Predpostavka, da bom s pridobljenimi podatki ugotovila, da so vsebine, ki se jih učenci učijo pri gospodinjstvu oziroma SPH in NP, pomembne tako za starše kot tudi za učence, znanje, ki ga pridobijo, pa uporabno, se je izkazala kot pravilna.
Prav tako sem na nek način tudi že dobila odgovor na domnevo, da je ur, namenjenih omenjenim predmetom, premalo in da bi bilo potrebno v bodoče razmisliti o spremembi števila ur oziroma, da bi bili ti predmeti obvezni za vse učence tudi v zadnji triadi osnovne šole.
Prav tako sem globoko prepričana, da način poučevanja preko praktičnih vaj, ki jih izvajamo v šoli, prinaša pozitivne rezultate in naše učence pripravlja na kvalitetno samostojno življenje.
Kot je razvidno iz tabele 8, je bila večina staršev (74,7 %) učencev 6. razreda, ki so sodelovali v raziskavi, v starostnem razponu med 41 in 50 let. Iz tabele 9 pa lahko razberemo, da je imelo največ omenjenih staršev dokončano visoko strokovno, dodiplomsko univerzitetno ali magistrsko izobraževanje (64,0 %).
32
Tabela 8: Število staršev 6. razreda glede na starost
Starost F f (%)
20–30 let 1 1,3 %
31–40 let 15 20,0 %
41–50 let 56 74,7 %
Več kot 51 let 3 4,0 %
Skupaj 75 100,0 %
Tabela 9: Število staršev 6. razreda glede na stopnjo izobrazbe
Stopnja izobrazbe f f (%)
Dokončano nižje ali srednje
poklicno izobraževanje 1 1,3 %
Dokončana srednja šola (gimnazija ali štiriletna poklicna šola)
16 21,3 %
Dokončano višje strokovno
izobraževanje 6 8,0 %
Dokončano visoko strokovno, dodiplomsko univerzitetno ali magistrsko izobraževanje
48 64,0 %
Doktorat znanosti 4 5,3 %
Skupaj 75 100,0 %
Iz tabele 10 je razvidno, da je večina staršev (69,8 %) učencev 9. razreda, ki so sodelovali v raziskavi, prav tako v starostnem razponu med 41 in 50 let, prav tako jih ima največ (79,1 %) dokončano visoko strokovno, dodiplomsko univerzitetno ali magistrsko izobraževanje (tabela 11).
Tabela 10: Število staršev 9. razreda glede na starost
Starost f f (%)
31–40 let 8 18,6 %
41–50 let 30 69,8 %
Več kot 51 let 5 11,6 %
Skupaj 43 100,0 %
33
Tabela 11: Število staršev 9. razreda glede na stopnjo izobrazbe
Stopnja izobrazbe f f (%)
Z raziskavo sem želela odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Katere veščine in znanja, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, se zdijo pomembna in uporabna staršem in katera učencem?
Kot je razvidno iz tabele 12, se staršem skoraj vsa znanja in veščine, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, zdijo pomembna ali zelo pomembna (M = 4).
Nobeno znanje ali veščino niso označili kot nepomembno ali manj pomembno, nekoliko slabše so ocenili pomembnost znanj v zvezi s tekstilom.
Najnižjo oceno (povprečna ocena 3,08) so starši podali pomembnosti veščine priprave pogrinjka. Staršem se zdijo najpomembnejša znanja in veščine s področja zdrave prehrane (M
= 4,76) in praktične priprave jedi (M = 4,63).
Učenci (tabela 12) so v primerjavi s starši manj znanj in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, označili kot pomembne ali zelo pomembne. Nobenega znanja in veščine niso prepoznali kot nepomembne.
Najmanj pomembna se jim zdijo znanja in veščine s področja izdelave pogrinjkov (M = 2,52), najbolj pomembna pa se jim zdijo znanja s področja zdrave prehrane (M = 4,43) in načrtovanja porabe denarja (M = 4,62).
Sklepam, da so učenci to znanje izpostavili zato, ker smo se v 6. razredu ravno v času izpolnjevanja ankete v okviru pouka gospodinjstva pogovarjali o omenjeni temi. Iz tabele lahko razberemo, da se mnenja med starši in učenci statistično pomembno ne razlikujejo pri oceni
34
pomembnosti naslednjih veščin in znanj: prehrana v posebnih razmerah (poplave, potresi …) (t = 0,631, df = 257, p = 0,529), varčevanje z elektriko in vodo (t = 1,368, df = 246,035, p = 0,173), urejanje bivalnega okolja (t = 0,393, df = 257, p = 0,695), likanje in zlaganje perila (t = - 1,502, df = 246,937, p = 0,134), šivanje in krpanje oblačil (t = - 1,904, df = 249,174, p = 0,058), uporaba kuhinjskih pripomočkov (t = 0,702, df = 238,529, p = 0,483), pravilna raba čistil (t = - 2,52, df = 243,747, p = 0,801).
35
Tabela 12: Primerjalna tabela odgovorov o pomembnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci
36
Tabela 12: Primerjalna tabela odgovorov o pomembnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci (nadaljevanje)
Znanja in
1 nepomembno, 2 manj pomembno, 3 niti pomembno niti nepomembno, 4 pomembno, 5 zelo pomembno
37
Kot lahko vidimo, se mnenje staršev in učencev pri posameznih temah v vseh obravnavanih modulih statistično pomembno razlikuje, še najmanj pa pri modulu Tekstil in oblačenje, katerega teme so tako starši kot njihovi otroci ocenili kot manj pomembne od ostalih.
So pa starši tudi pri teh temah v povprečju podali nekoliko višje ocene kot učenci.
Tabela 13: Primerjalna tabela odgovorov o uporabnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci
38
Tabela 13: Primerjalna tabela odgovorov o uporabnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci (nadaljevanje)
Znanja in
1 nepomembno, 2 manj pomembno, 3 niti pomembno niti nepomembno, 4 pomembno, 5 zelo pomembno
39
Kot je razvidno iz rezultatov (tabela 13), se staršem večina znanj in veščin, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, zdi uporabnih ali zelo uporabnih (M vsaj 4).
Najbolj uporabna se jim zdijo znanja in veščine s področja zdrave prehrane (M = 4,69) in praktične priprave jedi (M = 4,63). Zelo blizu je tudi načrtovanje porabe denarja (M = 4,62).
Najmanj uporabna se staršem zdijo znanja s področja priprave pogrinjkov.
Učencem se zdijo najbolj uporabna znanja s področja zdrave prehrane (M = 4, 40) in upravljanja z denarjem (M = 4,40). Najmanj uporabna se jim zdijo znanja in veščine s področja priprave pogrinjkov (M = 2,76).
Iz tabele lahko razberemo, da se mnenja med starši in učenci statistično pomembno ne razlikujejo pri oceni uporabnosti naslednjih veščin in znanj: upravljanje z denarjem (vrste denarja, varčevanje …) (t = - 1,497, df = 257, p = 0,14), varčevanje z elektriko in vodo (t = - 1,574, df = 249,204, p = 0,12), pravilna raba čistil (t = - 0,335, df = 243,264, p = 0,74), pomivanje posode (t = - 1,559, df = 257, p = 0,12), okoljevarstveno ozaveščen potrošnik (t = - 1,693, df = 257, p = 0,09), uporaba kuhinjskih pripomočkov ( t = 1,055, df = 250,003, p = 0,29), urejanje bivalnega okolja (t = - 0,997, df = 247,963, p = 0,32), varstvo potrošnikov (t = - 1,774, df = 255,192, p = 0,07), likanje in zlaganje perila (t = - 1,462, df = 250,760, p = 0,15), vzdrževanje tekstilnih izdelkov (t = - 1,634, df = 243,455, p = 0,10), šivanje in krpanje oblačil (t = - 9,13, df = 250,076, p = 0,36), prehrana v posebnih razmerah (poplave, potresi …) (t = 1,036, df = 256,989, p = 0,30), različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, različne diete
…) (t = - 1,320, df = 256,472, p = 0,188).
Sklepna ugotovitev: ugotovimo lahko, da se zdijo tako staršem kot učencem najbolj pomembna znanja s področja zdrave prehrane, najmanj pa se jim zdi, da so uporabna znanja in veščine s področja priprave pogrinjkov. Niti učencem niti staršem se nobena tema, o kateri se učenci učijo v okviru pouka gospodinjstva, ne zdi nepomembna ali neuporabna. Še najmanj uporabna in pomembna se jim zdijo znanja in veščine s področja modula Tekstil in oblačenje.
40
Raziskovalno vprašanje 2: Kakšno vlogo imajo starši pri usvajanju veščin in znanj s področja gospodinjstva svojih otrok?
Tabela 14: Kakšno vlogo imajo starši pri usvajanju veščin in znanj s področja gospodinjstva svojih otrok?
Skupina
anketiranih Vloga staršev pri usvajanju veščin in znanj s področja gospodinjstva
1 2 3 4 5 M SD
f f (%) F f (%) f f (%) f f (%) f f (%)
Učenci 6. r. 0 0,0 0 0,0 5 6,6 30 39,5 41 53,9 4,47 0,621 Starši 6. r. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 44 58,7 31 41,3 4,41 0,496 Učenci 9. r. 1 1,5 8 12,3 15 23,1 33 50,8 8 12,3 3,60 0,915 Starši 9. r. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 24 55,8 19 44,2 4,22 0,502
Legenda:
1 nepomembno, 2 manj pomembno, 3 niti pomembno niti nepomembno, 4 pomembno, 5 zelo pomembno
Iz tabele 14 lahko razberemo, da je velika večina učencev (93,4 %) 6. razreda ocenila, da imajo njihovi starši pomembno ali zelo pomembno vlogo pri usvajanju veščin s področja gospodinjstva pri svojih otrocih. Enako je ocenilo le 63,1 % učencev 9. razreda.
Popolnoma vsi starši učencev 6. razreda kot tudi 9. razreda so ocenili, da je njihova vloga pri usvajanju znanj s področja gospodinjstva pri svojih otrocih pomembna ali zelo pomembna.
Iz zgornje tabele lahko prav tako vidimo, da so tako učenci (6. in 9. razreda) kot tudi njihovi starši ocenili, da je vloga staršev pri usvajanju znanj in veščin s področja gospodinjstva pri svojih otrocih pomembna. Nekoliko odstopa le povprečna ocena učencev devetega razreda, ki pa je tudi blizu oceni 4 (3,60).
Sklepna ugotovitev: ugotovimo lahko, da tako učenci kot njihovi starši ocenjujejo, da je vloga staršev pri usvajanju znanj in veščin s področja gospodinjstva pri svojih otrocih pomembna.
41
Raziskovalno vprašanje 3: Ali se mnenje šestošolcev in devetošolcev o pomembnosti veščin in znanja za življenje, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje?
Tabela 15: Mnenje učencev o pomembnosti veščin in znanja za življenje, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, glede na razred.
Skupina
anketiranih Da Ne Skupaj
χ2 df α
f f (%) F f (%) f f (%)
6. razred 73 96,1 3 3,9 76 100,0
3,405a 1 0,065
9. razred 57 87,7 8 12,3 65 100,0
Kot je razvidno iz tabele 15, se večina učencev strinja, da so veščine in znanja, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, pomembna za življenje. S to trditvijo se je strinjalo nekoliko več učencev šestega razreda (96,1 %) kot učencev devetega razreda (87,7 %), vendar razlike niso statistično pomembe (χ2 = 3,405, df = 1, α = 0,065).
Raziskovalno vprašanje 4: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med dečki in deklicami?
Za odgovor na četrto raziskovalno vprašanje sem uporabila t test za neodvisne vzorce, ki ga uporabljamo, kadar želimo med seboj primerjati dve neodvisni skupini (dečke in deklice) in imamo na eni strani atributivno spremenljivko (spol) in na drugi numerično spremenljivko (Likartova lestvica stališč) (Klemenčič Rozman, M., 2015).
42
Tabela 16: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med dečki
in deklicami?
S trditvijo, da so veščine in znanja, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, so se bolj strinjale deklice (M = 4, 14) kot dečki (M = 4,00), vendar se njihovo mnenje o tem statistično pomembno ne razlikuje (t = - 0,933, df = 139, p = 0,353) (tabela 16).
Tabela 17: Veščine in znanje, ki jih učenci pridobimo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, glede na spol.
Ocena
Iz tabele 17 lahko vidimo, da večina (76,8) dečkov iz 6. in 9. razreda kot tudi večina deklic (82,0) iz obeh razredov ocenjuje, da so znanja in veščine, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, pomembna oziroma zelo pomembna.
Sklepna ugotovitev: mnenje dečkov in deklic glede pomembnosti pridobljenega znanja in veščin pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva se statistično pomembno ne razlikuje. Oboji so menja, da so omenjena znanja in veščine pomembna oziroma zelo pomembna.
43
Raziskovalno vprašanje 5: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med starši in učenci?
Tabela 18: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med starši
in učenci?
Razred N M SD t Df p
Veščine in znanje, ki jih učenci pridobimo pri pouku
gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja
gospodinjstva.
učenci 6. in 9.
r. 141 4,07 0,884
- 4,041 226,867 0,00
starši 6. in 9. r. 118 4,42 0,496
Iz tabele 18 je razvidno, da so se s trditvijo, da so veščine in znanja, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, pomembna, bolj strinjali starši (M = 4,42) kot učenci (M = 4,07). Njihovo mnenje se statistično pomembno razlikuje (t
= - 4,041, df = 226,867, p = 0,000), saj so se vsi starši strinjali (100,0 %), da so omenjena znanja in veščine pomembna ali zelo pomembna, tako pa je menilo le 79,5 % učencev.
Da so veščine in znanja, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, pomembna, lahko potrdimo tudi s podatki iz tabele 19, iz katere lahko razberemo, da več kot polovica staršev (54,2 %) meni, da pouku gospodinjstva v osnovni šoli ni namenjeno dovolj ur, hkrati večina staršev (73,7 %) meni, da bi pouk gospodinjstva moral postati obvezen za vse učence v 7., 8. in 9. razredu. Enako meni tudi 61,0 % učencev.
44
Tabela 19: Odgovori učencev in staršev o tem, ali je pouku gospodinjstva namenjeno dovolj ur in ali bi moral predmet gospodinjstvo postati obvezen za vse učence tudi v zadnji triadi OŠ?
Ali meniš, da je pouku gospodinjstva namenjeno dovolj ur?
Skupina anketiranih Da Ne Skupaj
f f (%) f f (%) F f (%)
Učenci 77 54,6 64 45,4 % 141 100,0
Starši 54 45,8 64 54,2 % 118 100,0
Ali meniš da bi moral predmet gospodinjstvo postati obvezen za vse učence tudi v zadnji triadi OŠ ?
Učenci 86 61,0 55 39,0 % 141 100,0
Starši 87 73,7 31 26,3 % 118 100,0
Tabela 20: Ocena pomembnosti učencev in staršev glede veščin in znanj, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva.
Ocena
pomembnosti 1 2 3 4 5 skupaj
f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) 6. in 9. r. 1 0,7 8 5,7 20 14,2 63 44,7 49 34,8 141 100,0 s 6. in 9. r. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 68 57,6 50 42,4 118 100,0 Legenda – ocena pomembnosti:
1 nepomembno, 2 manj pomembno, 3 niti pomembno niti nepomembno, 4 pomembno, 5 zelo pomembno
Sklepna ugotovitev: mnenje učencev in staršev o pomembnosti znanj in veščin, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, se razlikuje.
Rezultati kažejo (tabela 20), da vsi starši menijo, da so omenjena znanja pomembna oziroma zelo pomembna, za razliko od njih pa tako meni le 79,5 % učencev, kar pa je še vedno večina izmed njih.
45
Raziskovalno vprašanje 6: Kakšno je mnenje učencev in staršev o pomembnosti znanj in veščin, ki jih učenci pridobijo pri gospodinjstvu in izbirnih predmetih s področja
gospodinjstva, v primerjavi z ostalimi predmeti?
Tabela 21: Kako pomembna se ti zdijo znanja in veščine, ki jih učenci usvojite pri gospodinjstvu in izbirnih predmetih s področja gospodinjstva, v PRIMERJAVI z OSTALIMI predmeti?
Ocena
pomembnosti Manj pomembna Enako pomembna Bolj pomembna
f f (%) f f (%) F f (%)
6. razred 3 3,9 49 64,5 24 31,6
9. razred 21 32,3 34 52,3 10 15,4
Starši 6. razred 5 6,7 67 89,3 3 4,0
Starši 9. razred 3 7,0 37 86,0 3 7,0
Iz tabele 21 lahko vidimo, da je več učencev 6. (31,6 %) in 9. razreda (15,4 %) prepričanih, da so znanja in veščine s področja gospodinjstva bolj pomembna v primerjavi z ostalimi predmeti.
Od staršev jih tako meni le 4,0 % staršev učencev 6. razreda in 7,0 % staršev učencev 9. razreda.
Da so omenjena znanja manj pomembna v primerjavi z ostalimi predmeti, meni kar 32,3 % devetošolcev. Še vedno pa večina staršev kot tudi učencev meni, da so znanja in veščine s področja gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva vsaj enako pomembna kot znanja drugih šolskih predmetov.
Sklepna ugotovitev: večina učencev in njihovih staršev meni, da so znanja in veščine s področja gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva enako ali bolj pomembna kot znanja ostalih predmetov.
46
4 SKLEP
Z raziskavo sem želela preveriti, kakšno je mnenje učencev šestega in devetega razreda ter njihovih staršev o pomenu usvajanj znanj in veščin pri predmetu gospodinjstvo in izbirnih predmetih s področja gospodinjstva. Želela sem ugotoviti, katera znanja in veščine se jim zdijo pomembna in katera uporabna, ter kakšno je njihovo stališče do števila ur, namenjenih za poučevanje omenjenih znanj in veščin v osnovni šoli.
Ugotovila sem, da se tako učencem kot tudi njihovim staršem najbolj pomembna in uporabna zdijo znanja in veščine s področja zdrave prehrane, praktične priprave jedi in upravljanja z denarjem. Nekoliko manj se jim zdijo pomembna in uporabna znanja s področja okolja, še manj pa s področja tekstila.
Glede na težave, s katerimi se srečuje človeštvo in jih povzroča z neprimernim odnosom do okolja, bo v prihodnje učence potrebno še temeljiteje poučiti o pomembnosti omenjenih tem.
Učenci morajo za dobro vseh živih bitij na našem planetu razumeti posledice svojih odločitev in dejanj, prav tako pa morajo razumeti, da je od njihovega delovanja in razmišljanja danes odvisen njihov jutri.
Z raziskavo sem prav tako ugotovila, da so učenci in njihovi starši mnenja, da so vsebine predmeta gospodinjstvo tako pomembne, da bi moral predmet postati obvezen v drugi in tretji triadi osnovne šole ter da bi moralo biti ur, namenjenih poučevanju, več.
V tabeli 20 lahko vidimo, da je odstotek učencev, ki se strinjajo s to trditvijo, sicer manjši (manj kot polovica), kot sem pričakovala, vendar sem naknadno ugotovila, da je to zato, ker veliko učencev 6. razreda v času izpolnjevanja ankete ni vedelo, da v 7., 8. in 9. razredu gospodinjstva ni več na urniku.
Poleg tega so izhajali iz dejstva, da imajo v 6. razredu pouk 3 ure tedensko in se jim je to zdelo dovolj, niso pa vedeli, da imajo predmet na urniku le eno polletje.
V kolikor želimo, da bi naši osnovnošolci v mednarodnem merilu dosegali tako dobre rezultate kot učenci skandinavskih držav, bi morali dati večji poudarek medpredmetnim povezavam pri usvajanju znanj in vsebin s področja predmeta gospodinjstvo.
Ne smemo namreč pozabiti, da se učenci pri pouku gospodinjstva urijo v izjemno pomembnih veščinah, ki so nepogrešljive pri učinkovitem delovanju v sodobnem načinu življenja. Učenci se tako učijo sodelovanja v skupini, strpnosti, spoštovanja drugih, poštenosti, redoljubnosti, solidarnosti.
Pouk gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva pa predvsem s praktičnim poukom pripomore k večji bralni pismenosti in bralnemu razumevanju kot tudi k bolj učinkovitemu reševanju matematičnih problemov.
Starši in učenci so v raziskavi potrdili domnevo, da je predmet gospodinjstvo v osnovni šoli povsem enakovreden ostalim predmetom, izjemnega pomena pri dojemanju pomembnosti gospodinjstva pa imamo tudi učitelji, ki ta predmet poučujemo. Tudi pristojni za to področje so
47
nas pri tem podprli in v pravilniku o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v programu osnovne šole določili, da lahko ta predmet poučuje le za to področje primerno izobražena oseba. Do leta 2015 je namreč veljalo, da so učitelji lahko za dopolnjevanje svoje učne obveze učili tudi predmete, za katere niso bili ustrezno izobraženi.
Dovoljen obseg na ta način pridobljenih učnih ur so do leta 2018 postopoma zmanjševali, po tem letu pa popolnoma ukinili (Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – predlog za javno obravnavo, Jeseni ne bo več mogoče dopolnjevati učne obveznosti z neustrezno smerjo izobrazbe).
Iz preteklih izkušenj lahko vidimo, da je bilo ravno gospodinjstvo predmet, katerega poučevanje so večkrat dodelili različnim učiteljem. Kvaliteta izvajanja pouka tega predmeta je bila na ta način lahko vprašljiva, zato bi bilo potrebno tudi danes Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev še zaostriti in omejiti na način, da bi predmet lahko poučeval le, kdor je končal univerzitetni študijski program gospodinjstva ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – gospodinjstvo).
Le tako lahko zagotovimo, da se bo predmet, ki pokriva aktualne in za kvalitetno življenje posameznika potrebne vsebine, izvajal na primernem nivoju in ga bodo kot takega sprejemali tudi učenci in starši.
48
5 VIRI
Beznik, S. (2011). Ženske na vodilnih položajih. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Blissett, J., Fogel, A. (2013). Intrinsic and extrinsic influences on children, s acceptance of new foods. Phisiology & Behavior, 121, 89–95
Bock, G. (2004). Ženske v evropski zgodovini (str. 135). Ljubljana: cf.
Collins, C., Follong, B., Bucher, T. (2020). Maths, reading and better nutrition: all the reasons to cook with your kids. Pridobljeno s: https://theconversation.com/maths-reading-and-better-nutrition-all-the-reasons-to-cook-with-your-kids-135813
Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Education in Sweden. (2020). Pridobljeno s:
https://en.wikipedia.org/wiki/Education_in_Sweden
Erjavšek, M., Zupančič, T., Kostanjevec, S. (2019). Stališča učiteljev o pomenu
gospodinjskega izobraževanja v osnovni šoli. V: Mednarodna konferenca EDUvision, 29.
nov.–1. dec. 2018, Ljubljana. Pridobljeno s:
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/peflj/12353353
Eurydice Slovenija. (2019). Slovenija : Finska – primerjava sistemov izobraževanja v številkah. Pridobljeno s: https://www.eurydice.si/novice/tema-meseca/slovenija-finska-primerjava-sistemov-izobrazevanja-v-stevilkah/
Finland. World Data on Education. VII Ed. 2010/2011. Pridobljeno s:
http://www.ibe.unesco.org/fileadmin/user_upload/Publications/WDE/2010/pdf-versions/Finland.pdf
Gabrijelčič Blenkuš, M., Pograjc, L., Gregorič, M., Adamič, M, Čampa, A. (2005). Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta naprej).
Ljubljana: RS Ministrstvo za zdravje.
Gregorič M. (2010). Odnos otrok in mladostnikov do prehrane. Izsledki fokusnih skupin. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.
Goody, J. (2003). Začetki. V: Evropska družina (str. 11–29). Ljubljana: cf.
49
Gospodinja. (b. d.). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s:
https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=gospodinja Gospodinjstvo. (b. d.). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s:
https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gospodinjstvo
Grönqvist, M., Hjälmeskog, K. (2007). A Swedish history of IFHE. Home Economics – from a girl’s subject to citizenship education. Pridobljeno s:
https://skhv.org/onewebmedia/IFHEhistoriaSw2007.pdf
Gruber, E. (2015). Spodbujanje otrok k sprejemanju novih jedi. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Hartman, P. (ur)., Černigoj Sadar, N., Konavec, N., Kranjc Kušlan, A., Skorupan, M. (2015).
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja v praksi: izkušnje z izvajanjem projekta
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja v praksi: izkušnje z izvajanjem projekta