REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Katerih oblik pomoči so osebe z mednarodno zaščito deležne v procesu iskanja nastanitve?

Pri raziskovanju oblik pomoči sem se osredotočala tako na ponudnike pomoči kot na vrsto pomoči, ki so je bile intervjuvane osebe deležne. Pri analiziranju odgovorov sem opazila, da so

19

intervjuvanci pomoč pridobivali s strani svojega socialnega kroga, bodisi prijateljev ali aktivistov Tovarne Rog. Slednji so trem intervjuvancem aktivno iskali stanovanje ter ga tudi uspešno našli. Prvemu intervjuvancu je eden izmed aktivistov nudil tudi začasno nastanitev, dokler si ta ni uspel najti stanovanja. Prav tako so aktivisti zagotavljali druge oblike pomoči, kot so nudenje informacij o spletnih straneh s ponudbami prostih stanovanj ter pomoč pri prevajanju in učenju angleščine, kar je osebam omogočilo lažjo komunikacijo s potencialnimi najemodajalci. Aktivisti so jim z druženjem v Tovarni Rog omogočili navezovanje novih stikov, preko katerih so tekom iskanja pridobili več ponudb prostih stanovanj. Pri analiziranju odgovorov sem ugotovila, da so jim podobno pomoč nudili tudi prijatelji, ki so jih spoznali pred pridobitvijo mednarodne zaščite. Ti so jim, tako kot aktivisti, nudili pomoč z dajanjem nasvetov ter aktivnim iskanjem stanovanja. Dvema intervjuvancema so uspešno našli stanovanje, enemu izmed njih pa nudili začasno nastanitev. Prav tako so dvema pomagali z izposojo denarnih sredstev, ko se je ta znašel v nestabilni finančni situaciji.

Tekom procesa iskanja stanovanja je imela pomembno vlogo samoaktivnost posameznika.

Intervjuvanci so odgovarjali, da so z neformalnim druženjem in prostovoljnim delom v nevladnih organizacijah pridobili koristne informacije, spodbude in ponudbe prostih stanovanj. Tekom procesa je bilo odločilno, da so osebe ves čas same klicale stanodajalce in vztrajale kljub slabemu odzivu in zavrnitvah. Eden izmed intervjuvancev je izpostavil, da je ves čas sodeloval z društvom Odnos, ki v Sloveniji ureja področje nastanitve oseb z mednarodno zaščito. Društvo je tekom svojega dela nudilo pomoč tudi drugim intervjuvancem, pri čemer ga je uspešno našlo dvema. Enemu izmed intervjuvancev so zaposleni v društvu nudili tudi nasvete v zvezi z nastanitvijo ter informacije o spletnih straneh s prostimi stanovanji.

S kakšnimi izzivi se osebe soočajo v procesu iskanja nastanitve?

Posamezniki se po pridobitvi mednarodne zaščite soočajo s številnimi izzivi, med katere v začetni fazi iskanja stanovanja sodi predvsem petnajstdnevni rok za izselitev iz azilnega doma.

Zaradi nedostopnosti stanovanj so bili intervjuvanci pod velikim pritiskom, ena oseba pa se je bila posledično primorana vseliti v stanovanje, čeprav je cena najemnine presegala višino finančne pomoči države. Prav tako so morali sprejeti stanovanju ne glede na neustrezne pogoje bivanja. Naslednja težava s katero so se intervjuvanci soočali je nestabilna finančna situacija. Denarna sredstva, ki jih država nudi za najemnino stanovanja so posamezniki prejeli

20

po dveh mesecih od prijave naslova, kar pomeni, da so morali sami kriti tako višino varščine kot najemnino prvih dveh mesecev. To je predstavljalo še večji izziv, ker so pred pridobitvijo mednarodne zaščite porabili že večino prihrankov, saj so pred prihodom v Slovenijo daljše obdobje bivali izven svoje države in se večkrat selili. Prav tako so del lastnih sredstev potrebovali za sprotne stroške.

Intervjuvanci so pridobitev stanovanja ocenili kot ključen dejavnik ureditve lastnega življenja v novi državi. Pred prijavo naslova intervjuvanci niso bili deležni socialne pomoči, niso mogli urediti osebnih dokumentov ter odpreti bančnega računa. Eden izmed intervjuvancev se je posledično zatekel po hrano in oblačila k humanitarnim organizacijam.

Iz odgovorov sem ugotovila, da so v Sloveniji profitna stanovanja za osebe z mednarodno zaščito težje dostopna. Intervjuvanci so navajali, da je na trgu visoko število iskalcev stanovanj ter da so bili kljub trudu večkrat deležni zavrnitve iz strani stanodajalcev. Izziv jim je predstavljala prezasedenost stanovanj, kar je posledično pomenilo, da so stanovanje v večini primerov pridobili tik pred izselitvenim rokom iz azilnega doma. Eden izmed intervjuvancev v preteklem obdobju ni imel težav s pridobitvijo stanovanja, problem pa se je pojavil ob poskusu združitve z družino, saj potrebujejo večje stanovanje in več finančnih sredstev.

Med drugim so intervjuvanci navajali, da v obdobju iskanja stanovanja niso imeli časa urejati drugih področij življenja ter kot oteževalno okoliščino navajali bivanje v novem okolju in nepoznavanje jezika.

Prav tako so intervjuvanci ocenili, da je bilo društvo Odnos tekom njihovega procesa prezasedeno. Pri poskusu pridobivanja pomoči iz njihove strani so se soočali z dolgimi vrstami, kar so sami ocenili kot izgubo časa. Iz navedenega razloga prvi intervjuvanec ni iskal njihove pomoči, temveč se je iskanja stanovanja lotil sam. V odgovorih so osebe izpostavile, da društvo nudi pomoč zgolj pri pridobitvi prvega stanovanja, pri reševanju nadaljnjih težav pa so se morali znajti sami. Poudarili so, da se društvo pretežno osredotoča na pomoč družinam, saj te predstavljajo še posebej delikatno skupino.

Kako vrednotijo in ocenjujejo pravno (ne)urejenost, odnos medijev in družbe?

Eden izmed intervjuvancev je splošno ocenil, da država z nudenjem zgolj finančnih sredstev ne omogoča zadostne pomoči v procesu iskanja stanovanja. Druga dva sta izpostavila, da vidita prednost predvsem v tem, da nastanitve potekajo v velikem mestu, ki nudi boljše pogoje za

21

integracijo. Prav tako sta ocenila, da je višina prejete finančne pomoči zadostna, saj sta z njo vedno pokrila celoten obrok najemnine. Pomanjkljivosti pravne urejenosti so po mojem mnenju najbolj vidne v številu izzivov, s katerimi se osebe soočajo in za katere ocenjujem, da bi jih država lahko s kvalitetnejšo pravno urejenostjo zmanjšala.

Pred izvedbo intervjujev sem si zadala vprašanje, kako intervjuvanci vrednotijo odnos medijev.

Odgovor na to vprašanje sem iskala posredno, in sicer sem se osredotočila na njihovo mnenje o tem, kaj najbolj negativno vpliva na diskriminacijo, ki so jo bili deležni iz strani javnosti. Vsi intervjuvanci so se strinjali, da imajo največji vpliv na splošno družbeno mnenje mediji, ki s širjenjem lažnih novih in osredotočanjem na negativne zgodbe o beguncih ustvarjajo popačeno podobo. Prvi intervjuvanec je v tej točki izpostavil, da tudi sam ne bi želel oddati stanovanja osebi, ki je v medijih predstavljena kot potencialni morilec oziroma posiljevalec.

Odnos družbe so posamezniki vrednotili različno. Na podlagi svojih izkušenj so ugotavljali, da so bili deležni tako pozitivnih kot negativnih odzivov. V svojih odgovorih so navajali, da so bili deležni hladnega odnosa, hkrati pa poudarili, da ni vse tako slabo kot morda na prvi pogled izgleda. Tekom bivanja v Sloveniji so spoznali ljudi, ki so bili zainteresirani za njihovo situacijo ter so si želeli izvedeti več o njihovem življenju. Večkrat so omenili, da največ ljudi spoznajo v Tovarni Rog ter na Metelkovi, kjer se počutijo najbolj sprejete. Opazili so, da ljudje prehitro posplošujejo in si ustvarijo predstave o beguncih zgolj na podlagi enega posameznika, ki je v medijih negativno predstavljen. Težave so videli tudi v dejstvu, da ljudje ne poznajo resničnih statističnih podatkov o številu oseb z mednarodno zaščito, ki trenutno bivajo v Sloveniji. Eden izmed intervjuvancev je izpostavil, da ga je posebej vznemirila protibegunska kampanja politične stranke SDS, ki je s širjenjem lažnih informacij poskušala pridobiti podporo volivcev.

Na kakšne odzive naletijo pri iskanju nastanitve?

Intervjuvanci so tekom pogovora večkrat izpostavili, da so poklicali visoko število stanodajalcev, saj so bili večino časa deležni negativnih odgovorov. Zavrnitev ljudi je večino časa temeljila na nezainteresiranosti posameznikov za oddajo stanovanja tujcem ali beguncem. Njihove razloge za zavrnitve so temeljile predvsem na slabih predhodnih izkušnjah.

Navajali so, da tujci ne pospravljajo ter najemnine ne plačujejo redno. Med drugim so pokazali nezainteresiranost za oddajo stanovanja moškemu, osebi brez statusa študenta, osebi s sirskim državljanstvom ali celo zaradi vmešavanja države. Nekateri so trdili, da stanovanje

22

iznenada ni več na voljo, dodatnih pojasnil za svojo odločitev pa niso želeli podati. Potencialni najemodajalci so ob predstavitvi klicatelja prekinili telefonsko linijo ali zgolj rekli, da stanovanja beguncem ne oddajajo. Eden izmed najemodajalcev kljub dogovorjenemu ogledu stanovanja ni prišel. Pri pozitivnih odzivih so najemodajalci pokazali interes zaradi dobre predhodne izkušnje. Eden izmed najemodajalcev je razumel njihovo situacijo, saj je tudi sam pred leti kot priseljenec iskal stanovanje in bil deležen odklonilnega odnosa. Drugi je videl prednost v tem, da stroške krije država, saj je tako vedel, da bodo denar za najemnino redno nakazovali.

Po uspešno pridobljenem stanovanju so se intervjuvanci soočali z različnim odnosom najemodajalcev. Večinoma z njimi niso imela težav, pri dveh pa se je pojavil problem nadziranja iz strani lastnika, ki je večkrat nenapovedano preverjal situacijo v stanovanju.

Kako doživljajo odnos ljudi, s katerimi se soočajo tekom iskanja nastanitve?

Pri pridobivanju odgovorov vezanih na doživljanje negativnih odzivov je največjo težavo predstavljal jezik. Trije intervjuvanci so se naučili angleškega jezika s prihodom v Slovenijo in so posledično s težavo opisovali lastne občutke. Odgovori so bili posledično bolj skopi.

Intervjuvanci so v veliki meri odgovarjali, da so se sprijaznili z dejstvom, da sami ne morejo vplivati na mnenje ljudi, prav tako pa sem opazila, da so se sprijaznili z oznako begunca. Eden izmed intervjuvancev je celo dejal, da v očeh drugih ni človek, temveč begunec, drugi je rekel, da življenje begunca živi že od samega rojstva. Med drugim so intervjuvanci izpostavili, da se raje zadržujejo v krogu ljudi, ki jih sprejemajo ter da se iz njim neprijetnih situacij raje umaknejo. Tretji intervjuvanec je ocenil, da situacije niso tako slabe, izjavo pa argumentiral z dejstvom, da je bil do sedaj deležen zgolj verbalnega nasilja ter da ga v Sloveniji še nihče ni pretepel.

Na doživljanje oseb so vplivale tudi pretekle izkušnje, ki so bile po njihovih besedah veliko slabše v primerjavi z izkušnjami, ki so jih pridobili v Sloveniji. Pokazali so veliko mero razumevanja z izpostavitvijo dejstva, da sta si naša in njihova kultura zelo različni, kar posledično vpliva na težje medsebojno prilagajanje. Prav tako so poudarili, da jih vsi ljudje nikdar ne bodo sprejeli, zato negativne komentarje raje ignorirajo in se osredotočajo na ljudi, ki so zainteresirani za njihovo življenje.

23

Izpostavili so tudi nekaj negativnih vplivov na njihovo počutje. Opisovali so, da so se soočali s slabim občutkom, slabo voljo, eden izmed intervjuvancev se je spominjal, kako je v določenem obdobju čutil sovraštvo do ljudi, ki so ga obsojali brez razloga. Zadnji intervjuvanec je izpostavil, da se je tekom iskanja nastanitve počutil norega, doživljal je stres, negativni odzivi pa so ga spravljali ob živce, saj ni razumel s čim si je zaslužil zaničevalen odnos. Drugi intervjuvanec je opisoval odziv delavcev društva Odnos, ki so mu z izjavo, da je v Sloveniji dovolj časa, da se lahko znajde sam, dajali občutek krivde.

Veliko njihovih odgovorov se je nanašalo tudi na motivacijo. Prvi intervjuvanec je tako izpostavil, da ga je negativen odnos še bolj spodbudil k njegovemu cilju ozaveščanja o begunski krizi. Intervjuvanci so v veliki meri odgovarjali, da tekom iskanja stanovanja niso imeli časa za smiljenje samim sebi, saj so nujno potrebovali streho nad glavo. Osredotočali so se na življenje v normalnih razmerah in se trudili čim bolj pripadati skupnosti. Tretji intervjuvanec je izpostavil, da je kljub težavam verjel, da se bo na koncu vse uredilo. Sam sicer ni imel težav z negativnimi odzivi. Odnose s svojimi sosedi in lastnico stanovanja v katerem je prvič bival je ocenjeval kot podobne tistim z njegovo družino.

Odgovor nad katerim sem bila posebej presenečena, je prišel s strani četrtega intervjuvanca.

Izpostavil je, da na podlagi lastnih izkušenj ne more obsojati slovenske družbe, saj je bil sam postavljen v podobno situacijo vendar ni reagiral nič boljše. Opisoval je povišan prihod beguncev iz Afganistana in Iraka v Sirijo, ki so prav tako kot on sedaj iskali stanovanje, vendar jim ga nihče ni želel oddati. Iz navedenega razloga je ocenil, da sam posledično ne more soditi oseb, ki njemu ne želijo nuditi nastanitve.

24