Rezultati in interpretacija

Sogovornica iz britanske šole se je v večini svojih odgovorov na moja vprašanja zelo razgovorila. Nekajkrat celo tako zelo, da sem lahko preskočila nekaj vprašanj, saj je nanje odgovorila že prej. Med intervjujem je bila večinoma resna, vendar pa se je nekajkrat tudi zasmejala. Eden takih trenutkov je bil, ko sva se pogovarjali o šoli in učencih. Nasmehnila se je, ko je rekla, da imajo na šoli zelo srečne ljudi, ki želijo priti v šolo tudi me vikendi in med počitnicami. Pa tudi, ko sem jo vprašala, kako skrbijo za vključevanje slovenskih učencev v šolo. Odgovorila je, da to ni potrebno, saj je približno polovica učencev na šoli Slovencev in zato ne potrebujejo kakšnega posebnega vključevanja. Nasmejana je bila tudi med opisovanjem učencev kot ljudi, ki sprejemajo vse ne glede na njihove značilnosti.

Predvsem pa so ji nasmeh na obraz zarisala vprašanja o učencih, še posebej, kadar je lahko o njih povedala kaj lepega. Dobila sem občutek, da jih ima res rada in da ima rada tudi poklic, ki ga opravlja. In da ga opravlja s srcem. Vse to se je potrdilo tudi kasneje, ko mi je razkazala šolo in pokazala, kako poteka pouk. Za skoraj vse učence je vedela, kako jim je ime in od kod prihajajo. Ko sva se tako sprehajali iz razreda v razred, je z nekaterimi učenci spregovorila nekaj besed in mi predstavila njihove nacionalnosti, da sem lahko na lastne oči videla, kako pestra je nacionalna sestava razredov.

Gospa mi je zelo izčrpno predstavila šolo in njene učence ter učitelje. Zdela se mi je resnično vesela, da se nekdo zanima za njihovo šolo in za to, kar počnejo. Mislim, da je želela, da kar najbolje razumem njihovo filozofijo in morda tudi malo o tem, kako se njihova šola razlikuje od slovenskih. Predvsem pa je dobro ugotovila, da je moj cilj izvedeti kar največ o odnosu do učencev različnih narodnosti in njihovem vključevanju v družbo.

Druga sogovornica iz slovenske šole je bila bolj redkobesedna, čeprav se je pri nekaterih vprašanjih tudi ona razgovorila. Pri pogovoru je bila večinoma resna, nasmejala se je le, ko je govorila o razlikah med otroci različnih nacionalnosti in različnih kultur. Predvsem, ko je

24 govorila o težavah s kulturnimi razlikami in o tem, kako hitro se nekateri učenci naučijo slovenščine. Nad to ugotovitvijo je bila tudi malo presenečena.

Zdela se mi je razočarana nad vedenjem nekaterih svojih učencev, ko je govorila o tem, kako so se nekateri vedli do dečka, ki je prihajal iz Konga. Učenec je bil tudi po videzu drugačen od ostalih, zato so se nekateri do njega vedli rasistično. Na šoli so se s tem primerom morali veliko ukvarjati.

Med intervjujem sva govorili predvsem o tem, kako delajo z učenci, da se ti kar najhitreje vključijo v družbo, pa tudi o kulturnih razlikah med različnimi skupinami učencev tujcev.

Intervjuja sta se med seboj precej razlikovala, tako kot se med seboj razlikujeta tudi slovenska in britanska šola. Vseeno pa sta si šoli podobni v tem, da obe cenita raznolikost nacionalnosti pri svojih učencih. Prav tako se obe šoli tudi trudita, da bi se otroci tujci kar najbolje vključili v šolo.

8.6.1. Raziskovalna vprašanja

1. Kako v šoli skrbijo za vključevanje otrok tujcev v šolo?

V Britanski mednarodni šoli (BISL) so otroci tujci tudi učenci slovenske nacionalnosti, saj pouk poteka v angleškem jeziku, prevladujoča kultura pa je britanska. Na vprašanje o njihovem vključevanju v šolo je sogovornica odgovorila: "They are the majority, so we don't need to do that (intervju str. 4)¹. Kar pomeni, da so ti otroci v večini in da zato posebno vključevanje ni potrebno. Povedala je tudi, da se učitelji večkrat obračajo na slovenske otroke, ko jih zanimajo kraji, ki jih otroci obiskujejo s svojimi starši, od slovenskih otrok pa se učitelji in drugi učenci tudi učijo slovenščine.

Iz povedanega sklepam, da so slovenski učenci dobro sprejeti v šolo. Eden od razlogov je dejstvo, da predstavljajo večino. V šoli je kar polovica slovenskih učencev. Za dobro vključenost imajo zasluge tudi učitelji, saj učencem s tem, da jih sprašujejo za mnenja, dajo neko veljavo. Tako se počutijo pomembne, kar jim tudi dviguje samozavest. Če imajo učenci občutek, da jih učitelj spoštuje in upošteva, bodo tudi uspešnejši. Poleg tega učencem

1 Oni (slovenski učenci) predstavljajo večino, tako da nam tega ni treba početi.

25 dejstvo, da jih učitelji sprašujejo za mnenje, prinese tudi določeno veljavo med ostalimi učenci (Kyriacou, 2007).

O vključevanju ostalih učencev v Britansko šolo je sogovornica povedala, da so vključeni na podoben način kot slovenski učenci. "We celebrate where they come from, we celebrate their culture, we like them to bring their culture to school." (intervju str. 4)² V šoli so zelo odprti za multikulturnost. Sogovornica je povedala, da multikulturnost proslavljajo vsak dan, še posebno pa na mednarodni dan, ko skupine učencev različnih nacionalnosti pripravijo stojnico in predstavljajo svojo državo in njeno kulturo s pomočjo zastave in fotografij države, iz katere prihajajo, pa tudi s predstavitvijo nacionalne hrane in tradicionalnih oblačil.

V šoli tudi skrbijo za to, da otroci med seboj ne delajo razlik na podlagi nacionalnosti in da so vsi kar najbolje sprejeti. Omenila je, da jim je to zelo pomembno in temu posvečajo veliko pozornosti. Če so učenci med seboj sprti, se trudijo, da bi spor kar najhitreje razrešili. Učenci so med seboj zelo različni že zaradi svoje nacionalnosti in kulture, v katero so bili vzgojeni, pa tudi zato, ker so nekateri vajeni stika z drugimi kulturami, nekateri se zaradi dela staršev velikokrat preselijo in so vajeni sprememb okolja, drugi pa take nacionalne pestrosti niso vajeni. Vseeno pa vse učence obravnavajo enako in ne delajo razlik na podlagi kulturnih in socialnih značilnosti.

Na slovenski šoli se o otroku tujcu najprej pogovorijo na sestanku učiteljskega zbora, ki odloči, v kateri razred ga bodo vključili. Nato učence spremlja aktiv za učence priseljence, ki tudi določa, koliko ur pomoči potrebuje otrok, da bo kar najhitreje napredoval. Pomembno vlogo pri delu z učenci imajo tudi njihovi razredniki. Vsi učitelji učencem prilagajajo vsebine tako, da ti lahko napredujejo.

Na šoli se trudijo, da bi našli nekoga, ki govori isti jezik kot otrok priseljenec. Ta mu potem lahko pomaga pri prevajanju in se z njim uči. Učenci iste nacionalnosti se hitro povežejo med sabo in se družijo tudi po pouku. Tudi to pomaga pri vključenosti v šolo. Če kakšen otrok ni dobro sprejet med vrstniki, se na šoli trudijo, da se z otroki pogovarjajo in jim pomagajo pri sprejemanju.

2 Proslavljamo, od kje prihajajo, proslavljamo njihovo kulturo, želimo, da svojo kulturo prinesejo v šolo.

26 Glede vključevanja otrok tujcev v šolo se obe šoli precej razlikujeta med seboj. Kljub temu pa je med šolama tudi nekaj podobnosti. Obe sicer spoštujeta multikulturnost učencev in se trudita, da bi bili sprejeti ne glede na njihovo nacionalnost ali celo raso. Je pa res, da v britanski šoli učenci pripadajo več nacionalnostim in je zato multikulturnost bolj zakoreninjena, zato se mi zdi, da so tam učenci bolje sprejeti ne glede na nacionalno pripadnost. Na slovenski osnovni šoli, ki sem jo obiskala, pa imajo nekateri učenci še vedno težave z vključevanjem, čeprav je tudi na njej veliko otrok tujcev in prihajajo iz več različnih držav. Najmanj težav z vključevanjem imajo otroci tujci iz držav bivše Jugoslavije, saj je teh priseljencev največ, pa tudi otroci tujci iz zahodnih držav. To nekako tudi potrdi moja predvidevanja, da imajo tujci z zahoda v družbi višji socialni status.

Najpomembnejša razlika, ki sem jo razbrala iz pripovedi obeh sogovornic, je v tem, da na britanski šoli veliko delajo na preventivi. Veliko poudarjajo pomen multikulturnosti, vseskozi delajo na vključenosti, medtem ko na slovenski osnovni šoli delajo bolj na kurativi. Šele, ko se pojavi težava z nesprejemanjem učenca, se začnejo o njej pogovarjati in jo reševati.

Šoli sta si podobni v trudu za to, da bi učenci kar najhitreje usvojili jezik, v katerem poteka pouk. Na obeh šolah učencem nudijo dodatne ure jezika, poleg tega pa se tudi trudijo, da so učenci kar največ v stiku z jezikom šole. Razlikujeta pa se v tem, da v britanski šoli učence ves čas spodbujajo, da se med seboj pogovarjajo v svojem jeziku, v slovenski šoli pa na začetku to spodbujajo, da učenci lažje usvajajo učno snov, ko pa že začenjajo govoriti slovensko, jih spodbujajo, da tudi med seboj govorijo slovensko.

2. Kakšen status imajo otroci tujci iz zahodnih držav med svojimi vrstniki?

Sogovornica na Britanski šoli je povedala, da na šoli ne delajo razlik med učenci na podlagi njihovih kulturnih ali socialnih značilnosti. To je zapisano tudi v poslanstvu šole: vsakega cenijo kot posameznika in vse spodbujajo k raznolikosti. Povedala je, da si učitelji ne bi smeli dovoliti razlikovanja med učenci iz kakršnega koli razloga. V tem se strinjam z njo. Učitelji bi morali vse obravnavati enako in se truditi, da vsakega posameznika cenijo, ker je tak kot je in ga ne opredeljujejo z značilnostmi, na katere ne more vplivati.

27 Kar se tiče statusa, ki ga imajo učenci posameznih nacionalnosti med svojimi vrstniki, je najprej zanikala, da bile med njimi kakršne koli razlike, pa dodatnih vprašanjih pa je povedala, da opaža, da imajo najvišji status učenci iz Slovenije. To je nekako povezano tudi s tem, kar sem zapisala že pri prejšnjem raziskovalnem vprašanju, in sicer, da jih učitelji pogosto sprašujejo za mnenje. Glede statusa učencev iz zahodnih držav pa je povedala, da ne opaža, da bi imeli višji socialni status kot ostali. Socialni status je po njenih besedah odvisen predvsem od tega, kako sproščeni so učenci med vrstniki, kar pa je povezano predvsem s tem, ali so vajeni medkulturnega okolja in tudi od njihovega znanja angleščine, ne pa toliko od tega, od kod prihajajo.

Tudi na slovenski šoli je sogovornica poudarila, da učitelji med učenci ne delajo razlik, ne glede na to, od kje prihajajo. Njihova naloga je, da učencem pomagajo in to naj bi po besedah sogovornice tudi počeli.

Glede socialnega statusa, ki ga imajo otroci iz zahodnih držav med svojimi vrstniki, morda podatki, ki sem jih dobila z intervjujem v slovenski osnovni šoli, niso ravno najboljši pokazatelj dejanskega stanja v Sloveniji. Na šoli, ki sem jo obiskala, imajo ta trenutek namreč le eno učenko, ki prihaja iz zahoda, da pa bi lahko z gotovostjo trdila, da imajo tujci iz zahoda res višji socialni status, bi jih moralo biti več. Socialni status namreč ni odvisen le od tega, katere nacionalnosti je nekdo, ampak od več dejavnikov. Vseeno pa ima ta učenka med sošolci visok status, hitro si je našla prijatelje in je priljubljena med sošolci, v nasprotju z nekaterimi učenci tujci, ki so obiskovali ali še obiskujejo šolo in so imeli težave s sošolci, predvsem s tem, da jih niso sprejemali in so se do njih celo rasistično vedli.

Glede na to, kar sem izvedela na obeh intervjujih, ne morem zagotovo potrditi teze, da imajo tujci iz zahoda v Sloveniji višji socialni status kot Slovenci ali pa druge skupine priseljencev, čeprav so moje izkušnje in tudi izkušnje nekaterih tujcev, ki živijo v Sloveniji, drugačne (RTV Slo, 2010). Vsekakor pa tujci, ki prihajajo iz zahodnih držav, s svojimi vrstniki nimajo težav. To sta potrdili tudi obe sogovornici.

28 3. Katera šola (slovenska ali angleška) naredi več za vključevanje tujcev v slovensko družbo?

Čeprav Britanska mednarodna šola ne deluje po slovenskem kurikulumu, pravzaprav v Sloveniji sploh niso priznani kot šola, pa v svoj učni načrt vključujejo tudi učenje slovenskega jezika. To je obvezno za vse učence, tako za tiste, ki so naravni govorci, kot tudi za vse učence tujce. Znanje jezika je za vključitev v določeno družbo zelo pomembno (Komac, 2007). Pri urah slovenščine se poleg jezika učijo o slovenski kulturi. Tudi to učencem omogoča, da se lažje vključijo v družbo. Iz odgovora moje sogovornice je bilo razbrati, da na šoli Slovenijo in slovensko kulturo visoko cenijo. "We are very privileged to be in Slovenia, we celebrate being in Slovenia, we love the richness of the culture, the people ..."³ Dejstvo, da so na šoli zadovoljni, da je šola v Sloveniji, je pomembno, saj sklepam, da se tako bolj potrudijo, da bi lepote naše dežele približali tudi svojim učencem. Poleg tega se ljudje nekako "nalezemo"

navdušenja drugih, tako da sklepam, da se tudi učenci "nalezejo" navdušenja učiteljev.

Učenci spoznavajo Slovenijo in njeno kulturo, ljudi pa tudi na doživljajskih vikendih, ki jih imajo po različnih krajih v Sloveniji. O teh vikendih je sogovornica povedala: "We use the richness of Slovenian environment to enrich our own education."⁴ Povezujejo se tudi z različnimi slovenskimi institucijami. Tudi te povezave pomagajo pri vključevanju učencev tujcev v slovensko družbo.

Slovenska osnovna šola, ki sem jo obiskala, tujce v slovensko družbo vključuje kar znotraj same šolske klime in dogajanja v šoli. Ker pouk poteka v slovenščini in se pri posameznih predmetih učijo tudi o slovenski kulturi in družbi, so otroci tujci ves čas izpostavljeni temu vplivu.

Dokazano je, da se otroci najhitreje učijo z zgledom, tako da se ob nenehnem stiku z jezikom in kulturo, tega tudi dokaj hitro naučijo. Poleg tega pa imajo otroci tujci tudi dodatne ure slovenščine, ki so odobrene s strani ministrstva za šolstvo, in tudi dodatne ure, ki jih imajo učenci, ki so vključeni v projekt. Gre za projekt, ki ga izvaja osnovna šola Koper in v katerega so vključene osnovne šole iz cele Slovenije, med njimi tudi šola, na kateri sem opravila pogovor. Namen projekta je pomagati otrokom tujcem pri vključevanju v šolo.

3 Da smo lahko v Sloveniji, je privilegij, proslavljamo to, da smo v Sloveniji, radi imamo to državo, radi imamo raznolikost kulture, ljudi ...

4 Bogastvo slovenskega okolja uporabimo za obogatitev našega izobraževanja.

29 Na koncu lahko potegnem zaključek, da več za vključevanje v družbo naredi britanska šola.

Sodeluje z mnogimi društvi in klubi. Imajo aktivnosti, pri katerih sodelujejo učenci in njihovi vrstniki, ki so Slovenci, in ne obiskujejo britanske šole. Prav tako se učenci tudi učijo slovenščine in slovenske kulture. Vendar pa lahko rečemo, da so pravzaprav tujci, ki se morajo vključevati v slovensko družbo. So nekaj tujega in tudi pravno niso del slovenske družbe, saj šola v Sloveniji ni priznana kot izobraževalna institucija, ki je enakovredna slovenskemu šolskemu sistemu (BISL, 2013b). Čeprav je na šoli skoraj polovica učencev Slovencev in na njej učijo tudi slovenski učitelji, pa prevladujoča kultura ni slovenska, ampak angleška oziroma britanska, in čeprav se na šoli zelo trudijo, da bi učencem približali slovensko kulturo, pa se o njej učijo, niso pa ves čas obdani z njo, da bi jo lahko spontano prevzeli.

Nasprotno slovenska osnovna šola ne naredi kaj dosti za vključevanje tujcev v družbo. Edino, kar šola ponuja tujcem, so dodatne ure slovenščine, ki pa jih tako ali tako kot obvezne predpiše, odobri in financira ministrstvo za šolstvo. Vendar pa ima slovenska osnovna šola kljub temu eno prednost pred britansko: je namreč že del slovenske družbe. Prevladujoča kultura na šoli je slovenska, učni jezik in tudi jezik izven pouka je slovenski. Lahko bi rekli, da slovenska šola je slovenska družba, tako da šoli ni treba storiti veliko, da bi bil učenec vključen v slovensko družbo. Učenec je v družbo vključen že s tem, da se vključi v šolo, saj je izpostavljen slovenskemu jeziku in vplivom slovenske kulture. Šola učencem tujcem le pomaga, da se lahko bolje vključijo v družbo in da se tudi sami počutijo kot del družbe, saj sta znanje jezika in seznanjenost s kulturo večinske družbe najpomembnejša dejavnika pri opredeljevanju posameznika kot dela neke družbe (Komac, 2007).

4. S kom oziroma s katerimi institucijami sodelujejo šole v zvezi z vključevanjem otrok tujcev v slovensko družbo?

Britanska šola sodeluje s kar nekaj slovenskimi institucijami in društvi, udeležujejo se različnih projektov in tako skrbijo za povezavo s slovensko družbo in kulturo. Med pogovorom je sogovornica navedla, da med drugim sodelujejo z romskimi otroki, ki se jim

30 pridružijo na popoldanskih aktivnostih, kot so na primer računalniški krožek in krožek pletenja.

Poleg tega so učenci ustanovili Caring for the community club⁵, katerega naloga je, da v okolici poiščejo načine, kako bi lahko nekomu pomagali. Trenutno zbirajo materialna sredstva za prizadete v poplavah na Balkanu. Celotna nižja šola se je udeležila tudi delavnic Igraj se z mano, ki jih organizirata Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Na delavnicah so se učenci igrali z otroki, ki imajo posebne potrebe.

Sogovornica je omenila še povezavo z vrtcem, ki je v bližini šole, in osnovno šolo Vita Kraigherja, s katero si delijo prostore. Povezani sta predvsem v obliki nastopov, ki jih ena in druga šola oziroma vrtec pripravita in izvedeta za drugo. Nekateri šolski krožki so odprti tudi za otroke, ki niso učenci Britanske šole, npr. glasbena šola, in krožki, ki so v telovadnici.

Sodelujejo tudi z nekaterimi fakultetami, ki učencem pokažejo projekte, ki jih izvajajo, veliko pa hodijo tudi v muzeje in galerije v Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Britanska mednarodna šola v Ljubljani pri vključevanju tujcev v slovensko družbo sodeluje z mnogimi društvi in klubi ter ostalimi institucijami v Sloveniji. Nasprotno pa slovenska osnovna šola z drugimi društvi sploh ne sodeluje. Edini instituciji, s katerima sodeluje, sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter osnovno šolo Koper, s katero sodelujejo pri projektu. Samo v primeru enega učenca, ki je imel status begunca, je šola sodelovala tudi s Slovensko filantropijo, ki je učencu dodelila dve prostovoljki, ki sta se z njim učili.

To me je zelo presenetilo, saj sem pričakovala, da bo tudi slovenska šola sodelovala vsaj s prostovoljci. Tudi sama sem, tako kot mnogi drugi, prostovoljka na eni od osnovnih šol. Po mojih izkušnjah se učitelji in svetovalni delavci z veseljem obrnejo na prostovoljca za pomoč pri učenju in druženju z učenci, predvsem tistimi, ki imajo v šoli več težav.

5 Klub skrbi za okolico

31 9. SKLEP

Otroci tujci se na slovensko kulturo prilagodijo na različne načine. Kulturo lahko sprejmejo, postanejo del nje ali pa se od nje izolirajo. Prav tako se mora vsak tujec odločiti, ali bo ohranil kulturo svojih staršev ali pa jo bo popolnoma zavrgel in sprejel večinsko kulturo okolja, v katerem živi.

V obeh šolah, slovenski in britanski, se trudijo, da bi slovensko kulturo kar najbolj približali

V obeh šolah, slovenski in britanski, se trudijo, da bi slovensko kulturo kar najbolj približali