Poučevanje na predmetni stopnji
Mojca Bernot Sotenšek
PRIMERJAVA MNENJA UČENCEV IN STARŠEV O POMENU VSEBIN S PODROČJA
GOSPODINJSTVA V SODOBNI DRUŽBI
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na predmetni stopnji
Mojca Bernot Sotenšek
PRIMERJAVA MNENJA UČENCEV IN STARŠEV O POMENU VSEBIN S PODROČJA
GOSPODINJSTVA V SODOBNI DRUŽBI
COMPARING THE OPINIONS OF STUDENTS AND PARENTS ON THE IMPORTANCE OF HOME
ECONOMICS IN TODAY'S SOCIETY
Magistrsko delo
Mentorica: doc. dr. FRANCKA LOVŠIN KOZINA
Ljubljana, 2021
»Velika dela niso rezultat moči ampak vztrajnosti.«
(Samuel Johnson) ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici docentki doktorici Francki Lovšin Kozina za vse nasvete, pomoč in vodenje pri izdelavi magistrskega dela.
Prav tako se zahvaljujem vsem učencem in njihovim staršem, ki so sodelovali pri izpolnjevanju vprašalnikov in mi s tem omogočili empirični del magistrskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem ostalim posameznikom, ki so s svojim delom kakorkoli pripomogli k nastanku magistrskega dela. Mateja, Katka, Milan, Aleš, hvala vam.
Še posebej pa se zahvaljujem svoji družini za njihovo potrpežljivost in razumevanje v času mojega študija in pisanja magistrskega dela.
POSVETILO
Magistrsko delo posvečam Davidu in Sari v dokaz, da človek s svojo vztrajnostjo doseže vse cilje. Tudi tiste, na prvi pogled nemogoče.
»Vse dokler verjameš vase, lahko dosežeš karkoli!»
(Kelly Holmes)
POVZETEK
V magistrskem delu je predstavljeno mnenje učencev in staršev o pomenu vsebin s področja gospodinjstva v sodobnem času.
Število ur, namenjenih poučevanju vsebin gospodinjstva, se je z uvedbo devetletne osnovne šole zmanjšalo. Uvedla sta se dva izbirna predmeta s področja prehrane, in sicer sodobna priprava hrane (v nadaljevanju SPH) in načini prehranjevanja (v nadaljevanju NP), ki pa ju učenci izberejo v sedmem ali osmem ali devetem razredu le, če želijo. Zaradi načina življenja sodobnih družin se večina učencev doma ne nauči osnovnih gospodinjskih opravil. Namen magistrskega dela je ugotoviti mnenje učencev šestega in devetega razreda osnovne šole ter njihovih staršev o pomenu vsebin s področja gospodinjstva v 21. stoletju (obveznega predmeta gospodinjstvo in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva). Izvedeti sem želela, ali se jim znanje, ki ga pridobijo v času šolanja, zdi pomembno in uporabno. Prav tako sem želela ugotoviti, ali se jim zdijo prej omenjeni predmeti enakovredni ostalim predmetom devetletne osnovne šole.
Potrebne podatke sem zbrala na osnovi vprašalnika, ki so ga izpolnjevali učenci šestega in devetega razreda osnovne šole ter njihovi starši. Vzorec je bil izbran priložnostno. V raziskavi je sodelovalo 141 učencev, od tega je bilo 76 učencev šestega razreda in 65 učencev devetega razreda. Sodelovalo je tudi 118 staršev, in sicer 75 staršev učencev šestega razreda in 43 staršev učencev devetega razreda.
Rezultati so pokazali, da tako učenci kot starši ocenjujejo, da so znanja in veščine, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, pomembna ter da bi moral predmet gospodinjstvo postati obvezen predmet za vse učence tudi v zadnji triadi devetletne osnovne šole. Tako starši kot učenci ocenjujejo predmet gospodinjstvo enakovreden ostalim predmetom. Podatke sem pridobila s pomočjo spletne ankete in jih računalniško obdelala. Uporabila sem programe Microsoft Excel in SPSS program (Statistical Package for Social Sciences). Prav tako sem uporabila ustrezne statistične izračune in rezultate tudi opisno obrazložila. Uporabljena je bila deskriptivna in inferenčna statistika.
Eden od ciljev magistrskega dela je bil tudi raziskati, kako pouk na področju znanj iz gospodinjstva poteka v skandinavskih državah in kakšen pomen dajejo tem znanjem, kajti znano je namreč, da je izobraževalni sistem v teh državah, še zlasti na Finskem, znan kot eden boljših v tem trenutku. Glede na dostopne podatke se slovenski in finski šolski sistem pravzaprav ne razlikujeta bistveno, ju je pa vseeno težko primerjati, saj imajo Finci popolnoma drugačne prioritete in vrednote kot Slovenci, njihovo šolstvo pa je dosti manj storilnostno naravnano, velik poudarek dajejo sodelovanju med teorijo in prakso, v učni proces pa v veliki meri vključujejo tudi lokalno okolje. Tako na Finskem, Švedskem kot Norveškem namenjajo predmetu gospodinjstvo v obvezni osnovni šoli več ur, prav tako pa znanja in veščine, za katera želijo, da jih učenci usvojijo, mnogo bolj povezujejo tudi z ostalimi šolskimi predmeti ali predmetnimi področji.
V Sloveniji bi bilo na področju gospodinjstva smiselno razmisliti o tem, da bi se predmet umestil kot obvezni za vse učence tudi v zadnji triadi osnovne šole, vsebine predmeta pa bi bilo potrebno obvezno dopolniti z nekaterimi vsebinami, s katerimi se učenci v osnovni šoli ne seznanijo, obstoječe vsebine pa prerazporediti glede njihove zahtevnosti razumevanja in dojemanja v višje razrede osnovne šole.
KLJUČNE BESEDE
Osnovna šola, gospodinjstvo, uporabno znanje, mnenje učencev in staršev
ABSTRACT
The master's thesis presents the opinion of students and parents on the importance of content in the field of household in modern times.
The number of hours devoted to teaching household contents has decreased with the introduction of a nine-year primary school. Two elective courses in the field of nutrition were introduced, namely Modern food preparation (hereinafter SPH) and Nutrition methods (hereinafter NP), which students choose only if they want in the seventh or eighth or ninth grade. Due to the lifestyle of modern families, most students do not learn basic household chores at home.
The purpose of the master's thesis is to determine the opinion of sixth and ninth grade primary school students and their parents on the importance of content in the field of home economics in the 21st century (compulsory subject of home economics and elective subjects in the field of home economics). I wanted to find out if the knowledge they acquire during schooling seems important and useful to them. I also wanted to find out if they found the aforementioned school subject equivalent to the other subjects of a nine-year elementary school. I collected the necessary data on the basis of a questionnaire filled out by sixth and ninth grade elementary school students and their parents. The sample was selected at random.
The study involved 141 students, of which 76 were sixth-graders and 65 were ninth-graders.
118 parents also participated, namely 75 parents of sixth grade students and 43 parents of ninth grade students. The results showed that both students and parents consider that the knowledge and skills that students acquire in home economics and electives are important, and that the subject of home economics should become a compulsory subject for all students in the last triad of nine-year primary school. Both parents and students rate the subject of home economics as equivalent to other subjects. I obtained the data with the help of an online survey, and processed it by computer. I used Microsoft Excel and the SPSS program (Statistical Package for Social Sciences). I also used the relevant statistical calculations and explained the results descriptively.
Both descriptive and inferential statistics were used.
One of the aims of the master's thesis was to investigate how teaching in the field of household skills takes place in the Scandinavian countries and what importance they attach to this knowledge, since it is widely known that the education system in these countries, especially in Finland, is known to be as one of the best at present. According to the available data, the Slovene and Finnish school systems do not really differ significantly, but they are still difficult to compare, as Finns have completely different priorities and values than Slovenes, and their education is much less performance-oriented, with great emphasis on cooperation between theory and practice. They also largely involve the local environment in the learning process.
In Finland, Sweden and Norway, they spend several hours in the subject of home economics in compulsory primary school, and they also connect the knowledge and skills that they want students to acquire much more with other school subjects or subject areas. In the field of home economics in Slovenia, it would clearly make sense to consider placing the subject as
compulsory for all students in the last triad of primary school, and the content of the subject should be supplemented with some content that students in primary school do not get acquainted with and redistribute existing content in terms of their complexity of understanding and perception in the upper grades of primary school.
KEYWORDS
Primary school, home economics, useful knowledge, opinion of students and parents
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 2
2 TEORETIČNE OSNOVE ... 4
2.1 GOSPODINJSTVO ... 4
2.1.1 Razvoj gospodinjskega izobraževanja skozi čas ... 4
2.1.2 Predmet gospodinjstvo danes ... 6
2.2 IZBIRNI PREDMETI S PODROČJA GOSPODINJSTVA V OSNOVNI ŠOLI ... 15
2.2.1 Sodobna priprava hrane ... 15
2.2.2 Načini prehranjevanja ... 17
2.3 DRUŽINA IN NJENA VLOGA PRI USVAJANJU ZNANJ S PODROČJA GOSPODINJSTVA ... 18
2.4 POMEN GOSPODINJSKEGA OPISMENJEVANJA ... 20
2.4.1 Prehranska pismenost ... 20
2.4.2 Finančna pismenost ... 25
2.5 PREDMET GOSPODINJSTVO OZIROMA HOME ECONOMIC V SKANDINAVSKIH DRŽAVAH ... 27
2.5.1 Norveška ... 27
2.5.2 Finska ... 27
2.5.3 Švedska ... 28
3 EMPIRIČNI DEL ... 29
3.1 EMPIRIČNI DEL ... 29
3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 29
3.1.2 Raziskovalna vprašanja ... 29
3.1.3 Metoda in raziskovalni pristop ... 30
3.2 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 31
4 SKLEP ... 46
5 VIRI ... 48
KAZALO TABEL
Tabela 1: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Ekonomika gospodinjstva10
Tabela 2: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Tekstil in oblačenje ... 11
Tabela 3: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Bivanje in okolje ... 12
Tabela 4: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Hrana in prehrana ... 13
Tabela 5: Operativni cilji obravnavanih učnih vsebin pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane ... 16
Tabela 6: Operativni cilji obravnavanih učnih vsebin pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja ... 17
Tabela 7: Spol anketiranih ... 30
Tabela 8: Število staršev 6. razreda glede na starost ... 32
Tabela 9: Število staršev 6. razreda glede na stopnjo izobrazbe ... 32
Tabela 10: Število staršev 9. razreda glede na starost. ... 32
Tabela 11: število staršev 9. razreda glede na stopnjo izobrazbe ... 33
Tabela 12: Primerjalna tabela odgovorov o pomembnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci. ... 35
Tabela 13: Primerjalna tabela odgovorov o uporabnosti posameznih znanj in veščin med starši in učenci ... 37
Tabela 14: Kakšno vlogo imajo starši pri usvajanju veščin in znanj s področja gospodinjstva svojih otrok? ... 40
Tabela 15: Mnenje učencev o pomembnosti veščin in znanja za življenje, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, glede na razred. ... 41
Tabela 16: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med dečki in deklicami? ... 42
Tabela 17: Veščine in znanje, ki ga učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, glede na spol. ... 42
Tabela 18: Ali se mnenje o pomembnosti pridobljenega znanja in veščin, ki jih pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, statistično pomembno razlikuje med starši in učenci? ... 43
Tabela 19: Odgovori učencev in staršev o tem, ali je pouku gospodinjstva namenjeno dovolj ur in ali bi moral predmet gospodinjstvo postati obvezen za vse učence tudi v zadnji triadi OŠ ... 44
Tabela 20: Ocena pomembnosti učencev in staršev glede veščin in znanj, ki jih učenci pridobijo pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva ... 44
Tabela 21: Kako pomembna se ti zdijo znanja in veščine, ki jih učenci usvojite pri gospodinjstvu in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva, v PRIMERJAVI z OSTALIMI predmeti? .. 45
1 UPORABLJENE OKRAJŠAVE
NP – načini prehranjevanja SPH – sodobna priprava hrane RV – raziskovalno vprašanje
2
1 UVOD
S pisanjem svojega magistrskega dela sem pričela v času, ko se je vsakdanje življenje v velikem delu sveta skorajda ustavilo. To je bilo obdobje, ko so bile zaradi razglašene pandemije prvič v zgodovini mojega poučevanja zaprte tudi vse vzgojno-izobraževalne ustanove po državi in smo morali učitelji izvajati proces poučevanja na daljavo.
Ideja za magistrsko delo se je seveda oblikovala že prej, predvsem sem pri odločitvi za temo izhajala iz svojega praktičnega dela. Vseeno sem se vsake toliko časa vprašala, ali je tema magistrskega dela izbrana smiselno in ali je v življenju, ki ga kot tako imenovana razvita družba živimo, sploh aktualno.
V razmerah, ki so nastale v Sloveniji in tudi drugje po svetu, pa sem zelo hitro dobila odgovore na svoje pomisleke. Kot rečeno, se je izobraževalni sistem čez noč spremenil in se je bilo treba prilagoditi trenutni situaciji. Na začetku, ko smo še vsi mislili, da zaprtje šol ne bo trajalo dolgo časa, sem svojim učencem pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov nalagala predvsem praktične naloge v smislu: »Pomagaj pri domačih opravilih, poskrbi, da bo kup opranega perila lepo obešen in potem tudi zložen, po svojih zmožnostih pripravi zajtrk za celo družino in tako dalje«.
Ker je bila v tistem času doma tudi velika večina staršev in so se dosti ukvarjali tudi s šolskimi nalogami svojih otrok, sem od njih dobivala zelo veliko povratnih informacij kot so: »Kako bo moj otrok pripravil zajtrk ?, Ali veste, da zna otrok v petem razredu pravilno razvrstiti perilo in ga tudi oprati?, Ne morem verjeti, da me je naš šestošolec pred odhodom v trgovino opozoril na nakup lokalne zelenjave in sadja, ker s tem pomagamo našim kmetom, da je sam napisal seznam sestavin, ki jih potrebuje za pripravo sladice …«. In še in še.
Ko se je ukrep zaprtja šol podaljšal na kar nekaj tednov, je bilo potrebno tudi pri gospodinjstvu in izbirnih predmetih začeti s postopki usvajanja nove snovi. Tudi takrat je bil odziv staršev zelo zanimiv, saj je večina njih priznala, da do sedaj sploh niso vedeli, kaj vse se njihovi otroci pri pouku gospodinjstva in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva sploh učijo. Bili so začudeni, da je snov zelo raznolika, zahtevna in predvsem, kar je najpomembneje, življenjsko uporabna. Najbolj mi je ostal v spominu sestavek mame nekega učenca, ki je napisala: »Zelo me je skrbelo, kako bomo kot družina zmogli vse obremenitve, ki nam jih je prinesla trenutna situacija, kako bom uskladila svoje delo za službo, ki sem ga morala opraviti doma, poskrbela za vsa gospodinjska opravila, pomagala obema otrokoma pri njunem delu za šolo in hkrati ostala pri zdravi pameti. Kar naenkrat pa sem ugotovila, da mi moj starejši otrok, ki je v sedmem razredu osnovne šole, lahko zelo pomaga, saj se je očitno v šoli naučil opraviti veliko koristnih opravil – pranje perila, zlaganje posode v in iz pomivalnega stroja in celo kuhati.
Doma se tega zagotovo ni naučil. Takrat sem si zelo oddahnila, saj sem videla, da moj sedmošolec lahko nekaj časa dobesedno preživi tudi brez moje pomoči in je pravzaprav zelo samostojen. Absolutno presenečenje!«
3
Namen mojega magistrskega dela je bil ugotoviti mnenje učencev šestega in devetega razreda osnovne šole ter njihovih staršev o pomenu vsebin s področja gospodinjstva v 21. stoletju (obveznega predmeta gospodinjstvo in izbirnih predmetov s področja gospodinjstva). Izvedeti sem želela, ali se jim znanje, ki ga pridobijo v času šolanja, zdi pomembno in uporabno.
Prav tako sem želela ugotoviti, ali se jim zdijo prej omenjeni predmeti enakovredni ostalim predmetom devetletne osnovne šole. Ko sem prebrala besede zgoraj omenjene mame, sem dobila potrditev, da je na vprašanje, ali je pouk gospodinjstva in izbirnih predmetov s tega področja v današnjem času sploh še pomemben in aktualen, vsekakor smiselno odgovoriti.
4
2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 GOSPODINJSTVO
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo naslednje razlage besed gospodinjstvo in gospodinja:
»gospodinja – ženska, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela« (gospodinja, b. d.),
»gospodinjstvo – opravljanje ali vodenje domačih, hišnih del« (gospodinjstvo, b. d.).
Kot vidimo, se izraz gospodinjstvo nanaša na opravljanje in vodenje domačih oziroma hišnih del, medtem ko učenci pri predmetu gospodinjstvo in tudi pri izbirnih predmetih s tega področja (sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja) v osnovni šoli pridobijo veliko znanja z drugih področij, ki so posredno ali neposredno povezana z življenjem posameznika.
2.1.1 Razvoj gospodinjskega izobraževanja skozi čas
Predmet ženska ročna dela v ljudskih šolah predstavlja začetek gospodinjskega izobraževanja in sega v drugo polovico devetnajstega stoletja. Osnovni cilj predmeta je bil dekleta usposobiti za opravljanje ženskih del v vsakdanjem življenju (povzeto po Pavlin, 2011).
Kot je razvidno iz literature (Pavlin, 2011 in Zupančič, 2018), so se na področju gospodinjskega izobraževanja učencev v osnovni šoli pogosto dogajale spremembe. Očitno se odgovorni za to področje niso mogli odločiti, ali bi bil pouk gospodinjstva obvezen za vse učence ali le izbirni za tiste, ki bi to želeli.
Gospodinjski pouk je bil uradno uveden v šolo s šolskim letom 1954/55 kot nadomestilo za predmet ženska ročna dela (Pavlin, 2011). Učni načrt predmeta se je razširil in je poleg ročnih del in šivanja zajemal tudi pouk s področja pravilne prehrane in stanovanjske kulture. Predmet ni bil obvezen, je pa bil skupen za fante in dekleta, kar kaže na to, da so že takrat želeli odstraniti tradicionalne predsodke o dolžnostih oziroma delitvi dela v družini.
V šolskem letu 1957/58 je postal predmet gospodinjstvo obvezen za vse učence, in sicer kot (Pavlin, 2011):
- dodatno vzgojno področje od prvega do tretjega razreda in sicer pri predmetu spoznavanje prirode in družbe,
- v četrtem in petem razredu kot delni predmetni pouk pri predmetu gospodarsko - tehnični pouk,
- v šestem, sedmem in osmem razredu pa kot samostojen in obvezen predmet.
5
Že leta 1959 pa je pouk gospodinjstva ponovno potekal v obliki izbirnega predmeta. Učenci so izbirali med tehničnim poukom in gospodinjstvom (Pavlin, 2011).
Področja, o katerih so se učenci učili, pa so bila sledeča:
- ekonomika gospodinjstva, - pravilna prehrana,
- kultura stanovanja, - osebna higiena, - obleke in obutev.
Kot vidimo, so bile vsebine zelo podobne kot v učnem načrtu za predmet gospodinjstvo v današnjem času.
V letih 1966/67 je bil pouk gospodinjstva ponovno uvrščen v redni predmetnik za vse učence, in sicer eno uro na teden v sedmem in osmem razredu. V tem času so se učenci seznanjali s teoretičnim delom snovi. Praktični del pouka je bil organiziran za učence, ki so to želeli izbirno, in sicer v obsegu dveh ur tedensko (Pavlin, 2011).
Že leta 1972 je bila ponovno uvedena sprememba, in sicer je pouk gospodinjstva zopet postal izbirni. Učenci, ki so ga izbrali, pa so ga morali obvezno obiskovati v sedmem in osmem razredu. Število ur, namenjenih praktičnemu delu, se je znižalo na eno uro tedensko, še vedno pa obiskovanje praktičnega dela pouka ostaja izbirno (Pavlin, 2011).
Leta 1978 je postalo gospodinjstvo z eno uro tedensko obvezen predmet za vse učence (Pavlin, 2011).
V šolskem letu 1983/84 se je gospodinjski pouk uvedel za vse učence v šestem, sedmem in osmem razredu osnovne šole. Teoretični in praktični del pouka nista bila več ločena.
Leta 2000 se je postopoma pričela uvajati devetletna osnovna šola. V Odredbi o postopnem uvajanju programa 9-letne osnovne šole (6. 2. 1998) lahko preberemo naslednji sestavek:
»Zaradi premika gospodinjstva in tehnične vzgoje v nižje razrede devetletke bo gospodinjstvo pri programu "5+3" popolnoma izpadlo, tehnične vzgoje pa je približno za polovico manj kot v devetletki. Po sedaj veljavnem predmetniku bodo torej vsi učenci, ki bodo po petih razredih osemletke prešli v devetletko, brez ene ure pouka gospodinjstva. Komisija za osnovno šolo, ki je pripravila predmetnik, sedaj išče rešitev«.
Prav tako lahko glede predmeta gospodinjstvo v prehodnem obdobju v zgoraj omenjeni odredbi v razdelku Prehod iz programa 5. razreda 8-letne OŠ v program 7. razreda 9-letne OŠ, 2. točka, z naslovom Umeščenost predmeta gospodinjstvo preberemo naslednje pojasnilo:
»Predmet gospodinjstvo je v predmetniku 9-letne OŠ v 5. in 6. razredu, v predmetniku 8-letne OŠ pa v 6., 7. in 8. razredu. Prehod učencev iz programa 5. razreda 8-letne OŠ v program 7.
razreda 9-letke bi konkretno za predmet gospodinjstvo pomenil, da učenci v prehodnem obdobju postopnega uvajanja 9-letne OŠ tega predmeta ne bi imeli. Zato je PRKK za
6
gospodinjstvo poiskala rešitev, ki ji omogoča sprejemljivo realizacijo ciljev ter ne presega zakonskih okvirov (Odredba o postopnem uvajanju programa 9-letne osnovne šole):
V sedmem razredu se gospodinjstvo poučuje v obsegu 0,5 ure tedensko, kar pomeni 17,5 ur letno (gre za razliko do predpisanih 30 ur tedensko), v 7., 8. in 9 razredu se v okviru naravoslovnih in tehniških dni dejavnosti nameni vsako leto po štiri dni dejavnosti (to je 20 ur letno) realizaciji ciljev s področja gospodinjstva (za te dni dejavnosti so določeni cilji in predlagane vsebine, ki jih šole morajo realizirati)«.
Na osnovi lastnih izkušenj vem, da so učenci, ki so leta 2005/2006 obiskovali 5. razred 8-letne OŠ, preskočili v naslednjem šolskem letu v 7. razred 9-letne OŠ. V prehodnem obdobju uvajanja devetletne osnovne šole smo za učence sedmega, osmega in devetega razreda izvajali tako imenovane gospodinjske dneve (4 v vsakem šolskem letu).
Z dokončno uvedbo devetletne osnovne šole se pouk gospodinjstva uvede obvezno za vse učence v peti in šesti razred, v sedmem, osmem in devetem razredu pa lahko učenci izbirajo med dvema predmetoma s področja gospodinjstva. Vsakega od izbirnih predmetov lahko obiskujejo eno šolsko leto (povzeto po učnih načrtih za gospodinjstvo in izbirne predmete NP in SPH).
2.1.2 Predmet gospodinjstvo danes
V sodobni družbi, polni materialnih dobrin in stremenja k doseganju čim večjega blagostanja, je vloga učitelja, da svojim učencem poleg znanja privzgoji tudi druge vrednote, kot so na primer strpnost, spoštovanje drugih, poštenost, redoljubnost, solidarnost, primeren odnos do hrane in osebnih financ. Te so ključne za kakovostno bivanje in sobivanje z drugimi.
Naloga učitelja gospodinjstva je pri tem neprecenljiva, saj mu učni načrt predmeta omogoča, da se osredotoči tudi in predvsem na znanja in spretnosti, ki jih človek potrebuje za uspešno življenje in delo. Še prav posebej je pomembno, da tega nauči učence, ki zaradi različnih vzrokov doma teh znanj in veščin ne morejo pridobiti.
Učitelju gospodinjstva je zaupana velika odgovornost do generacij otrok, ki jih poučuje, saj je tudi od njegovega načina poučevanja, zavzetosti za delo in lastnega navdušenja nad naučenim odvisno, koliko in katera znanja bodo učenci usvojili in jih prenesli v svoja življenja.
Najpomembnejše pa po mojem mnenju ostaja zavedanje, da učenci razumejo, da njihova dejanja pomenijo in oblikujejo njihovo prihodnost in da vse njihove odločitve prinašajo veliko odgovornost. To pa je v času, ko imamo na voljo izjemno veliko različnih možnosti in dobrin, zelo težko.
»Pouk gospodinjstva učence spodbuja k razmišljanju o povezujočih problemih časa in k vključevanju v reševanje vprašanj posameznika, družine in družbe. Pri predmetu gospodinjstvo učenci pridobivajo znanja, veščine in spretnosti za čim bolj gospodarno izrabo virov v naravi in družbi, potrebnih za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Predmet omogoča
7
razumevanje vloge posameznika in družine oziroma gospodinjstev v družbi« (Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 4).
V članku avtoric Collins, C., Follong, B. in Bucher, T. (2020) z naslovom Maths, reading and better nutrition: all the reasons to cook with your kids, lahko preberemo, da pri predmetu gospodinjstvo otrok lahko uporablja znanje, pridobljeno pri drugih predmetih, kot je na primer računanje.
Sposobnost uporabe matematičnih in naravoslovnih konceptov v vsakodnevnih situacijah pa pomaga otrokom razvijati samozavest.
Učenje branja recepta in priprave hrane zajema znanje številnih ključnih predmetov, na primer slovenščine – z branjem in razumevanjem zapisanega. Sposobnost tehtanja in merjenja sestavin temelji na matematičnih konceptih volumna in mase – veščine raziskovanja in reševanja problemov, ki so zelo pomembne v znanosti.
Učenje otrok kuhanja in osredotočenje na pripravo zdrave hrane tako vključuje pridobivanje znanja omenjenih predmetov in povečuje priložnosti za raznoliko in zabavno učenje, hkrati pa otrokom pomaga razviti tudi motivacijo in komunikacijske veščine (prav tam).
V omenjenem članku predstavljajo študijo, v katero so bilo vključeni četrtošolci, ki so v pouk matematike in naravoslovja vključili uporabo praktičnih dejavnosti, povezanih s kuhanjem in hrano. Ti učenci so izboljšali svoje prehransko znanje v primerjavi z otroki, ki niso bili deležni integriranega pouka, občutno se je izboljšalo tudi njihovo znanje iz naravoslovja in matematike.
Praktične učne dejavnosti, kot so kuhanje, priprava hrane in vrtnarjenje v šolah, so daleč najuspešnejši način za izboljšanje prehranskega znanja in prehranskih vzorcev. V članku je poudarjeno, da vključevanje otrok v kuharske aktivnosti lahko že v zgodnjem otroštvu izoblikuje bolj zdrave prehranske vzorce.
Kuhanje je eden izmed uporabnih načinov, kako otroku predstaviti praktičen pomen abstraktnih pojmov, s katerimi se srečujejo pri pouku matematike, fizike in kemije.
Osnovne matematične spretnosti so namreč ključne za natančno oceno velikosti obrokov hrane, upoštevanje receptov in razumevanje oznak na živilih. Ta neposredna povezava med kuhanjem, prehrano in matematiko v sebi skriva nezanemarljiv potencial za izboljšanje učenja na obeh predmetnih področjih (prav tam).
V devetletni osnovni šoli pouk gospodinjstva poteka v 5. in 6. razredu. V okviru predmeta se učenci srečajo z naslednjimi moduli – vsebinami (Učni načrt za gospodinjstvo, 2011):
- Modul ekonomika gospodinjstva, - Modul tekstil in oblačenje, - Hrana in prehrana,
- Bivanje in okolje.
8
Prva dva modula učenci spoznavajo v petem razredu, druga dva pa v šestem razredu osnovne šole.
Splošni cilji predmeta gospodinjstvo so naslednji (Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 5):
Učenci:
- spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad na zdravje,
- se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilno ter gospodarno uporabo živil,
- se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka,
- se usposabljajo za uporabo ustreznih gospodinjskih aparatov in pripomočkov in njihovo vzdrževanje z upoštevanjem varnosti pri uporabi,
- se naučijo sprejemati in ovrednotiti odločitve, ki temeljijo na znanju o osebni in družinski ekonomiki, potrebah, željah, ciljih, vrednotah in razpoložljivih virih ter na poznavanju ekonomske propagande in njenega vpliva na potrošnika,
- usposabljajo se za smotrno gospodarjenje, varčnost pri uporabi materialnih dobrin, časa in energije,
- razvijajo smisel za zdravo, praktično in estetsko oblačenje,
- se usposabljajo za funkcionalno, racionalno, higiensko, varno in estetsko urejanje bivalnega okolja ob upoštevanju etnoloških in arhitekturnih značilnosti,
- razvijajo spretnosti, delovne navade, vztrajnost in natančnost za vsakdanja opravila.
Temeljna načela, ki jih upoštevamo pri uresničevanju splošnih ciljev, so (Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 5 in 6):
1. načelo: »Enakost med spoloma
To načelo uresničujemo z obveznim vključevanjem učencev v pouk gospodinjstva.
2. načelo: Enakopravnost skupnega dela
To načelo uresničujemo tako, da ne delimo nalog, aktivnosti in praktičnega sprostitvenega dela za vsakodnevno nego in (samo) oskrbo po spolu.
3. načelo: Gospodarnost (ekonomičnost)
To načelo uresničujemo z navajanjem na gospodarno upravljanje virov, ki vključuje izbor, odločanje in prevzem odgovornosti v nekaterih okoliščinah.
4. načelo: Ekološkost
9
To načelo uresničujemo z razvijanjem odgovornosti za vzdrževanje in ohranjanje človekovega bližnjega in daljnega okolja ter z razvijanjem odgovornosti do osnovnih prostih dobrin: vode, zraka in zemlje.
5. načelo: Ergonomija
To načelo uresničujemo pri poučevanju praktičnega dela in spretnosti s tem, da smo pozorni na pravilne gibe, rabo časa, opreme in delovnega prostora.
6. načelo: Etičnost
To načelo uresničujemo z razvijanjem čuta za odgovornost, sožitje, pravičnost, spoštovanjem dela drugih itd.
7. načelo:
Estetika in kultura To načelo uresničujemo z razvijanjem učenčevih ustvarjalnih sposobnosti za estetsko opremljanje in dopolnjevanje osebnega prostora ter drugih prostorov doma in v šoli, z razvijanjem estetskega občutka za osebno urejenost pri oblačenju ter razvijanjem občutka za barvno in oblikovno skladnost pri pripravljanju in ponudbi jedi«.
Iz temeljnih načel, ki so zapisana v učnem načrtu za gospodinjstvo, razberemo, da naši učenci v 5. in 6. razredu nimajo možnosti izbire učenja zgoraj navedenih ciljev, kar kaže na to, da so ta znanja resnično življenjskega pomena in se jih morajo naučiti prav vsi, tako dekleta kot fantje.
V učnem načrtu so določeni tudi operativni cilji za vsak obravnavani modul:
Prvi modul (tabela 1), ki ga učenci obravnavajo pri pouku gospodinjstva, se imenuje Ekonomika gospodinjstva. Sam naslov je za učence 5. razreda nerazumljiv, saj ne poznajo izraza ekonomika. Bistvo tega modula je učence seznaniti z osnovami pojma družina, vrste družin, vloge, ki jih imamo posamezniki v družini, in predvsem učencem predstaviti in pojasniti, da je tudi njihova vloga v družini pomembna in da lahko s svojim delom pomembno prispevajo k blagostanju družine in kvalitetnim odnosom med družinskimi člani.
Zelo pomembno je poznavanje potreb, ki jih imamo posamezniki, in zavedanje, da ima vsak član družine svoje potrebe. Naučiti se moramo tudi različnih načinov zadovoljevanja le-teh.
Še posebej pomembno je poglavje, ki je namenjeno spoznavanju denarja, različnim načinom plačevanja in upravljanja s financami. To poglavje bi bilo potrebno poglobiti in mu nameniti več ur, hkrati pa ga prestaviti v višji razred, saj učenci pri 10 letih težko razumejo resnost posledic in težav, povzročenih zaradi neprimernega finančnega poslovanja (najemanje kreditov,
10
obročno odplačevanje in prekomerno zadolževanje so lahko vzroki resnih osebnih kriz posameznikov).
Tabela 1: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Ekonomika gospodinjstva
MODUL EKONOMIKA GOSPODINJSTVA
Dom in družina – upravljanje virov Potrebe
Učenci:
• poznajo koncept družine in razumejo, da imajo družinski člani različne vloge in naloge v družini,
• razumejo pomen imena in priimka ter domačega naslova,
• interpretirajo pojme: pripadnost, varnost, zaščita, razvoj,
• spoznajo načine preprečevanja nesreč doma.
Učenci:
• razvijajo občutek odgovornosti za zadovoljevanje potreb,
• določijo fizične, čustvene, intelektualne in socialne potrebe otrok, mladine, odraslih in starejših oseb,
• razvijejo občutek pomoči ljudem v stiski in ljudem s posebnimi potrebami.
Fizične potrebe Viri za zadovoljevanje potreb
Učenci:
• razvijajo odgovornost za svoje zdravje,
• analizirajo pomen doma in družine za dobro fizično počutje, zdravje, higienske okoliščine, pravilno prehrano in za varstvo pred nesrečami.
Učenci:
• razumejo, da so viri ključni za zadovoljevanje potreb,
• razvrščajo vire,
• razlikujejo med oglasnimi in drugimi informacijami v medijih, interpretirajo negativne učinke, ki jih spodbujajo oglasi in pojavi potrošništva.
Čas Denar
Učenci:
• ponovijo opredelitve časovnih pojmov,
• ovrednotijo porabo svojega časa,
• si določijo čas za pomoč in skupne naloge v družini,
• ovrednotijo porabo svojega prostega časa.
Učenci:
• se seznanijo z oblikami denarja in različnimi načini plačevanja,
• razlikujejo med prihodki in odhodki,
• interpretirajo funkcije denarja,
• izdelajo finančne načrte osebnih letnih stroškov (npr. za učenčevo obleko, obutev ipd.),
• razvijajo odnos do denarja.
Vir: Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 7, 8, in 9
11
Drugi modul, s katerim se učenci seznanijo v petem razredu, se imenuje Tekstil in oblačenje (tabela 2). Po dolgoletnih izkušnjah dela z učenci sem ugotovila, da je to poglavje, ki je učencem najmanj všeč, hkrati pa je tudi precej zahtevno. Poznavanje lastnosti posameznih vlaken in razumevanje besedišča omenjenega poglavja je za učence zelo zahtevno. Učitelj, ki želi učencem na za njih razumljiv način predstaviti in pojasniti posamezne pojme v povezavi z obravnavano tematiko, mora imeti veliko znanja, veščin in iznajdljivosti.
Obravnavana tematika omenjenega modula, zlasti poglavje o obutvi, oblačilih, vzdrževanju in nakupih le-teh, bi zagotovo bolj zanimala učence višjih razredov. Starejši učenci namreč že sami opravljajo določen del nakupov svoje garderobe in znanje s tega področja bi lahko uporabili v konkretnih situacijah. Na ta način bi lahko bolj povezali teorijo, ki jo učenci usvajajo v šoli, s prakso.
Tabela 2: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Tekstil in oblačenje
MODUL TEKSTIL IN OBLAČENJE
Tekstilne surovine Tkanine, pletenine in vlaknine
Učenci:
• razlikujejo med naravnimi in med umetnimi vlakni,
• razvrščajo in poimenujejo rastlinska in živalska vlakna ter umetna vlakna iz predelanih snovi,
• s preizkusi razlikujejo lastnosti vlaken,
• izdelajo in izpopolnjujejo zbirko Od tekstilnih surovin do blaga.
Učenci:
• vedo, da s tkanjem oblikujemo tkanine na ročnih statvah ali na sodobnem tkalnem stroju,
• poznajo osnovne tkalske vezave,
• razlikujejo med tkanino, pletenino in vlaknovino,
• izdelajo praktičen izdelek.
Plemenitenje blaga Vrste in namen uporabe blaga
Učenci:
• poznajo pomen plemenitenja blaga,
• izvedejo preproste preizkuse lastnosti blaga.
Učenci:
• poznajo vrste blaga,
• razvrščajo tekstilne vzorce po namenu uporabe,
• izpopolnjujejo zbirko tekstilnih vzorcev in določijo namen uporabe, lastnosti blaga in surovine.
Oblačila Dobavitelji
Učenci:
• spoznajo pomen oblačil,
• poznajo – razvrščajo oblačila,
• prepoznavajo oblike, namembnost in lastnosti oblačil,
• spoznajo in najprimernejšo barvo, vzorec, vrsto blaga in linijo oblačila za različne priložnosti.
Učenci:
• prepoznajo različne tipe trgovin,
• interpretirajo prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik nakupov,
• spoznajo vlogo varstva potrošnikovih pravic.
Oglasi in zaščita potrošnika Načrtovanje nakupov
Učenci:
• primerjajo različne načine oglaševanja in oglasov,
• znajo razbrati bistvo v sporočilu oglasa,
• prepoznajo informativne, zavajajoče in z informacijami prenasičene oglase,
• kritično sprejemajo sporočila oglasov,
• preudarijo, ali ponujeni izdelek potrebujejo ali ne,
• oblikujejo oglas za neki izdelek ali storitev.
Učenci:
• spoznavajo pomen načrtovanja nakupov,
• se seznanijo z načini načrtovanja nakupov.
12
Tabela 2: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Tekstil in oblačenje (nadaljevanje)
MODUL TEKSTIL IN OBLAČENJE
Izbor in nakup tekstilnih izdelkov Nega in vzdrževanje tekstilnih izdelkov Učenci:
• utemeljijo svoje potrebe in želje po obleki,
• znajo ovrednotiti modne nakupe, osvajajo model razumnega nakupovanja,
• poznajo simbole za nego in vzdrževanje ter znajo razbrati informacije z obesnega lističa.
Učenci:
• ponovijo pomen oznak za vzdrževanje perila glede na oznake, ki jih razberejo z obesnega lističa,
• razvrščajo perilo po barvni obstojnosti,
• določajo temperaturo pralne kopeli za posamezno vrsto perila,
• razpravljajo o reklamnih sporočilih in kakovosti pralnih sredstev,
• izvajajo vzdrževanje svojih oblačil.
Obutev Učenci:
• utemeljijo pomen zdrave obutve,
• po namembnosti izbirajo prave materiale za nakup obutve,
• utemeljijo pomen vzdrževanja obutve.
Vir: Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 11 - 13
Prvi obravnavani modul v šestem razredu se imenuje Modul bivanje in okolje (tabela 3). V okviru omenjenega modula se učenci seznanijo predvsem s problematiko velikih količin odpadkov, ki jih proizvajamo ljudje s svojim načinom življenja. Pomembno je, da razumejo, da imajo tudi sami možnost odločitve za način življenja, ki pomembno prispeva k zmanjšanju količine odpadkov. Pomembno je, da se učenci naučijo pravilnega ravnanja z nastalimi odpadki in da razumejo posledice svojih odločitev in dejanj v zvezi z onesnaževanjem okolja. Učence je potrebno seznaniti s posledicami pretiranega potrošništva in jim na jasen in razumljiv način predstaviti način delovanja in življenja okoljevarstveno ozaveščenega potrošnika, seveda skladno s časom, v katerem živimo.
Tabela 3: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Bivanje in okolje
MODUL BIVANJE IN OKOLJE
Ekološko osveščen potrošnik Proizvodnja
Učenci:
• razmišljajo o pravilnem ravnanju z odpadki,
• spoznajo pravilno ravnanje z odpadki,
• poznajo razloge za onesnaženost v okolju
• poznajo ekološko čiščenje.
Učenci:
• obrazložijo pojma proizvodnja in poraba,
• poiščejo informacijo o proizvodih in storitvah,
• se učijo o vplivih porabe na okolje in analizirajo možnosti in načine, s katerimi bi lahko sami prispevali k izboljšanju okolja – razvijajo prijazen vzorec obnašanja do okolja,
• razvijajo kritičen in odgovoren odnos do potrošništva,
• predstavijo storitvene obrate v svojem kraju.
Vir: Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 13, 14
13
Zadnji in najobsežnejši modul, o katerem se učenci učijo v okviru pouka gospodinjstva, se imenuje Hrana in prehrana (tabela 4).
To je modul, ki učence razumljivo najbolj pritege, še zlasti so jim všeč praktične vaje priprave različnih obrokov, v okviru katerih pa se naučijo tudi osnov bontona pri jedi, priprave pogrinjkov, pospravljanja in čiščenja posode in delovnih površin, priprave delovne površine, pripomočkov in potrebne posode in tako dalje.
Po izkušnjah sodeč učencem največjo težavo predstavlja branje in razumevanje recepta, oblikovanje delovnih skupin, sodelovanje med posameznimi člani skupine in organizacija dela v skupini.
Tabela 4: Operativni cilji posameznih vsebinskih sklopov modula Hrana in prehrana
MODUL HRANA IN PREHRANA
Hrana in prehrana Označevanje živil
Učenci:
• razumejo priporočila zdrave prehrane,
• interpretirajo prehrambne navade,
• spoznajo nekatere načine prehranjevanja,
• analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti,
• izdelajo oglasni material: plakat, članek za šolsko glasilo, prispevek za šolski radio o šolski prehrani.
Učenci:
• razumejo informacije, ki jih razberejo iz deklaracije,
• razlikujejo znake kakovosti,
• poznajo pojem blagovne znamke,
• zasnujejo in dopolnjujejo zbirko znakov kakovosti in blagovnih znamk.
Higiena prehrane Mehanska in toplotna obdelava živil Učenci:
• razumejo pomen pravilnega shranjevanja živil, • razumejo pravilen način dela z živili,
• spoznajo znake zastrupitev s hrano in osnovno ukrepanje v teh primerih.
Učenci:
• razvrščajo živila v skupine glede na hranljive snovi,
• ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti, interpretirajo spremembe hranljivih in zaščitnih snovi v času mehanske in toplotne obdelave,
• analizirajo lastnosti živil, ki jih uporabljamo pri pripravi,
• znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige, recepte,
• usvajajo spretnosti priprave in postrežbe hrane,
• pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po načelih higienskega minimuma,
• poznajo pripomočke in aparate za obdelavo živil in pripravo hrane,
• poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor,
• pripravljajo pogrinjke za različne priložnosti,
• usvajajo primerno obnašanje pri jedi.
Vir: Učni načrt za gospodinjstvo, 2011, str. 14 - 16
14
Operativnih ciljev, ki jih morajo učenci usvojiti tekom pouka, je ogromno, ur, namenjenih predmetu gospodinjstvo, pa je zelo malo. V petem razredu samo 35 ur v celem šolskem letu (enkrat na teden 45 minut), v šestem razredu pa 52,5 ur.
Iz učnega načrta za omenjeni predmet lahko vidimo, da mora učitelj, ki poučuje gospodinjstvo, obvladati pester nabor znanj, od ekonomije, tekstila, prehrane, oglaševanja in tako dalje. Kdor želi resnično kvalitetno poučevati predmet, mora vse skozi slediti novostim in novim spoznanjem na vseh omenjenih področjih.
Učitelj s svojim znanjem in predvsem zgledom učence spodbuja h kritičnemu mišljenju, vrednotenju in razumevanju aktualnih tem sodobnega časa. Pri kvaliteti bivanja oziroma kvaliteti življenja na sploh ima prav učitelj, ki poučuje teme, določene za predmet gospodinjstvo, neprecenljivo vlogo. Pa naj gre za teme iz okolja, trajnostnega ravnanja, okoljevarstva, potrošništva, prehranjevanja ali katere koli druge.
Še posebej je za dobro kvaliteto bivanja potrebno znanje iz upravljanja z denarjem. »Področje osebnih financ je v današnjem času zelo pomembno, saj se z različnimi težavami, ki izvirajo iz področja osebnih financ, sooča velik del današnje družbe« (Valenčič, 2016, str. 1).
Raziskave kažejo, da prav stres, ki ga povzroči nepravilno ravnanje z denarjem, povzroča mnogo bolezni sodobnega časa (depresije, samomori). Prav tako ima v kontekstu kvalitete bivanja izjemno pomembno vlogo tudi znanje s področja zdrave, uravnotežene in pravilne prehrane posameznika (Gregorič, 2010).
V sklopu tega so ob poplavi živil, ki so nam na voljo, pomembna tudi znanja iz ustreznega nakupovanja oziroma potrošništva. Z znanjem s teh področij lahko preprečimo ali vsaj omejimo bolezni, povezane z neustrezno prehrano (debelost, motnje prehranjevanja, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni).
Najpomembnejše od vsega pa je, da učence pripravimo na realno življenje, katerega sestavni del so tudi stres, napori, prilagajanje in mnogokrat tudi krivice, ki se nam zgodijo. V medosebnih odnosih najbolje rešujemo veščine komunikacijskih spretnosti, podpore in reševanja nesoglasij (Račič, 2007).
Prav tega pa se učenci najlažje in najhitreje naučijo v okviru pouka in praktičnih vaj, kjer poteka skupinsko delo, sodelovanje, prilagajanje drugim članom skupine. Vse to pa so veščine, ki jih bodo učenci v življenju najbolj potrebovali.
Kot je razvidno iz določene literature (Račič, 2007, Statistični urad), so dojemanje zadovoljstva z življenjem, dojemanje sreče in s tem kvaliteta bivanja močno odvisni tudi od nematerialnih dobrin, kot so zdravje, medosebni odnosi, znanje.
Tudi šola sodobnega časa se temu zelo približuje, saj so vrednote, ki jih želimo privzgojiti našim učencem, poleg znanja predvsem poštenost, solidarnost, empatija, hvaležnost in spoštovanje.
Vse naštete vrednote učenci pri pouku gospodinjstva vsekakor spoznajo in jih v določeni meri tudi usvojijo.
Nekateri avtorji so se v svojih raziskavah že ukvarjali z ugotavljanjem pomena gospodinjskega izobraževanja v osnovni šoli, rezultati raziskave Stališča učiteljev o pomenu gospodinjskega izobraževanja v osnovni šoli (Erjavšek, Zupančič in Kostanjevec, 2019) so pokazali, da so
15
učitelji mnenja, da so znanja in veščine, ki jih učenci usvojijo pri gospodinjskem izobraževanju, pomembna za kakovost življenja učencev.
2.2 IZBIRNI PREDMETI S PODROČJA GOSPODINJSTVA V OSNOVNI ŠOLI
Učenci lahko v 7., 8. ali 9. razredu osnovne šole izberejo dva predmeta s področja gospodinjstva. Učenec lahko vsak izbrani predmet obiskuje eno šolsko leto v obsegu 35 ur (ena ura tedensko). Omenjena predmeta sta sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja.
2.2.1 Sodobna priprava hrane
»Pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane učence poučujemo o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Učijo se o pomembnosti varne, varovalne in zdrave prehrane ter o načinih priprave hrane« (Učni načrt Sodobna priprava hrane, 2009, str. 10).
Splošni cilji predmeta so sledeči (Učni načrt Sodobna priprava hrane, 2009, str. 10):
»Učenci:
- razvijajo sposobnosti uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja;
- nadgrajujejo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo;
- poglabljajo znanja, predvsem v smislu usmerjanja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah;
- razvijajo individualno ustvarjalnost«.
16
Iz učnega načrta sem povzela tudi operativne cilje, ki naj bi jih učenci usvojili pri tem predmetu (tabela 5):
Tabela 5: Operativni cilji obravnavanih učnih vsebin pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane
HRANLJIVE SNOVI V POVEZAVI
Z ZDRAVJEM KAKOVOST ŽIVIL IN JEDI
Učenci:
• utrdijo pridobljena znanja o hranilni, biološki in energijski vrednosti živil;
• utrdijo razvrščanje živil v skupine po hranilni vrednosti;
• sintetizirajo priporočila zdrave prehrane;
• uporabljajo pravilen ritem prehranjevanja;
• analizirajo pomen hranljivih snovi za zdravje človeka;
• vrednotijo makro in mikrohranila;
• ovrednotijo potrebe organizma po posameznih hranljivih snoveh;
• povezujejo pomanjkanje in preseganje količin hranil s spremembo zdravja in o tem pisno poročajo.
Učenci:
• utrdijo pomen varne hrane in naštejejo vzroke kvara živil in posledice zastrupitev s hrano;
• usvajajo kriterije kakovosti živil in jedi;
• usvajajo primerjalno ocenjevanje živil in jedi;
• si ogledajo žvilskopredelovalni obrat v svojem kraju ali v bližini svojega kraja.
PRIPRAVA ZDRAVE HRANE PREHRANSKE NAVADE
Učenci:
• razumejo priporočila o pripravi zdrave hrane;
• spoznavajo tehnološke postopke priprave jedi z vidika ohranjanja hranilne vrednosti;
• usvajajo načine predpriprave ter priprave živil in jedi z vidika ohranjanja hranljivih snovi;
• usvajajo načine priprave polpripravljenih in pripravljenih živilskih proizvodov;
• poznajo gastronomsko kulinarična načela v zdravi prehrani;
• ocenjujejo in spreminjajo kuharske recepte v smislu priprave zdrave hrane in na osnovi njih pripravljajo zdravo hrano.
Učenci
• razumejo oblikovanje prehranskih navad;
• uporabljajo dobre prehranske navade;
• analizirajo lastne prehranske navade;
• ugotavljajo vzroke in posledice slabih prehranskih navad in razvijajo odgovornost do zdravja;
• z razpravljanjem predstavijo dobre prehranske navade.
Vir: učni načrt Sodobna priprava hrane, 2009, str. 11- 14
17 2.2.2 Načini prehranjevanja
»Pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja učence poučujemo o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Učijo se o pomembnosti zdrave prehrane, obravnavajo načine prehranjevanja in prehrano v različnih starostnih obdobjih življenja in v posebnih razmerah« (Učni načrt Načini prehranjevanja, 2009, str. 5).
V tabeli 6 so opisani operativni cilji pri omenjenem predmetu:
Tabela 6: Operativni cilji obravnavanih učnih vsebin pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja
PREHRANJENOST TRADICIONALNI IN DRUGI NAČINI PREHRANJEVANJA
Učenci:
• razumejo pomen ustrezne prehranjenosti za zdravje organizma;
• uporabljajo enostavne metode za ugotavljanje stanja prehranjenosti;
• analizirajo stanje prehranjenosti;
• izdelajo osebne kartotečne liste.
Učenci:
• poznajo nacionalne in drugačne načine prehranjevanja;
• analizirajo nacionalne jedi na podlagi poznavanja posamezne dežele;
• analizirajo pozitivne in negativne posledice posameznih vrst načinov prehrane;
• ocenjujejo ustreznost in neustreznost načinov prehrane z vidika zagotavljanja dobrega zdravja;
• pripravijo in senzorno, fiziološko in tehnološko ovrednotijo nacionalno jed.
PREHRANA V RAZLIČNIH STAROSTNIH OBDOBJIH
PREHRANA V POSEBNIH RAZMERAH
Učenci:
• usvajajo osnovna napotila za prehrano različnih starostnih skupin prebivalstva
• analizirajo in načrtujejo prehrano v družini;
• ovrednotijo šolsko prehrano.
Učenci:
• usvajajo način prehrane v naravi;
• usvajajo način prehrane v izrednih razmerah.
Vir: Učni načrt Načini prehranjevanja, 2009, str. 6 - 8
V učnem načrtu je zapisano, da omenjena predmeta lahko poučuje učitelj gospodinjstva. Če pogledamo snov petega in šestega razreda gospodinjstva in snov, ki jo mora obvladati učitelj pri izbirnih predmetih, ugotovimo, da je znanje resnično izredno široko, snov pa izjemno obsežna in zahtevna. Znanje učencev, ki poleg rednega predmeta gospodinjstvo v višjih razredih izberejo še katerega od izbirnih predmetov s tega področja, pa je zagotovo izjemna popotnica za njihovo kvalitetno življenje. Z znanjem in veščinami, ki jih usvojijo v šoli, lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kvalitete življenja njihovih družin.
18
2.3 DRUŽINA IN NJENA VLOGA PRI USVAJANJU ZNANJ S PODROČJA GOSPODINJSTVA
Pojem družina je izjemno kompleksen in težko natančno definiran, vendar pa Levi – Srauss (1985) v svojem delu Oddaljeni pogledi navaja primere obstoja različnih tipov skupnega življenja določene skupine ljudi, ki jih lahko obravnavamo kot družino, tako med različnimi plemeni v Braziliji, Južni Afriki in Tihem oceanu.
Družina torej potemtakem ni nekaj novega oziroma nekaj, kar bi lahko pripisali neprimitivnim ljudstvom. Kot prelomnico v strukturiranju družine in predvsem vloge posameznih članov v njej (moški, ženske) pa lahko štejemo obdobje industrijskega kapitalizma proti koncu 18.
stoletja (Goody, 2003).
V modernem, razvitem svetu se tipi družin spreminjajo, delitev dela med moškimi in ženskami ni več strogo ločena in jasno določena. Na te spremembe vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi enakost med spoloma in trg deloven sile (Umbreht, 2012).
V literaturi lahko zasledimo, da je načrtno gospodinjsko izobraževanje učencev nujno, saj učenci mnogokrat doma ne pridobijo tega znanja (Urek, 2018 in Zupančič, 2018). Eden izmed vzrokov za nastanek tega pojava je prav gotovo tudi v spremembi strukture družine, saj se pojavi nova oblika družine, tako imenovana dvokarierna družina.
V tej družini sta oba starša zaposlena in služita denar (National Research Council and Institite of Medicine, 2003). Vse težje postaja usklajevanje družinskega in kariernega dela. (Hartman, Černigoj Sadar, Konavec, Kranjc Kušlan in Skorupan, 2015) menijo, da je to usklajevanje še posebej naporno v obdobju starševstva.
Samo pojmovanje družine in delitev dela znotraj nje se je skozi čas spreminjalo.
V predindustrijskem obdobju se je večino dela opravilo v okviru družinskega okolja in sta bila za opravljeno delo zaslužna ženska in moški.
Iz literature (Goody, 2003, Bock, 2004, Rupret 2019) lahko povzamemo, da se je v času industrijskega razcveta prvič pojavila meja med delom in družino. Moški so začeli odhajati na delo od doma, za kar so bili tudi plačani, ženske pa so zaradi skrbi za otroke in dom ostajale doma, kjer so opravile veliko dela, ki pa seveda ni bilo posebej plačano. V tem času se je razvila miselnost, da je moško delo večvredno, dela, ki so jih (in jih še) večinoma opravljale ženske, pa so postala necenjena in manjvredna.
V času svetovnih vojn se je zaradi pomanjkanja moške delovne sile zaposlilo večje število žensk, ki pa so po vojni začele s svojim delom ogrožati moške, zato so postale manj plačane (kljub temu, da so bile povsem sposobne opravljati neko delo). S koncem vojne se je razmerje zopet obrnilo v prid moškim (prav tam).
19
Ženske (in tudi nekateri moški) pa so se borile za odpravo neenake obravnave. Šele v spisu iz leta 1901 se pojavi pojem feminizem. Malo pred tem so ga skovali v Franciji, v 20. stoletju pa se je razširil po vsem svetu. Toda njegov pomen so poznali že v 19. stoletju: šlo je za pravico žensk, da same opredelijo svoj položaj v družbi, tako zavoljo osebnostnega razvoja kakor tudi razvijanja skupnega blagra.
Cilj ženskega gibanja ni bila enakost ali zamenjava vlog, temveč osvoboditev izpod spolno določene podrejenosti (Bock, 2004).
Ob koncu 20. stoletja se je čas za opravljanje gospodinjskih opravil zaradi pojava raznolikih proizvodov zmanjšal, ženske so se ponovno začele več zaposlovati (Rupret, 2019).
Štamfelj (2007) in Šterk (2003) v svojih diplomskih nalogah ugotavljata, da se je položaj žensk v družbi skozi desetletja spremenil, postale so bolj izobražene, ekonomsko neodvisne, kljub temu pa so večino dela, vezanega na družino in otroke, opravljale ženske. Torej so postale pravzaprav dvojno obremenjene. Ženske, ki so se zaposlile, so bile vedno pod pritiskom usklajevanja družinskega in kariernega dela.Evropska komisija je pred mednarodnim dnevom žena objavila poročilo o enakosti žensk in moških v EU za leto 2019. V poročilu ugotavlja, da se enakost izboljšuje, vendar so spremembe prepočasne (Mednarodni dan žena 2019).
Kljub določenemu napredku pa je bilo še nedolgo nazaj tako, da so tudi izobražene ženske opravljale manj cenjena dela, nekatera delovna mesta pa so bila tako rekoč rezervirana za moške Ni bilo veliko vodij podjetij, ni bilo veliko predavateljic na fakultetah, zdravnice so bile v večini pediatrinje ali splošne zdravnice, v politiki je bilo malo ženskih predstavnic in tako naprej. Tudi danes še prevladuje delitev na bolj moške (gradbeništvo, strojništvo, elektroindustrija) in bolj ženske poklice (vzgoja in izobraževanje, trgovina, gostinstvo) (Beznik, 2011 in Kunaver, 2017).
T. K. Hira (2014) ugotavlja, da družba potrebuje gospodinjsko izobraževanje za izboljšanje družinskih in medsebojnih odnosov. Namen gospodinjskega izobraževanja pa je usposobiti posameznika za življenje (Pendergast, 2015). Družina, ki predstavlja otrokovo primarno okolje, pri tem nosi svoj del odgovornosti (Krek in Metljak, 2011).
Danes je povsem sprejemljivo, da moški in ženska enakopravno prispevata k družinskemu proračunu, kot tudi to, da so družinske obveznosti enakomerno razporejene med oba partnerja.
Prav zaradi velikega števila zaposlenih mater so se dela, ki so vezana izključno na dom in skrb za družino, močno skrčila.
Iz lastnih opažanj pri pogovoru z učenci in starši lahko za marsikatero družino rečem, da sta kuhanje in priprava obrokov iz mnogih družin izginila, družinskih obedov več ne poznajo, mnogo opravil v družinah opravijo najeti delavci (varuške, čistilke, celo sprehajalci psov ...).
Naročanje pripravljene hrane na dom je nekaj povsem običajnega, kot tudi nakupovanje v naprej pripravljenih jedi.
Moderno je, da si zaposlene ženske v današnji družbi vzamejo čas zase, se odpravijo k frizerju, na masažo ali telovadbo, ne pa da bi svoj čas namenile opravljanju gospodinjskih opravil. Ker
20
same tega v veliki meri ne počnejo, tega tudi svojih otrok ne naučijo. Menim, da bi bilo ta opažanja v prihodnosti smiselno tudi znanstveno raziskati.
Tudi T. Lai – Yeung (2015) ugotavlja, da se znanje priprave hrane doma zmanjšuje, saj otroci nimajo priložnosti kuhati.
Gospodinjstvo se že od nekdaj ukvarja s kakovostjo življenja v družini, trajnostnim življenjem in racionalno rabo razpoložljivih sredstev. Gospodinjstvo je osnovni in bistveni gradnik družbe in gospodarstva, kjer je glavni in osnovni cilj zadovoljiti potrebe svojih članov (Urek, 2018) Februarja leta 2008 je mednarodno združenje za gospodinjstvo (IFHE) organiziralo mednarodni simpozij na temo enakosti žensk in moških v družinskih in gospodinjskih opravilih (Letno poročilo, 2008).
2.4 POMEN GOSPODINJSKEGA OPISMENJEVANJA
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pismenost razložena kot sposobnost branja in pisanja (pismenost, b. d.). Ker je osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji obvezno, je večina Slovencev seveda pismenih, vse raziskave pa kažejo, da je med Slovenci kar precej takšnih, ki so zelo slabi v funkcionalni pismenosti.
»Funkcionalno nepismena je namreč oseba, ki se je v šoli sicer naučila branja, pisanja in računanja, vendar si s tem znanjem ne zna pomagati v vsakdanjem življenju« (Nolimal, 2000, str. 7).
Z razvojem družbe se je pojavilo tudi vse več vrst pismenosti, ki jih mora sodobni človek obvladati, da lahko nemoteno deluje v današnjem svetu.
»Gospodinjska pismenost je ena izmed strategij, ki lahko pomaga pri oblikovanju bolj zdravih, produktivnih in ustvarjalnih posameznikov, ki si prizadevajo za trajnostno kakovost življenja«
(Urek, 2018, str. 3).
Pri predmetu gospodinjstvo učenci pridobijo znanja in veščine na zelo različnih področjih.
Najpomembnejša med njimi so znanja in veščine s področja prehranske in finančne pismenosti.
2.4.1 Prehranska pismenost
Enotne definicije izraza prehranska pismenost ni zaslediti, nekateri avtorji pa prehransko pismenost definirajo kot povezanost znanj, spretnosti in vedenj, ki so potrebna za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uživanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb in določitev vnosa hrane (Šmid, 2016).
21
V okviru prehranske pismenosti lahko govorimo o več komponentah (Zupančič, 2018):
- načrtovanje prehrane, - izbor živil,
- priprava hrane vključno z varno pripravo in shranjevanjem hrane, - prehranjevanje (uživanje hrane).
a) Načrtovanje prehrane
Načrtovanje prehrane posameznika je zelo pomemben proces, saj je pomembno, da posameznik sprejema prehranske odločitve, ki bodo zadovoljile njegove prehranske potrebe (Zupančič, 2018). Ta komponenta zajema tudi poznavanje časovnega in finančnega okvirja, ki jih ima posameznik na voljo. Izjemnega pomena je, da imajo posamezniki na voljo tudi zdrave odločitve, s katerimi lahko zadovoljijo svoje potrebe (Zupančič, 2018, Urek, 2018, Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025).
»Izbira (bolj) zdravih živil na tržišču trenutno ni preprosta. V Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Uradni list, 2015) so na Ministrstvu za zdravje zato raznovrstno izbiro prehransko ugodnih izdelkov izpostavili kot pomemben predpogoj, ki posamezniku omogoča odločitev za zdravo izbiro. Potrošniki se sicer vedno bolj zavedajo, da so podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila ključni vir informacij za pravilno odločitev za nakup, a jih tudi zaradi nerazumevanja pri nakupnih odločitvah pogosto ne uporabijo« (Mobilna aplikacija veš, kaj ješ, 2020).
Prav gotovo pa je izjemnega pomena, da posamezniki poznajo in razumejo pomen zdravih izbir hrane, s čimer se prav gotovo seznanijo v okviru pouka gospodinjstva.
b) Izbor živil
Živimo v svetu, kjer nam je na voljo praktično neomejeno število dobrin, s katerimi lahko zadovoljimo svoje potrebe. Prav tako nam je na voljo mnogo živil. V množici vseh izdelkov je potrošnik postavljen pred težko nalogo.
Zavedati se mora prednosti in slabosti dostopnosti hrane, razumeti mora pomen oznak na živilu, zelo dobro mora razumeti deklaracije na živilih, iz njih mora znati razbrati poreklo živila, pogoje shranjevanja in priprave nekega živila, energijsko in hranilno vrednost živila in tako naprej.
Vse bolj se postavlja v ospredje tudi pomen okoljevarstveno ozaveščenega potrošnika, ki razume, da so njegove odločitve globalnega pomena. Potrošnik se mora zavedati, da velika izbira prinaša tudi veliko odgovornost. Predvsem v zdravstvenem smislu. Prehranska pismenost je namreč močno povezana s tako imenovano zdravstveno pismenostjo (Zupančič, 2018).
