starostna skupina 8 let, v kateri je bilo enako število večjih in manjših hčera ter starostna skupina 14 let, v kateri je bilo 65,6 % hčera manjših od svojih mater.
Kljub večji povprečni telesni višini hčera, je bila maksimalna višina (175,0 cm) izmerjena pri eni izmed mater v starostni skupini 14. let.
23
4. 3 Telesna masa preiskovank
Graf 4: Telesna masa mater in njihovih hčera po starosti
Razlike v telesni masi med materami in hčerami so znatne. V vseh starostnih skupinah je bila telesna masa hčera večja kot telesna masa njihovih mater, razen v starostni skupini 14 let, v kateri je bila telesna masa mater višja kot pri njihovih hčerah.
20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Telesna masa [kg]
Starostna skupina [leta]
Matere Hčere
