7. 1 Načrtovanje dejavnosti med učiteljem in vzgojiteljem
V prvem raziskovalnem vprašanju (R1) me je zanimalo, kako učitelji in vzgojitelji načrtujejo dejavnosti. Da sem dobila dober vpogled v načrtovanje, sem anketirance prosila, da so na lestvici označili kako pomembna (1 – povsem nepomembna, 4 – povsem pomembna) se jim zdi dobra komunikacija in sodelovanje za načrtovanje.
Graf 1: Pomen dobre komunikacije in sodelovanja
Iz grafa 1 je razvidno, da se učiteljem in vzgojiteljem zdi dobra komunikacija in sodelovanje povsem pomembno (98,33 %) ali pomembno (1,67 %), saj so ta odgovor na lestvici označili prav vsi anketiranci.
Da je pri načrtovanju pomembna dobra komunikacija in sodelovanje, poudarja tudi Pergar Kuščer (1999), ki pravi, da so za uspešno delovanje predpogoj prav dobri medosebni odnosi.
To je temelj, na katerem skupaj gradita vse nadaljnje delo, pri tem pa je potrebno vse svoje danosti in znanja uporabiti za ustvarjanje odnosa.
V naslednjem anketnem vprašanju sem preverila, ali vzgojitelj načrtuje skupaj z učiteljem.
Rezultate smo prikazali v grafu 2.
1,67
98,33
Povsem nepomembno Nepomembno Pomembno Povsem pomembno
26 Graf 2: Načrtovanje v timu
Iz rezultatov je razvidno, da 90,00 % anketiranih načrtuje dejavnosti skupaj v timu, 2,00 % anketiranih pa dejavnosti za 1. razred sploh ne načrtuje skupaj (učitelj – vzgojitelj). 8,00 % anketiranih svoj odgovor drugo utemeljilo s pojasnilom, da je samo sodelovanje zelo odvisno od obeh strokovnih delavcev, kako se dogovorita.
V Šolskih razgledih (Bodo vzgojiteljice ostale brez dela?, b.d.) piše, da je v 1. razredu nujno timsko delo – skupno dogovarjanje, pri katerih urah in kako bosta poučevala skupaj. Prav tako je za učitelja in vzgojitelja zelo priporočljivo, da so dejavnosti načrtovane skupaj, saj to krepi njun medosebni odnos in obenem se posameznika strokovno izpopolnjujeta. Polak (2007) pravi, da sta timsko sodelovanje in komunikacija zelo potrebna za kakovostno opravljanje dela v šoli.
Pomembno je, da se strokovna delavca med seboj dopolnjujeta, podpirata, delita in izmenjujeta učna sredstva in pripomočke, si pomagata pri organizaciji dela v razredu, izmenjujeta mnenja in izkušnje ter ob tem skupaj načrtujeta šolske in obšolske dejavnosti (Pretnar, 2000).
Pri naslednjem anketnem vprašanju me je zanimalo, katere so tiste šolske dejavnosti, pri katerih učitelj in vzgojitelj načrtujeta skupaj. Rezultati so prikazani v grafu 3.
90
2 8
Da Ne Drugo
27
Graf 3: Šolske dejavnosti, ki jih učitelj in vzgojitelj načrtujeta skupaj
Iz grafa je razvidno, da več kot polovica (54,50 %) anketirancev načrtuje šolske dejavnosti skupaj z drugim strokovnim delavcem. 28,50 % anketirancev šolske dejavnosti načrtuje po dogovoru skupaj z drugim strokovnim delavcem, 13,00 % anketirancev sodeluje le pri načrtovanju dejavnosti za obvezen program in samo 2,00 % anketirancev sodeluje samo pri načrtovanju dejavnosti za razširjen program.
Obvezen program obsega vse obvezne in izbirne predmete, ki so določeni za posamezen razred.
Prav tako v obvezen program štejemo še ure oddelčne skupnosti, dneve dejavnosti in šolo v naravi. Razširjen program pa obsega vse neobvezne izbirne predmete, individualno in skupinsko pomoč učencem, dopolnilni ter dodatni pouk, interesne dejavnosti, kolesarski izpit, podaljšano bivanje in jutranje varstvo (Pretnar, 2000). Vsaka šola je dolžna ponuditi vse organizacijske oblike razširjenega programa, učenci pa se v njih prostovoljno vključujejo.
Obseg posameznih dejavnosti obveznega in razširjenega programa in število ur pouka posameznih predmetov pa je letno in tedensko opredeljeno v predmetniku osnovne šole (Osnovnošolsko izobraževanje/Program osnovna šola, b.d.).
Iz izvedene raziskave lahko sklepam, da učitelj in vzgojitelj v 1. razredu osnovne šole dejavnosti načrtujeta skupaj – tako dejavnosti za obvezen kot tudi razširjen program.
Dejavnosti za
28
7. 2 Organizacija timskega dela med učiteljem in vzgojiteljem
V naslednjem raziskovalnem vprašanju (R2) me je zanimala organizacija timskega dela med učiteljem in vzgojiteljem.
V tem anketnem vprašanju sem preverila, na kakšen način učitelj in vzgojitelj timsko sodelujeta pri načrtovanju. Rezultate sem prikazala v grafu 4.
Graf 4: Načini sodelovanja pri načrtovanju šolskih dejavnosti
Vprašanje o načinu kako učitelj in vzgojitelj načrtujeta med seboj, je bilo kombiniranega tipa – anketiranci so označili svoj odgovor ali pa so pod drugo napisali svoj odgovor. Iz grafa 4 je razvidno, da se največ anketirancev (45,00 %) s svojim strokovnim delavcem dogovori o samem načinu načrtovanja. V 30,00 % si strokovna delavca svoje delo razdelita na pol in vsak naredi svoj del, v 5,00 % sta sodelavca dogovorjena tako, da učitelj načrtuje dejavnost, vzgojitelj pa jo le pregleda. Prav tako se je 5,00 % anketirancev odločilo za odgovor, pri katerem delo načrtujeta vsak posebej in se kasneje dogovorita o boljši ideji. Le 1,66 % anketirancev je označilo možnost, da vzgojitelj načrtuje šolsko dejavnost, učitelj pa jo le pregleda in popravi.
Za odgovor drugo se je odločilo 13,34 % anketirancev. Pod možnost drugo je šest anketirancev napisalo, da celotno delo s strokovnim sodelavcem načrtujeta skupaj in se sproti dogovarjata.
Dva anketiranca pa sta odgovor drugo podprla z dejstvom, da je odvisno od tega, v kateri šoli delo opravlja, saj je delo v kombiniranih razredih v podružničnih šolah razdeljeno popolnoma drugače.
29
V razredu je zelo pomembna delitev del in nalog pri načrtovanju ter izvajanju. Če se strokovni delavki med seboj vnaprej dogovorita, kaj bo katera prevzela, to predstavlja lažje delo za njiju in bolj kvalitetno izvedbo pouka za otroke. To pa prinese tudi boljšo organizacijo poteka pouka.
Pri tem je pomembno, da si delo razdelita enakopravno, kar pa dosežeta z odprto komunikacijo, tesnim sodelovanjem in izmenjavo mnenj (Pretnar, 2000). Koritnik (2008/2009) pravi, da je pomembno, da so dejavnosti načrtovane tako, da so učenci čim bolj aktivni, med seboj sodelujejo, iščejo in zbirajo, urejajo ter predstavljajo znanje in veščine v sproščenem vzdušju in v obliki igre.
V tabeli sem prikazala odgovore anketirancev in kar 75,00 % od vseh, ki so označili odgovor drugo (osem anketirancev), so svoj odgovor dopolnili tako, da delo načrtujeta skupaj z drugim strokovnim delavcem in se dogovorita o nalogah posameznika – sodelovalno poučevanje, 25,00
% od vseh, ki so označili odgovor drugo, pa so svoj odgovor dopolnili tako, da je samo načrtovanje zelo odvisno od količine časa, ko je v razredu prisoten drugi učitelj ter od okolice, v kateri poučuje – v podružničnih šolah namreč velikokrat poteka kombiniran pouk, pri katerem vzgojitelj prevzema enega izmed dveh kombiniranih razredov.
Kombinirani oddelki nastanejo, če združimo dva ali več razredov v isti učilnici. Centralne oziroma matične osnovne šole so v večji krajih in po navadi nimajo kombiniranega pouka.
Večina centralnih šol pa ima v manjših sosednjih vaseh podružnične šole, katere obiskuje manjše število učencev. Ker je v podružničnih šolah potrebno manj učiteljev za poučevanje, se velikokrat zgodi, da učitelji združijo po dva ali več razredov v eni učilnici. To pomeni, da učitelj istočasno poučuje dva ali več razredov (Poljak 1974).
Naslednje anketno vprašanje je bila trdilna poved, da ima vzgojitelj v 1. razredu več zadolžitev in njihovo delo je bolj zahtevno kot v enem izmed oddelkov v vrtcu. Prosila sem jih, da svoj odgovor še utemeljijo. Rezultati so prikazali v grafu 5. Utemeljitve anketirancev sem ločila na tri skupine, kar prikazuje tabela 4: delo je bolj zahtevno, delo je manj zahtevno in delo je enako zahtevno ter v vsaki tabeli (4, 5, in 6) napisala povzetke odgovorov anketirancev.
30
Graf 5: Zahtevnost dela je za vzgojitelja večja v 1. razredu, kot v vrtcu
Iz zgornjega grafa lahko razberem, da so anketiranci v skoraj enaki meri niso strinjali s trditvijo (36,67 %) kot so se tudi s trditvijo strinjali, da drži, vendar le včasih (41,66 %). Najmanjši delež anketirancev (21,67 %) se je s trditvijo popolnoma strinjal.
Delo vzgojiteljice v 1. razredu osnovne šole naj bi bilo enako zahtevno, le da se ta zahtevnost v vrtcu kaže drugače kot v šoli (Bodo vzgojiteljice ostale brez dela?, b.d.). Zahtevnost dela je zelo odvisna od medosebnih odnosov s timskim sodelavcem in samim sodelovanjem z njim.
Timsko delo je koristno, kadar za uspešno reševanje kompleksih nalog ali problemov zahteva sodelovanje več strokovnjakov (Polak, 2007).
Tudi iz prakse lahko povem, da dobro timsko delo znižuje zahtevnost, saj če se v razredu ali oddelku počutimo dobro z drugim strokovnim sodelavcem, se obenem lahko nanj zanesemo in si porazdelimo delo, poleg tega pa ima drugi strokovni sodelavec več zaupanja v nas in naš odnos ter si pridobi občutek pripadnosti.
Tabela 3: Razdelitev utemeljitve v tri podskupine
Utemeljitev: f f %
Delo je bolj zahtevno 13 21,67 Delo je manj zahtevno 22 36,67 Delo je enako zahtevno 19 31,66 Neutemeljen odgovor 6 10,00
Skupaj 60 100,00
21,67
36,67 41,66
Drži Ne drži Včasih
31
Iz utemeljenih odgovorov sem naredila povzetke, katere sem porazdelila v tri tabele. V tabeli 3 so prikazani odgovori, kjer so anketiranci trdili, da je delo vzgojitelja v 1. razredu bolj zahtevno.
Ta odgovor je predstavljal 21,67 % dobljenih odgovorov. Največ anketirancev (36,67 %) so svoj odgovor označili kot tak, da je delo vzgojitelja v 1. razredu manj zahtevno kot delo v vrtcu.
31,66 % anketirancev pa meni, da se lahko zahtevnost dela vzgojitelja v 1. razredu enači z zahtevnostjo dela v vrtcu. Od 10,00 % anketirancev njihove utemeljitve nisem dobila.
Tabela 4: Utemeljitev odgovora – delo je bolj zahtevno
Delo je bolj zahtevno: f
Samo delo je bolj raznoliko 2
Če manjka učitelj, vzgojitelj vodi pouk 2 Vzgojitelj v šoli tudi ocenjuje, popravlja, preverja 4 Vzgojitelj sam načrtuje in ocenjuje ko se dela po
skupinah 2
Če vzgojitelj prehaja med razredi 3
Skupaj 13
V zgornji tabeli so bolj podrobno prikazani odgovori, katere sem uvrstila v skupino, da je delo vzgojiteljev v 1. razredu bolj zahtevno. Ti odgovori predstavljajo 21, 67 % vseh odgovorov.
Odgovore sem analizirala in jih zapisala v pet skupin, ki povzemajo utemeljitve vseh anketirancev, ki so se odločili za izbrani odgovor. Opisano skupino odgovorov sem v analizi označila kot pozitivni odgovori, saj je v njem delo vzgojiteljev zelo cenjeno.
Tabela 5: Utemeljitev odgovora – delo je manj zahtevno
Delo je manj zahtevno: f
Vzgojitelji imajo manj dela z papirologijo 9 Glavno odgovornost v šoli nosi učitelj, v vrtcu pa
vzgojitelj 3
Samo dopolnjuje delo z idejami 8
Skupaj 22
V tabeli 5 so podrobno prikazani odgovori, katere sem preko analize uvrstila v skupino, kjer so anketiranci menili, da je delo vzgojitelja 1. razredu manj zahtevno kot v vrtcu. Ti odgovori predstavljajo 36,67 % vseh odgovorov in so bili najštevilčnejši pri tem anketnem vprašanju. V analizi je ta skupina predstavljala negativne odgovore, saj je delo vzgojitelja v našem primeru manj cenjeno – negativno.
32 Tabela 6: Utemeljitev odgovora – delo je enako zahtevno
Delo je enako zahtevno: f
Vsako delo zahteva maksimalno pripravljenost 10
Zahtevno v obeh primerih, saj vzgojitelji skrbijo za vzgojo in izobraževanje
otrok 4
Ni razlik v težavnosti, če delaš s trudom in srcem 3 V obeh primerih gre za skupno načrtovanje in izvajanje 2
Skupaj 19
V tabeli 6 so prikazane utemeljitve odgovorov, ki se nanašajo na dejstvo, da je vzgojiteljevo delo v 1. razredu enako zahtevno in se lahko enači z delom vzgojitelja v vrtcu. Odgovori v tabeli predstavljajo 31,66 %, kar je skoraj tretjina vseh odgovorov. V analizi je ta skupina odgovorov predstavljala pozitivne odgovore, saj je delo vzgojitelja enako cenjeno kot v vrtcu.
Analizo odgovorov sem naredila iz 44 pridobljenih odgovorov, saj 6 anketirancev (10,00 %) svojega odgovora na raziskovalno vprašanje ni utemeljilo.
Iz raziskave lahko razberem, da je timsko delo med učiteljem in vzgojiteljem v 1. razredu organizirano tako, da si samo načrtovanje razdelita po dogovoru. Prav tako je bila večina anketirancev mnenja, da ima vzgojitelj včasih več zadolžitev ter da je njegovo delo bolj zahtevno kot v enem izmed oddelkov v vrtcu.
7. 3 Sodelovanje vzgojitelja pri dnevih dejavnostih, jutranjega varstva in roditeljskih sestankih
V naslednjem sklopu anketnih vprašanj sem skušala odgovoriti na tretje raziskovalno vprašanje (R3) ali vzgojitelj sodeluje pri dnevih dejavnosti, jutranjem varstvu in roditeljskem sestanku ter na kakšen način.
Anketirancem sem zastavila vprašanje ali vzgojitelj sodeluje z učiteljem pri sodelovanju s starši. Rezultate sem prikazala v grafu 6.
33
Graf 6: Sodelovanje vzgojitelja z učiteljem pri sodelovanju s starši
Iz rezultatov je razvidno, da 95,00 % vseh anketirancev v timu sodeluje z vzgojiteljem ali učiteljem pri sodelovanju s starši. Le 1,67 % vseh pri sodelovanju s starši ne sodeluje, dva anketiranca (3,33 %) pa sta pod možnost drugo napisala, da vzgojitelj pri sodelovanju s starši sodeluje le včasih in ni vedno prisoten.
Krivec (2001) trdi, da če želimo vzpostaviti uspešno sodelovanje in komunikacijo, morata s starši enakovredno sodelovati tako učitelj kot tudi vzgojitelj. Vzgojitelj in učitelj s straši sodelujeta tako na formalne, kot tudi neformalne načine. Z različnimi oblikami sodelovanja s starši lahko vzpostavimo medsebojno zaupanje in pri starših razvijamo odgovornost pri vključevanju in sodelovanju z učitelji in šolo (Kalin, 2009). Poznamo več oblik sodelovanja s starši. Med njih štejemo: govorilne ure, roditeljske sestanke, razne proslave, srečanja, svet staršev, dneve odprtih vrat, šola za starše … (Pretnar, 2000).
Naslednje anketno vprašanje je bilo vprašanje odprtega tipa, kjer so anketiranci napisali kakšne so naloge vzgojitelja pri sodelovanju s starši. Rezultate sem prikazala v tabeli 7.
Tabela 7: Naloge vzgojitelja pri sodelovanju s straši
Naloge vzgojitelja: f f %
Opora učitelju 4 6,67
Pove svoj vidik opažanja posameznega
otroka 6 10,00
Enakovredna učiteljevi 28 46,67
Dopolni učitelja pri ne šolskih področjih 2 3,33 Odvisno od dogovora z učiteljem 9 15,00
Da Ne Drugo
34
Odgovarja na zastavljena vprašanja staršev 6 10,00
Ni bilo odgovora 5 8,33
Skupaj 60 100,00
V tabeli 7 so prikazani rezultati odgovorov, ki so jih anketiranci napisali na zastavljeno vprašanje. Malo manj kot polovica anketirancev (46,67 %) je odgovorilo, da so naloge vzgojitelja enakovredne učiteljevim pri sodelovanju s starši. Štirje anketiranci (6,67 %) so odgovorili, da je naloga vzgojitelja, da je učitelju v oporo. 10,00 % anketirancev meni, da vzgojitelj pri sodelovanju s starši pove svoj vidik opažanja pri posameznemu učencu, dva anketiranca (3,33 %) pa menita, da se vzgojitelj v pogovor vključi le, ko želi dopolniti učitelja pri ne-šolskih področjih. Desetina anketirancev (10,00 %) je napisalo, da vzgojitelj pri sodelovanju s starši le odgovarja na vprašanja, ki jim jih zastavijo starši. Da so naloge vzgojitelja odvisne od samega dogovora z učiteljem, pa meni 15,00 % anketiranih vzgojiteljev in učiteljev. Od petih anketirancev nisem dobila odgovora, kar je predstavljalo 8,33 % vseh odgovorov.
Sodelovanje s starši je pri delu zelo pomemben člen. Če želimo, da je sodelovanje čim bolj uspešno, je zelo pomembno, da pri tem sodelujeta oba strokovna delavca. Učitelj in vzgojitelj morata nastopiti kot tim, kar se kaže navzven v celotnem okolju. Tako vzgojitelj kot tudi učitelj morata v odnosu do staršev ostati strokovnjaka in ohraniti vsak svojo strokovno identiteto, katero medsebojno dopolnjujeta (Krivec, 2001).
Naslednje anketno vprašanje je anketirance spraševalo ali vzgojitelj sodeluje z učiteljem pri sodelovanju z okoljem. Rezultate sem prikazala v grafu 7.
35
Graf 7: Sodelovanje vzgojitelja z učiteljem pri sodelovanju z okoljem
Iz zgornjega grafa je razvidno, da je kar 85,00 % anketiranih učiteljev in vzgojiteljev izbralo odgovor, da vzgojitelj sodeluje pri sodelovanju z okoljem, 6,67 % anketiranih trdi, da vzgojitelj ne sodeluje z učiteljem pri sodelovanju z okoljem, 8,33 % anketiranih pa je obkrožilo odgovor drugo. Pet anketirancev, ki so obkrožili odgovor drugo, so svoj odgovor pojasnili tako, da so vzgojitelji soudeleženi pri sodelovanju z okoljem le po potrebi ali po dogovoru.
Že v Kurikulu za vrtce (1999) je kot eno izmed načel opredeljeno sodelovanje z okoljem. V njem je omenjeno sodelovanje opisano, da se ga uresničuje: če se upošteva različnost in možnost uporabe naravnih in družbeno-kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca ter če se upošteva naravne in družbeno kulturne specifičnosti okolja, iz katerega otroci prihajajo.
Naslednje anketno vprašanje je od anketirancev zahtevalo, da na kratko napišejo, kakšne naloge ima vzgojitelj pri sodelovanju z okoljem. Rezultate sem analizirala in jih predstavila v spodnji tabeli.
Tabela 8: Naloge vzgojitelja pri sodelovanju z okoljem
Naloge: f f %
Išče nove vire in zanimivosti 3 5,00
Enaka kot učiteljeva 39 65,00
Učitelju je v pomoč, če jo ta potrebuje 4 6,67
Prevzame organizacijo za določene dni 2 3,33
Na vzgojitelju je dogovarjanje z ustanovami, učitelj vodi
izpeljavo 2 3,33
Ni bilo odgovora 10 16,67
85 6,67
8,33
Da Ne Drugo
36
Skupaj 60 100,00
Iz tabele 8 lahko razberem, kaj menijo učitelji in vzgojitelji, kakšne so naloge vzgojitelja pri sodelovanju z okoljem. Kar 65,00 % anketiranih meni, da se vzgojiteljeve naloge ne razlikujejo od učiteljevih, torej so enake. Trije anketiranci (5,00 %) menijo, da je vzgojitelj zadolžen, da išče nove vire in zanimivosti, ki bi jih lahko povezali s sodelovanjem z okoljem. 6,67 % anketiranih je napisalo, da je vzgojitelj učitelju v pomoč, če jo ta potrebuje. Dva anketiranca (3,33 %) sta napisala, da se vzgojitelj in učitelj dogovorita in vzgojitelj prevzame celotno organizacijo za nekaj dni v letu. Prav tako pa 3,33 % anketirancev meni, da je naloga vzgojitelja, da se dogovarja z okoljem, na učitelju pa je sama izpeljava. Pri tem vprašanju od 16,67 % anketirancev žal nisem pridobila odgovora.
V sodelovanje z okoljem spada tudi sodelovanje med učenčevo šolo in domom. Samo sodelovanje je v prvi vrsti namenjeno boljšemu delu in razvoju učencev, pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da samo dobro sodelovanje lajša življenje in prinaša prednosti tudi staršem in učiteljem. Če dobrega sodelovanja ni, potem prihaja do slabih učinkov sodelovanja (Kalin, 2009).
V desetem anketnem vprašanju me je zanimalo, ali je vzgojitelj prisoten v jutranjem varstvu.
Rezultati so prikazani v grafu 8.
Graf 8: Prisotnost vzgojitelja v jutranjem varstvu
78,33 21,67
Da Ne
37
Iz grafa je razvidno, da večina (78,33 %) vzgojiteljev sodeluje pri jutranjem varstvu, manj kot tretjina pa pri jutranjem varstvu ni prisotna (21,67 %).
Veliko vzgojiteljic opravlja poleg dela v prvem razredu še delo v jutranjem varstvu zaradi polne delovne obveznosti. Jutranje varstvo je za prvošolce zelo pomembno, saj ga potrebujejo zato, da se navadijo na samostojnost. Odvisno od šole se jutranje varstvo pričenja ob različnem času, saj se osnovne šole prilagajajo delovnemu času staršev učencev. V njem naj bi bila prisotna tudi vzgojiteljica, ki kasneje sodeluje tudi pri pouku (Pretnar, 2000). V jutranjem varstvu so otrokom na voljo različne dejavnosti, kot so: spoznavanje kotičkov, sestavljanje sestavljank, gradnja s kockami, likovno ustvarjanje, sprostitvene dejavnosti, družabne igre … (Nova devetletna osnovna šola, 1997).
Naslednje anketno vprašanje je od anketirancev zahtevalo, da napišejo, katere so naloge vzgojitelja v času jutranjega varstva. Rezultati so prikazani v tabeli 9.
Tabela 9: Naloge vzgojitelja v jutranjem varstvu
Naloge: f f %
Vodenje in izvajanje različnih
dejavnosti 31 51,67
Varstvo otrok 11 18,33
Priskrbi vsa sredstva pri dejavnostih 7 11,67
Se z otroki igra 2 3,33
Poskrbi za ustvarjalno preživljanje
časa 4 6,67
Označi prisotnost učencev 2 3,33
Pomoč otrokom pri učnih snoveh 3 5,00
Skupaj 60 100,00
Na vprašanje katere so naloge vzgojitelja v jutranjem varstvu, je bil najpogostejši odgovor (51,67 %), da z otroki izvaja in vodi različne dejavnosti. Med drugim je 18,33 % anketirancev napisalo, da je naloga vzgojitelja varstvo otrok, dva anketiranca (3,33 %) sta napisala, da je vzgojiteljeva naloga, da označi prisotnost učencev. Enak delež odgovorov (3,33 %) je poudaril, da se vzgojitelj v jutranjem varstvu z otroki igra. 5,00 % pri tem vprašanju predstavlja odgovor, da je vzgojitelj v jutranjem varstvu na voljo otrokom za pomoč pri učnih snoveh, štirje anketiranci (6,67 %) pa so napisali, da je vzgojitelj tisti, ki poskrbi za ustvarjalno preživljanje časa v jutranjem varstvu. Od vseh odgovorov je 11, 67 % anketirancev zapisalo, da je naloga vzgojitelja, da v jutranjem varstvu priskrbi vsa sredstva za dejavnosti, ki se bodo tisto jutro izvajale.
38
Iz prakse vem, da so vse zgoraj opisane naloge v jutranjem varstvu na tisti osebi, ki je izvajalka jutranjega varstva. Najpomembnejše delo osebe, ki izvaja jutranje varstvo, pa je zagotavljanje varstva, da otroci bivajo v varnem in njim prijetnem okolju in da z veseljem vsak dan prihajajo v šolo (Pretnar, 2000).
V naslednjem anketnem vprašanju me je zanimalo, ali je vzgojitelj prisoten pri roditeljskih sestankih. Rezultati so prikazani v grafu 9.
Graf 9: Prisotnost vzgojitelja na roditeljskih sestankih
Iz grafa je razvidno, da so skoraj vsi sodelujoči (98,33 %) v anketi obkrožili, da je vzgojitelj prisoten pri roditeljskih sestankih, le eden (1,67 %) izmed vseh anketiranih je obkrožil, da vzgojitelj ni prisoten pri tej obliki razširjenega programa.
Učitelj in vzgojitelj otroke preko šolskega leta zelo dobro spoznavata, skupaj jih opazujeta in se o učencih tudi pogovarjata. Prav to je razlog, da skupaj vodita različne sestanke za starše in govorilne ure, saj se tako lahko s starši vsi hkrati pogovarjajo (Izobraževalni roditeljski sestanki, 2014). Vsak izmed udeležencev lahko poda svoje mnenje in ker to mnenje slišijo vsi prisotni, se lahko o njem pogovorijo ali dogovorijo (Nova devetletna osnovna šola, 1997).
V grafu 10 so prikazani rezultati odgovorov na anketno vprašanje kombiniranega tipa, in sicer na kakšen način vzgojitelj sodeluje pri roditeljskih sestankih.
V grafu 10 so prikazani rezultati odgovorov na anketno vprašanje kombiniranega tipa, in sicer na kakšen način vzgojitelj sodeluje pri roditeljskih sestankih.