43
3.7 EVALVACIJA KOT ODGOVOR NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Katere so prednosti in pomanjkljivosti metode reševanja problemov zaprtega tipa?
Prednost učenja za raziskovanjem oz. metode reševanja problemov zaprtega tipa je, da so procesi pomembnejši od končnih rezultatov. Otroci so spoznali, kako poiskati nove informacije, jih zabeležiti, razvrstiti in urediti po pomembnosti. Pri timskem reševanju problema so se otroci naučili spretnosti sodelovanja in še mnogih drugih spretnosti.
Metoda spodbuja razvijanje kritičnega mišljenja in oblikovanja otrokovega odnosa do raziskovalnih vprašanj. Otroci gradijo svoja znanja iz že obstoječih izkušenj. Ker so otroci aktivno udeleženi in samostojno iščejo informacije, prispevajo k večji trajnosti učnih rezultatov in tudi uporabnosti znanja v vsakdanjem življenju. Prednost metode sem zaznala v aktivnosti vseh otrok in posledično odgovornost ter samostojnost za svoje delo.
Raziskovanje omogoča lastno izražanje otrok, njihovo kreativnost v vseh fazah raziskovanja, od opredelitve problema, izražanje domnev in iskanja različnih informacij, urejanja le teh in končno rešitev.
Pomanjkljivost te metode sem zasledila glede številčnosti otrok. Teoretično metoda ne opredeljuje številčnosti otrok, vendar za večjo uspešnost in aktivnost otrok je pomembno tudi omejeno število otrok v delovni skupini. Zato sem dejavnosti projekta, kjer je bilo to mogoče, izvajala z manjšimi skupinami.
2. Kateri pogoji morajo biti zagotovljeni, da bodo otroci znali samostojno raziskovati?
Za samostojno raziskovanje je potrebno ustvariti sproščeno in raziskovalno naravnano vzdušje v skupini, ki sporoča otrokom, da je radovednost zaželena. Otroci so tako lahko notranje motivirani, radovedni, vedoželjni, kreativni in iznajdljivi. Pomembno vlogo imajo odrasli pri spodbujanju in motivaciji k nadaljnjemu raziskovanju. Otrokom moramo zagotoviti ustrezen material, organizirati oglede, znati poslušati in opazovati jih pri njihovih željah, spodbujati ustrezno vzdušje pri timskem delu, ohranjati interes otrok za iskanje novih informacij in odgovorov na zastavljena vprašanja. Pri raziskovanju je pomembno, da otroka poslušamo in skupaj z njim uresničujemo njihove želje in ideje, ki nam jih je zaupal. Ob koncu projekta mora biti otrok seznanjen z rezultatom svojega dela,
44
po možnosti pohvaljen in nagrajen. S tem pridobi samozavest in željo po nadaljnjem delu.
Pomembno je odzivanje na otrokova vprašanja in prošnje. Otroka je potrebno spodbujati in mu dati možnost k delitvi izkušenj, pozornemu in spoštljivemu poslušanju.
3. Ali bodo otroci razvili spretnost medsebojnega sodelovanja in druge spretnosti pri procesu raziskovanja?
Otroci so pri reševanju raziskovalnih vprašanj spontano in sprotno razvijali spretnost medsebojnega sodelovanja, tako z odraslimi kot z vrstniki. Skozi vse faze učenja z raziskovanjem so imeli otroci možnost pogovora, pripovedovanja, opisovanja, delitvi izkušenj z ostalimi otroki … Otroci so morali med seboj sodelovati, se dogovarjati, pogajati, biti strpni drug do drugega, saj so le tako lahko rešili oziroma raziskovali problem. Nekajkrat so se soočili z reševanjem konfliktov, ki so jih rešili na socialno sprejemljiv način. Med delom so imeli otroci možnost sporočati svoje zamisli, ideje, izraziti kreativnost, poglede in povedati svoje zadovoljstvo. Otroci so imeli možnost pogovora z različnimi osebami, v različnih govornih položajih, glede na različne situacije, s tem pa tudi uporabo različnih socialnih zvrsti jezika. Pri tem se je ustvarila ugodna čustveno-socialna klima.
4. Ali je metoda raziskovanja zaprtega tipa primerna za otroke prvega razreda?
Metoda reševanja zaprtega tipa je primerna za otroke prvega razreda, ker se raziskovalna vprašanja pojavljajo spontano. Otroci vedno vprašajo, kar jih zanima in kar jih pritegne.
V prvem razredu imajo otroci daljšo koncentracijo, razvite govorne in meta-kognitivne sposobnosti. Razvite imajo socialne spretnosti, znajo sodelovati pri izvedbi skupne naloge ''timsko delo''. V prvem razredu otroci že znajo uporabljati različne oblike govora, ki vključujejo naklonjenost, sprejemanje, različen ton glasu… Zmožni pa so tudi razumevanja in tvorjenja besedil v različnih novih situacijah. Otroci znajo svoje domneve in zamisli predstaviti v ustrezno časovno-vzročni povezavi, tako da dogodke postavljajo v logična zaporedja. Zmožni so dogovarjanja, reševanja konfliktnih situacij in sprejemljivega vedenja.
45
4. SKLEPNE MISLI
Z izvedbo projekta sem zelo zadovoljna, saj so vsi cilji in okvirni načrti uresničeni oziroma izvedeni. Na sam projekt sem se kar nekaj časa pripravljala in prebirala ustrezno literaturo. Z metodo reševanja problemov zaprtega tipa sem se na predavanjih prvič srečala in zdela se mi je zelo zanimiva in po teoretični strani za otroke zelo koristna.
Želela sem jo sama preizkusiti, kakšne prednosti in kakšne pomanjkljivosti se kažejo v izvedbi te metode. Za izziv sem si izbrala projekt pri prvošolcih, ki so spretni tako v socialnih spretnostih kot tudi pri meta-kognitivnih sposobnostih. Način izvedbe projekta in izpeljave je nekoliko drugačen kot sem ga prvotno vajena. Projekt sem si izbrala kot novo izkušnjo, nov izziv in spoznanja, katera bom uporabljala na svoji karierni poti.
Na začetku projekta sem imela nekaj pomislekov, ali bo otroke tema zgodovine in kulturne dediščine sploh zanimala. Hitro sem dobila povratna sporočila otrok, ki so z zanimanjem sodelovali, izmenjevali izkušnje, pripovedovali in z idejami podkrepili projekt. Z veseljem so sodelovali, saj so imeli možnost uresničevanja svojih želja in idej.
Ko so raziskovali in reševali probleme, so bili samostojni, odločni in odgovorni za svoja dejanja. Znali so se zagovarjati in presojati, katere informacije so jim prišle prav, katere lahko zavržejo. Poleg vseh novih informacij in pojmov, ki so jih spoznali otroci, so imeli možnost razvijanja na socialnem, čustvenem in spoznavnem razvoju. Otroci so delovali kot skupina (timsko delo), v kateri so imeli vsi otroci možnost sporočanja svojih idej, zamisli, pogledov … Neposredno pa so se ustvarile vloge otrok v skupini, nekateri otroci so imeli boljšo jezikovno zmožnost, drugi spretnost pisanja, branja, ročne spretnosti, spretnost nastopanja … Ko smo zaključevali s projektom, so otroci spoznali, da je za projekt pomemben prav vsak član skupine, vsakdo je prispeval idejo in kreativnost, motivirali so drug drugega in si dajali spodbudne besede. Otroci so se srečevali tudi z različnimi konfliktnimi situacijami, ki smo jih morali sprotno reševati, da smo lahko probleme raziskovalnih vprašanj reševali naprej. Vseskozi so nas spremljali starši in stari starši, ki so nam pomagali pri vprašanjih in odgovorih. Pri dejavnosti ročnih spretnosti pa se je odzvala tudi babica nekega dečka, s katero so imeli otroci ogromno veselja in radosti. Med starši, starimi starši, otroki in šolo se je vzpostavila nekakšna vez, ki je temeljila na sodelovanju in sproščenem vzdušju. Otrokom je zelo veliko pomenilo, da so lahko prihajali v šolo s starimi predmeti in odgovori, ki so jih pripovedovali stari starši.
Spremljala pa nas je tudi ravnateljica in nas na koncu presenetila s slikanico Kekec na
46
poti, katero smo dobili v povečani obliki. Otroci so se nagrade oziroma pohvale za trud zelo razveselili. Imeli so dodatno notranjo motivacijo za nadaljnje raziskovanje. Projekt smo zaključili z razstavo plakata, zbirko starih predmetov, fotografij, ki so nastale ob izvajanju dejavnosti in razstavo slikanice Kekec na poti. Otroci so ponosno hodili po šoli in razlagali vrstnikom in starejšim otrokom o projektu in nagradi, ki so jo prejeli za trud.
Z učiteljico prvega razreda sva sprotno zapisovali evalvacije izvedenih dejavnosti. Prišli sva do zaključka, da so imeli vsi otroci možnost jezikovnega izražanja, tudi tisti otroci, ki so bolj zadržani so morali pri timskem delu sodelovati in izražati svoje ideje, poglede in zamisli. Otroci so se neposredno srečevali tudi s konfliktnimi situacijami, ki so jih morali na sprejemljiv način reševati, soočili so se s strpnostjo, pogajali so se med seboj, zagovarjali svoja stališča … Posredno so se seznanjali z novimi podatki, deskriptivnimi tehnikami, urejanju podatkov, dokumentiranju, evalvaciji in vse zbrane podatke urediti in razstaviti.
Z metodo reševanja problemov zaprtega tipa sem se spoznala tako po teoretični kot tudi praktični strani. Metoda ima veliko prednosti in manjšo pomanjkljivost, ki sem jo sproti odpravljala. V bodoče se bom večkrat posluževala učenja z raziskovanjem, saj imajo otroci nove izkušnje tako na področju učenja, kot tudi na socialnem, čustvenem in spoznavnem razvoju.
47
5. LITERATURA
Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
Hmelak, M. in Lepičnik Vodopivec, J. (2015). Izbrane teme predšolske pedagogike.
Koper. Univezitetna založba Annales.
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok. Ljubljana.
DZS.
Ferjančič, J. (1994). Pogoji in oblike aktivnega učenja v vrtcu. Nova Gorica. Založba Educa.
Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana.
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Roberts, A. in Harpley, A. (2007). Helping children to be competent learners. Great Britain: Routledge.
Turnšek, N. (2015/2016). Zapiski s predavanj in vaj pri predmetu Otrok v družbi.
Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
Batistič-Zorec, M. (2013). Učenje v vrtcu. Spletna stran. Dostopno na:
http://www.solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2013/01/clanek_Batistic-Zorec-M._UCENJE-V-VRTCU.pdf. [12.09.2016]