Opis rešitve območja ureditve 1

Kot prikazujejo grafične analize, inventarizacije in koncepti je pri ureditvi začetne postaje žičnice in prostora, ki jo obkroža, upoštevan obstoječi projekt izgradnje trajektnega terminala, pristaniščnega pomola in dostopne ceste. Določeni elementi projekta so bili ohranjeni, nekateri pa so bili prilagojeni ciljem te naloge. Položaj pristaniščnega pomola, dostopnih ramp za vozila in smeri prometnic so ohranjene, njihove zasnove pa so bile obogatene z ustrezno zasaditvijo in navezavami z načrtovanimi programi, kot so arheološki park, parkirišče ob začetni postaji žičnice ter povezava pločnikov z obstoječim kopališčem in plažami. Iz analiz je razvidno, da je predlagana ureditev prostora upoštevala tudi navezavo na obstoječo mrežo pešpoti in posredno tudi na že obstoječe prostorske programe.

Prostor ob sami stavbi začetne postaje je načrtovan tako, da potencialnemu obiskovalcu omogoči prijetno čakanje trajekta za otok Rab ali na žičnico, ki ga bo zapeljala na Velebit.

Oblikovan je kot park na rahlo nagnjenem terenu, zapolnjen s sodobnimi različicami terasastih suhozidov, katerih postavitev sledi plastnicam. Terase so zasajene z grmovnicami in manjšimi zimzelenimi drevesi, tako da krajinska podoba, ki jo ustvarjajo, ostane prisotna tudi v zimskem času. Območje terasnega parka sega do samega vhoda v pristaniški kompleks oziroma do avtobusne postaje, katere zasnova ravno tako sledi postavitvi sodobnih suhozidov. Južno od postaje, v zapuščeni tovarniški stavbi, je zasnovan hostel za obiskovalce tako pristanišča kot narodnega parka. Začetek in konec posameznega suhozida sta zamišljena tako, da se navezujeta na smer ceste ali poti, ob katerih se začnejo oziroma končajo. Na ta način suhozidi ustvarijo dodaten poudarek na razgibanosti terena, po katerem pelje cesta ali pot, hkrati pa ustvarijo možnost enostavnega dostopa do posamezne terase, takrat ko se le-ta izravna z višino ceste.

Skozi najnižje terase poteka vrsta drevoredov. Drevesa služijo kot vir sence v poletnem obdobju, istočasno s svojo poenoteno postavitvijo nakazujejo prostor, v katerem prihaja do ustvarjanja čakalnih vrst za vstop na trajekt. Oblikujejo in določajo prostor, v katerem naj bi se vozniki in pešci obnašali v skladu s prometnimi pravili, medtem ko čakajo na ladjo.

Njihov položaj v prostoru nakazuje pravo smer premikanja ter pomaga pri jasni delitvi prostora na območja za sprostitev in območja za čakanje v prometni vrsti.

Parkirišče za avtomobile uporabnikov žičnice se nahaja južno od njene postaje. Zasnovano je na ravnem terenu, na zahodni strani ga določa masivni kamniti vetrobran, ki poleti ustvari prijetno senco, hkrati pa deluje kot mejnik med parkiriščem in počivališčem ter otroškim igriščem. Posamezna parkirna mesta so postavljena ob enosmerni poti, ki se navezuje na glavno prometnico (povezavo pristanišča z jadransko magistralo), in omogočajo uporabo ne glede na število avtomobilov, ki čakajo na trajektnem terminalu.

Prometna zasnova parkirišča je namreč ločena od prometne zasnove terminala.

Trajektni terminal je zasnovan kot prostor za promet, razdeljen na tri glavne pasove. Med pasovi so zasajena drevesa, ki v poletnem času ustvarjajo senco, hkrati pa določajo prostor in s svojo postavitvijo dodatno usmerjajo promet proti trajektu. Širina posameznega prometnega pasu je zasnovana kot širina dveh standardnih parkirnih mest za osebne avtomobile. Na ta način se v primeru izrednih prometnih gneč (takih, ki redno nastanejo v

poletnem času) lahko število avtomobilov, ki stojijo v vrsti, podvoji in se na ta način razbremeni cestišče pred terminalom. Glede na to, da se v takih primerih avtomobili premikajo zelo počasi, je takšna širina cestišča več kot zadostna. Podobna praksa se je že uveljavljala v trenutnem trajektnem pristanišču, Jablancu. Zelenico med cestnimi pasovi terminala na dveh točkah prekinjajo njihove medsebojne povezave, ki služijo za nujne primere, regulacijo prometa ali primere, ko se posameznik odloči, da ne želi potovati na otok Rab ampak izstopiti iz avtomobilske vrste.

Ob prekinitvah zelenice se med pasovi nahajata prehoda za pešce, ki povezujeta otroško igrišče in prostor za počitek ter ploščad ob začetni postaji žičnice z obalno črto. Prehoda se nadaljujeta v betonska pomola, ki delujeta kot razgledni točki na otok Rab in Goli otok ter na Velebit, hkrati pa je z njih preko stopnišča mogoč dostop do plaž, ki se nahajajo pod trajektnim terminalom.

Smer gibanja, ki ga nakazujeta prehoda za pešce, preseka pločnik, ki obiskovalca pelje od umetne plaže vzdolž terminala vse do samega pristanišča, kjer se nadaljuje kot obmorska krožna sprehajalna pot, ki obdaja območje arheološkega parka.

Arheološki park se nahaja na območju nekdanje rimske kolonije in srednjeveškega mesta na polotoku Pulver. Obe naselbini sta bili omenjeni v poglavjih o zgodovini in kulturni dediščini območja obdelave. Obmorsko pot, ki obdaja polotok in je zasnovana na obstoječi stezi, presekajo tri načrtovane steze, narejene iz lesa in kovine ter postavljene na kovinske nosilce. Načrtovane steze povezujejo obmorske pomole, narejene iz istih materialov, in leseno teraso, ki se nahaja na vrhu polotoka ter obdaja ostanke srednjeveške utrdbe. Terasa poleg utrdbe obdaja tudi ostanke rimskih in srednjeveških objektov. Tako kot načrtovane steze je tudi ta postavljena na kovinske nosilce z namenom čim manjšega dotika z elementi kulturne dediščine. Tudi klopi ob terasi so odmaknjene od arheoloških ostankov. Terasa zaradi svoje lege ponuja pogled na vse smeri in nudi izjemne vizure na otoke Pag, Rab, Goli otok in Krk ter seveda na Velebit. Hkrati pa nudi tudi pregled nad prihodi in odhodi trajektov. Zasaditev ob terasi in v celotnem arheološkem parku je bila zasnovana tako, da ne zapira, ampak poudarja obstoječe vizure in usmerja poglede obiskovalcev.

Slika 96: Shematski prerez lesenega pomola in obmorske poti v arheološkem parku

Slika 97: Shematski prerez lesene terase na vrhu hriba v arheološkem parku

Dostop do lesene terase na vrhu polotoka je možen iz treh različnih točk. Vsaka točka se nahaja ob obmorski poti. Steze, ki obiskovalca pripeljejo do terase, sledijo poteku antičnih in srednjeveških zidov, njihovi ovinki pa so zasnovani kot manjša počivališča z razgledom in informacijskimi tablami.

Zahodno od arheološkega parka je ob začetku obmorske poti v že obstoječem objektu zasnovan lokal in prostor s sanitarijami. Obstoječi objekt se obnovi, ob njem pa se zgradi ploščad, namenjena odprti terasi. Lega lokala je idealna za čakajoče na trajekt, saj je iz njega vidno, kdaj trajekti prihajajo in odhajajo ter kakšno je stanje v čakalni vrsti, hkrati pa se od tu odpirajo tudi pogledi proti otokom in Velebitu.

Na južni strani polotoka je ob trajektnem pristanišču zasnovan dodaten betonski pomol za manjša plovila lokalnih prebivalcev, ki bodo ob gradnji pristanišča izgubili svoje trenutne priveze. V neposredni bližini pristanišča je na celini zasnovana tudi suha marina za manjša plovila, ki ji je potrebno bodisi zaradi popravil ali v zimskem času odstraniti iz vode.

Jakovac G. Povezava Narodnega parka Severni Velebit z obalo. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2013 slika 98: TLORIS OBMOÈJA UREDITVE 1

Jakovac G. Povezava Narodnega parka Severni Velebit z obalo. Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za krajinsko arhitekturo, 2013 slika 124: PREREZI OBMOÈJA UREDITVE 3

Slika 100: Veduta območja ureditve 1: pogled na arheološki park, trajektni terminal in pristanišče

Slika 101: Veduta območja ureditve 1: pogled na začetno postajo žičnice in trajektni terminal