Razvrščanje

Za ocenjevanje funkcij grobe motorike pri osebah s cerebralno paralizo so pomembni in nujno potrebni veljavni in zanesljivi instrumenti, saj omogočajo vpogled v preteklo in trenutno stanje, napoved prognoze, ugotavljanje sprememb v gibalnem funkcioniranju po intervencijah, poleg tega pa omogočajo tudi primerjave raziskav, v katerih so bile uporabljene različne intervencije (Jahnsen, Aamodt in Rosenbaum, 2006).

Pri razvrščanju otrok s cerebralno paralizo se uporablja več sistemov, pri čemer pa se upošteva anatomska razporeditev okvar (spastična, diskinetična, ataksična in mešana oblika), anatomska razporeditev motene funkcije gibanja (hemipareza, dipareza, tetrapareza ali enostranska in obojestranska cerebralna paraliza) in pa stopnja funkcijskih sposobnosti (groba motorika, funkcija rok, hranjenje in požiranje, komunikacija, kognitivne sposobnosti, vid, sluh) (Groleger Sršen, 2014).

Pri razvrščanju otrok s cerebralno paralizo se tudi Slovenija priključuje evropskemu projektu za enotno klasifikacijo cerebralne paralize. V ta namen se uporablja sistem, ki razvršča otroke s cerebralno paralizo glede na grobe gibalne funkcije (angl. The Gross Motor Function Measure, GMFCS). Sistem razvrščanja temelji na gibanju, ki ga otrok prične in izpelje sam, brez pomoči, poudarek pa je na sedenju, hoji in uporabi pripomočkov. Ocenjuje se trenutno stanje oziroma kaj otrok zmore. Sistem ima 5 stopenj, v katere uvrščamo otroke v različnih starostnih obdobjih (tik pred starostjo dveh let, od 2. do 4. leta, od 4. do 6. leta, od 6. do 12. leta, od 12. do 18.

leta starosti) (Palisano, Rosenbaum, Bartlett in Livingston, 2007). Sistem se uporablja že več kot 15 let in velja za zanesljiv instrument (Groleger Sršen, 2014).

Tabela 1: GMFCS – od 12. do 18. leta

Obrazložitev

GMFCS I Posameznik lahko samostojno hodi (v šoli, zunaj, doma).

Lahko hodi po neravnem terenu brez fizične pomoči in po stopnicah brez opore.

Lahko izvaja vse funkcije grobe motorike, vključno s tekom in skoki, vendar s slabšo hitrostjo, ravnotežjem in koordinacijo. Lahko se vključuje v gibalne in športne aktivnosti glede na njegovo osebno izbiro in okoljske dejavnike.

GMFCS II Posameznik lahko hodi doma in zunaj, se vzpenja po stopnicah, držeč se za ograjo (kadar ograje ni, ob fizični pomoči), vendar pa ima omejitve pri hoji po neravnih površinah, nagibih, dolgih razdaljah...

Posameznik v šoli ali službi lahko uporablja pripomočke za hojo.

Pri premagovanju daljših razdalj zunaj in v skupnosti lahko uporablja voziček.

Omejitve, ki jih ima pri izvajanju veščin grobe motorike, lahko zahtevajo prilagoditve, s katerimi mu omogočimo sodelovanje v gibalni in športni dejavnosti.

GMFCS III Posameznik lahko hodi doma in zunaj po ravni podlagi s pomočjo pripomočkov za hojo, hodi po stopnicah opirajoč se na ograjo ob nadzoru ali ob fizični pomoči.

Kadar posameznik sedi, lahko potrebuje varnostni pas za poravnan položaj medenice in ravnotežje. Pri premeščanju iz sedečega ali ležečega položaja v stoječi položaj posameznik potrebuje fizično pomoč oz. stabilno površino, na katero se lahko opre.

V šoli, službi, zunaj in v skupnosti posameznik uporablja voziček na ročni ali električni pogon. Omejitve pri hoji lahko zahtevajo prilagoditve, s katerimi posamezniku omogočimo sodelovanje v gibalnih in športnih dejavnostih, vključno z uporabo vozička na na ročni ali električni pogon.

GMFCS IV Posameznik v večini primerov uporablja voziček. Potrebuje prilagojen sedež, ki omogoča kontrolo trupa in medenice. Pri premeščanju potrebuje pomoč ene ali dveh oseb. Posameznik lahko podpira svojo težo z nogami v pomoč pri premeščanju.

V zaprtem prostoru lahko s fizično pomočjo prehodi krajšo razdaljo, lahko uporablja voziček. Na mestu lahko stoji s pomočjo pripomočka za hojo, ki daje oporo telesu. Posameznik je sposoben samostojno uporabljati električni voziček.

Kadar uporaba električnega vozička ni mogoča, se posameznika prevaža v navadnem vozičku. Omejitve v mobilnosti lahko zahtevajo prilagoditve, s katerimi posamezniku omogočimo sodelovanje v gibalnih in športnih dejavnostih, vključno s fizično pomočjo in/ali pripomočki na električni pogon.

Obrazložitev

GMFCS V Posameznika se prevaža v invalidskem vozičku. Prisotne so težave pri vzdrževanju položaja glave in trupa ter težave pri kontroliranju gibanja rok in nog.

Uporaba pripomočkov posamezniku pomaga pri izboljšanju položaja glave, sedenja, stoje in mobilnosti. Pri premeščanju posameznika je potrebna pomoč ene ali dveh odraslih oseb ali uporaba mehaničnega dvigala. Posameznik lahko doseže zmožnost uporabe električnega vozička z adaptacijami za sedenje in z adaptacijami za nadzor vozička. Omejitve v mobilnosti lahko zahtevajo prilagoditve, s katerimi posamezniku omogočimo sodelovanje v gibalnih in športnih dejavnostih, vključno s fizično pomočjo in/ali pripomočki na električni pogon.

VIR: Palisano idr., 2007, GMFCS – E&R (prevedeno v slovenščino)

Jahnsen, Aamodt in Rosenbaum (2006) so izvedli raziskavo, v kateri so med drugim ugotavljali ujemanje in zanesljivost med posameznikovo subjektivno oceno stanja po lestvici in strokovno oceno posameznikovega stanja po GMFCS-lestvici. V raziskavi je sodelovalo 62 posameznikov s cerebralno paralizo obeh spolov, starih med 18 in 62 let. Uporabili so GMFCS-lestvico za starost 6-12 let.

Razlika med subjektivno oceno in strokovno oceno posameznika se je pokazala v 11 primerih. V večini teh primerov je šlo za drugačno interpretacijo elementov GMFCS-lestvice, ki opisujejo funkcionalne aktivnosti za osebe, stare od 6 do 12 let.

V času raziskave je bil to edini opis, ki so ga lahko uporabili tudi za osebe s cerebralno paralizo, ki so starejše od 12 let.

Kljub temu so ugotovili, da je GMFCS-lestvica zanesljiv instrument za ocenjevanje funkcij grobe motorike tudi pri odraslih osebah s cerebralno paralizo. Poleg tega so ugotovili, da je bila usklajenost med subjektivno oceno in strokovno oceno posameznika odlična. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli s cerebralno paralizo realno podobo glede svojega funkcioniranja.

Poleg GMFCS-lestvice je v uporabi tudi sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na funkcijo rok (angl. Manual Ability Classification System, MACS), ki se je prav tako izkazal za veljaven in zanesljiv instrument. V Sloveniji ga v redni klinični praksi uporabljamo od leta 2005. Sistem omogoča razvrščanje otrok s cerebralno paralizo v eno izmed petih skupin, v starosti od 4 do 18 let, glede na otrokove sposobnosti ravnanja s predmeti v vsakodnevnem življenju (Groleger Sršen, 2014).

Poleg že omenjenih sistemov pa obstajajo tudi drugi sistemi za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo, ki sicer niso v uporabi tako pogosto kot že zgoraj omenjeni sistemi razvrščanja. Ti so (Groleger Sršen, 2014):

- sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na sposobnost komunikacije (Communication Function Classification System, CFCS), - sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na motnje hranjenja

in požiranja,

- sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na funkcijo vida, - sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na funkcijo sluha, - sistem za razvrščanje otrok s cerebralno paralizo glede na kognitivne

sposobnosti.