4.7 PREVERJANJE HIPOTEZ
4.7.5 Rezultati preverjanja pete hipoteze
H5: Stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do kognitivnih sposobnosti otrok se razlikujejo glede na skupino OPP.
Tabela 4.11: Rezultati obdelave podatkov o stališčih vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do kognitivnih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami
M sigma Hi2
Gibalno ovirani otroci
4,081 0,022
Slepi in slabovidni
otroci
3,345 0,027
~ 46 ~
M sigma
0,377 Gluhi in
naglušni otroci
3,569 0,218
Otroci z motnjami v
duševnem razvoju
2,839 0,044
Otroci z govorno- -jezikovnimi
motnjami
3,637 0,256
Otroci z motnjami avtističnega
spektra
3,246 0,086
Dolgotrajno bolni otroci
3,847 0,118
POVPREČJE 3,509 0,379
Tudi peto hipotezo lahko na podlagi rezultatov ovržemo, saj je Hi2 > 0,05 za spremenljivko stališč vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do kognitivnih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami. Ker je bila hipoteza ovržena, lahko na njeno mesto postavimo novo. Stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do kognitivnih sposobnosti otrok se ne razlikujejo glede na skupino OPP. To lahko pripisujemo dobrim izkušnjam respondentov z otroki s posebnimi potrebami.
~ 47 ~
Pregled vseh rezultatov je prikazal, da so bile skoraj vse hipoteze ovržene, saj so bile razlike med rezultati premajhne, da bi bile lahko statistično pomembne – dve hipotezi sta bili sprejeti, tri pa so bile ovržene. Na njihovo mesto se lahko postavijo nove.
H1: Elementi znotraj kompozitne spremenljivke stališč do inkluzije med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev se ne razporejajo enakomerno.
H2: Odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do otrok se ne razlikuje glede na skupino OPP.
H3: Stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do motoričnih sposobnosti otrok se statistično pomembno ne razlikujejo glede na skupino OPP.
H4: Stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do socialnih sposobnosti otrok se statistično pomembno razlikujejo glede na skupino OPP.
H5: Stališča vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do kognitivnih sposobnosti otrok se statistično pomembno ne razlikujejo glede na skupino OPP.
~ 48 ~
5 ZAKLJUČEK
Raziskava se posveča problemu stališč vzgojiteljic/vzgojiteljev in pomočnic vzgojiteljic/pomočnikov vzgojiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v (redni) vrtec.
Opisala sem različne vrste in stopnje otrok s posebnimi potrebami, njihove posebnosti in značilnosti, zakonske osnove, postopek pridobitve odločbe itd.
V raziskavo je bilo vključenih 90 anketirancev, od tega je bilo 50 % (45) vzgojiteljic/vzgojiteljev in 50 % (45) pomočnic vzgojiteljic/pomočnikov vzgojiteljev. V opravljeni raziskavi se je izkazalo, da so tako vzgojiteljice/vzgojitelji kot tudi pomočnice vzgojiteljic/pomočniki vzgojiteljev otrokom s posebnimi potrebami zelo naklonjeni. Obe skupini sta imeli zelo podobne rezultate pri vseh področjih in pri vseh vrstah otrok s posebnimi potrebami. Pri motoričnih sposobnostih so najslabše rezultate pridobili gibalno ovirani otroci, kar je bilo pričakovano. Pri socialnih sposobnostih so najslabše rezultate pridobili otroci z motnjami v duševnem razvoju, pri kognitivnih sposobnostih pa so najslabše rezultate prav tako pridobili otroci z motnjami v duševnem razvoju.
Respondenti so na trditev, da bi jih otrok s posebnimi potrebami lahko marsikaj naučil, odgovorili zelo pozitivno. To pomeni, da so se vzgojiteljice/vzgojitelji in pomočnice vzgojiteljic/pomočniki vzgojiteljev pripravljeni dodatno izobraževati in izpopolnjevati svojo izobrazbo v dobrobit otroka.
Opaziti je, da pri obeh skupinah izobrazba ni imela nekega močnega vpliva na njihova stališča.
Respondenti se prav tako zavedajo sposobnosti, omejitev in prednosti otrok s posebnimi potrebami.
Čeprav sem v svojo raziskavo vključila 90 anketirancev, menim, da bi bilo bolje, če bi izbrala večje število vključenih in tudi več različnih vrtcev, s čimer bi bili rezultati raziskave še bolj realni. Menim, da bomo morali temo spremljati še naprej, saj v vrtec prihajajo mlajše generacije vzgojiteljic/vzgojiteljev in pomočnic vzgojiteljic/pomočnikov vzgojiteljev, ki bodo v vrtec prinesli drugačno energijo, nova spoznanja in ideje. So pa vrtci, ki so bili vključeni v raziskavo, na zelo dobri poti vključevanja otrok s posebnimi potrebami v svoje okolje in življenje.
~ 49 ~
6 VIRI
American Speech-Language-Hearing Association. (1993). Deffinitions of communication disorders and variastions [Relevant Paper]. Dostopno prek:
http://www.asha.org/policy/RP1993-00208/, pridobljeno: 15. 2. 2018.
Bahovec D., E. in dr. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Blaznik Cvetko, T. (2006). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu in šoli. Vzgojiteljica, VIII, št. 5, str. 12-13.
Clement Morrison, M. Košak Babuder, S. Pulec Lah in S. Viola (ur.), Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom (str. 9-21). Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Galeša, M., Novljan, E., Jelenc, D. in Kavkler, M. (1999). Priprava koncepcije vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Sloveniji : gradivo za razpravo. Ljubljana: Društvo defektologov Slovenije.
Kastelic, L., in drugi (2002). Navodila za prilagojeno izvajanje kurikula za vrtce in dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kavkler, M. (2008). Uresničevanje inkluzivne vzgoje in izobraževanja v šolski praksi. V:
razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom, str. 57-93. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kiswarday, V. (2014). Inkluzija kot priložnost. Vzgoja, letnik 61, str 45-46. pridobljeno s:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K6D1835I/5cb4cb66-834c-4288-b5a8-264994a245f6/PDF , 21. 2. 2018.
Kobal Grum, D. in Kobal, B. (2009). Poti do inkluzije. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Kompare A., Stražisar M., Dogša I., Vec T. in Curk J. Psihologija: Spoznanja in dileme.
Ljubljana: DZS, 2012.
~ 50 ~
Konavec, B. in drugi (2006). Kurikulum za vrtce s prilagojenim programom za predšolske otroke. Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Dostopno prek:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/kurikulum_pril ag_program.pdf
Lesar, I. (2009). Ali formalne rešitve na področju šolanja marginaliziranih omogočajo uresničevanje ideje inkluzije? Sodobna pedagogika, 60 (1), 334-348.
Lipec Stopar, M., Jenko, N., in Babnik, T. (2015). Prepričanja učiteljev o uporabi IKT pri vključevanju OPP v VI-proces. V: Metljak, M. (ur.) Zbornik povzetkov. Posvet partnerstvo pedagoške fakultete univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij 2015: Vpliv družbenih sprememb na vzgojo in izobraževanje (str. 56). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Logar, D. (2010). Integracija otrok s posebnimi potrebami v prvo starostno obdobje v vrtcu.
V: Željeznov Seničar, M. in Šelih, E. (ur.). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu. Ljubljana:
MiB, str. 37-45.
Musek, J. Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy d. o. o.
Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Čas, M., Kastelic, L., Šter, M. (2003). Navodila h kurikulumu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami (2003). Ljubljana: Strokovni svet Republike Slovenije. Dostopno prek:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/kurikulum_nav odila.pdf
Nemec, B., Kranjc, M. (2011). Razvoj in učene predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v program Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba, d. o. o.
Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami: uresničevanje vzgojno-izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo: priročnik.
Ljubljana: založba CENTERKONTURA, d. o. o.
~ 51 ~
Opara, B. (2015). Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: CENTERKONTURA, d. o. o.
Pečjak, V. (1995). Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba.
Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (2003). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Pretnar, T. (2012). Medkulturna analiza stališč učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Retuznik Bozovičar, A. in Kranj, M. (2010). V krogu življenja, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. ModART d. o. o., Velenje; Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana.
Sardoč, M., Kavkler, M. (ur.). Konferenca: Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami: od dobre teorije k učinkoviti praksi (2005). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Schmidt, M. in Čagran, B. (2005). Razredna klima v inkluzivnem razredu. V: Sodobna pedagogika, let. 56, št. 4, str. 24-40.
Skalar, V. (1999). Osebe s posebnimi potrebami – konceptualne iztočnice. Sodobna pedagogika, letnik 50, št. 3, str. 16-17.
Skalar, V. (1995). Integracija da ali ne? PET. Ljubljana: Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah. (1948). Dostopno prek: http://www.varuh-
rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/
Trtnik Herlec, A. (2002). Vključevanje, i(nk)luzija, ravnatelj. V: Trtnik Herlec, A. (ur.), Strokovni posvet Menedžment v izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje, str. 13-19.
Uršič, C. (ur.). (2003)Vodnik po pravicah invalidov. (2003). Ljubljana: Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve. Dostopno prek:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/invalidi_vzv/
Vodnik_po_pravicah_invalidov.pdf
~ 52 ~
Vovk-Ornik, N. (ur.). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir
oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Dostopno prek:
http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kriteriji-puopp-2015/files/assets/basic-html/index.html#5
Werdonig, A., Vizjak Kure, T., Švaglič Petrič, M. in drugi. (2009). Smernice za delo v oddelkih za predšolske otrok z motnjami avtističnega spektra – mas. Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Zakon o vrtcih (2012). Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011). Uradni list Republike Slovenije.
Ljubljana. t. 40.
Žerovnik, A. (2004). Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina d. o. o.
Žnidaršič, D. (2003). Otrok s težavami v socialni integraciji. Educa, letnik XI, januar 2002/03, 516.
~ 53 ~
7 PRILOGA
Lestvica stališč za vzgojitelje in pomočnike vzgojitelje
STALIŠČA VZGOJITELJEV IN POMOČNIKOV VZGOJITELJEV DO INKLUZIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V VRTEC
Pozdravljeni!
Sem študentka dodiplomskega študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Z lestvico stališč želim pridobiti podatke o vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redni oddelek v vrtcu. Prosim Vas, da si vzamete nekaj časa in ga izpolnite. Za Vaš čas se iskreno zahvaljujem.
Ema Krelj
1. Spol: M Ž
2. Vaša starost: ________
3. Vaša delovna doba v vzgojno varstvenem zavodu: __________________
4. Vaša stopnja izobrazbe: _________________________________________
5. Ali imate v svojem oddelku otroka s posebnimi potrebami?
DA NE
~ 54 ~
Prosim, da vsako trditev natančno preberete in odgovorite tako, da izberete enega izmed odgovorov na lestvici. Izbirate lahko med naslednjimi odgovori:
SE SPLOH
~ 55 ~
~ 56 ~
~ 57 ~ napišete številko od 1 do 5, pri čemer 5 pomeni »se popolnoma strinjam«, 4 »se v glavnem strinjam«, 3 »ne vem, se ne morem odločiti«, 2 »se v glavnem ne strinjam«, 1 »se sploh ne strinjam«.
STALIŠČA DO MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
~ 58 ~
STALIŠČA DO SOCIALNIH SPOSOBNOSTI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
gibalno
~ 59 ~
STALIŠČA DO KOGNITIVNIH SPOSOBNOSTI OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
~ 60 ~
~ 61 ~
64. Otrok se orientira v prostoru in
času.
65. Otrok prepoznava podobnosti.