2.2.3.3 Primerjava potisnega in vlečnega sistema
V industriji se uporabljata oba sistema, vendar se vse več podjetij prav zaradi vitkosti poslovanja odloča za vlečni sistem. Tekom poslovanja se jim pojavlja manj stroškov in stoječega kapitala.
Potisni in vlečni sistem sta si zato različna v nekaterih ključnih poudarkih. Potisni sistem temelji na napovedovanju, vlečni pa na realnih potrebah končnih kupcev. Tako lahko povzamemo, da je pri potisnem sistemu poudarek na stroških, pri vlečnem sistemu pa je poudarek na kakovosti in raznolikosti storitev in proizvodov za vsakega končnega kupca. Zaradi daljših dostavnih rokov, predvsem od dobaviteljev, je pri potisnem sistemu treba ohranjati zaloge, pri vlečnem sistemu pa stremimo k doseganju fleksibilnosti in hitrosti pri reagiranju na nepredvidljivo povpraševanje.
Poudariti pa moramo tudi, da lahko pri potisnem sistemu kupec storitev ali produkt dobi v krajšem času kot pri vlečnem sistemu, saj mora podjetje pri vlečnem sistemu produkt še proizvesti.
2.2.3.4 Kanban sistem proizvodnje
V okolju vitke proizvodnje se ne uporablja napovedanih urnikov povpraševanja, kajti to predstavlja proizvodnjo po potisnem sistemu in se običajno ne izide s pravim kupčevim naročilom. V vitki proizvodnji je vrednost toka signalizirana v akcijo skozi kazalnik povpraševanja, poznana kot sistem Kanban.
Kanban signal lahko vidimo v več oblikah, in sicer kot:
• kartico,
• prazen zabojnik ali
• prazen prostor, ki ga je treba napolniti. (Črešnar 2012, str. 17–18)
Za vsako podjetje, ki Kanban sistem že uporablja ali pa ga namerava, je pomembno, da se glede na potrebe odloči za svoj način delovanja po njem. Znotraj proizvodnega dela v podjetju je lahko najboljši sistem zapolnjevanja praznih prostorov, medtem ko bi z vidika dobaviteljev bil najboljši sistem elektronske kartice (glede na kodo na kartici se v sistemu dogajajo spremembe, ki jih preko povezave vidita tako dobavitelj kot podjetje). Pomembno je le, da se upošteva načelo »en kos vzeti, en kos narediti«. Ko se en material nekje v proizvodnji porabi, v prejšnji fazi proizvodnje dobijo signal za izdelavo porabljenega. (Orešek 2010)
V sistemu Kanban je tip proizvoda in število kosov napisano na listu papirja, ki se imenuje Kanban kartica. To kartico delavci procesa pošiljajo do delavcev predhodnega procesa, ki zamenjajo kartico za dele, ki so na kartici zapisani. Rezultat tega so med seboj povezani procesi.
Povezava procesov omogoča boljšo kontrolo količine, ki jo potrebujemo za različne produkte.
Kanban proces se lahko uvaja le na sistemih, ki so standardno zapisani in v proizvodnji, ki se ponavlja, tako imenovani serijski proizvodnji. (Orešek 2010, str. 42–43)
Kanban sistem predstavlja informacijski sistem za uresničevanje Just in time proizvodnje oziroma proizvodnje »ob pravem času«. Če določeni parametri (glajenje proizvodnje, standardizacija operacij, zmanjševanje pripravljalno-zaključnih časov, izboljšanje aktivnosti, pravilna postavitev strojev in avtonomija) niso upoštevani, je tako proizvodnjo kljub vpeljanemu Kanban sistemu težko doseči. (Monden 1994).
Prav tako pa je vpeljava Kanban sistema dolgotrajna in predstavlja nekaj investicij. Zato smo se tudi v tej magistrski nalogi posvetili le enemu delu planiranja proizvodnje, ki bo pripomogel k uvedbi sprememb in vpeljavi sistema v poslovanje podjetja Menina d.d.
2.2.4 Uporabljene funkcije v programu Excel 2.2.4.1 Vrtilna tabela
Vrtilna tabela omogoča, da razvrščanje, filtriranje in delne vsote opravimo hkrati in da iz velikih seznamov (baz podatkov) izluščimo potrebne podatke. Z njeno pomočjo se lahko osredotočimo na posamezen element v bazi podatkov ali pa obdelamo celotno bazo.
2.2.4.2 Vrtilni grafikon
Vrtilni grafikon je grafikon z obsegom podatkov in nizom podatkov vrtilne tabele. Vrtilni grafikon spremlja spremembe podatkov v vrtilni tabeli in ustrezno prilagaja niz in obseg podatkov.
2.2.4.3 Funkcija »VLOOKUP«
Funkcija »VLOOKUP« poišče in izpiše podatke iz dane tabele. Črka »V« v imenu funkcije pomeni »vertikalno«, saj morajo biti za uporabo te funkcije tako razporejeni podatki v tabeli.
Funkcija lahko izbere in izpisuje le podatke, ki so zapisani desno od prvega stolpca v tabeli oziroma desno od izbranega stolpca. Če se v iskalnem stolpcu pojavijo podvojene vrednosti, bo funkcija vedno našla le prvo vrednost.
2.2.4.4 Filter
Spustni meniji razvrstitve oziroma filtri, dodani v vrstico z glavo, nam omogočajo enostavnejše razvrščanje podatkov v tabeli. Razvrščamo lahko po naraščajočem ali padajočem vrstnem redu, po pisavi in barvi ozadja celice ali z uporabo vrstnega reda po meri. Možnost filtriranja v menijih omogoča prikazovanje podatkov, ki izpolnjujejo navedena merila in iskanje posebnih zapisov z ujemanjem posameznih polj podatkov .
2.2.5 Potek raziskovalnega dela v nalogi
Naše delo je potekalo v več korakih; pri vseh smo podatke pridobili iz prej omenjenega sistema SAOP. V prvem delu smo analizirali prodajo kot izhod iz skladišča 006, ker se nekateri izdelki le transportirajo v konsignacijska skladišča, iz katerih se kasneje pozna dejanska prodaja, ko jih imetnik konsignacijskega skladišča proda. V drugem delu smo analizirali proizvodnjo, ki smo jo v programu SAOP opazovali kot vhod v skladišče 006. Krivulji obeh analiz smo primerjali in določili, kje gre za naročniški artikel in kje ne. Nadalje smo analizirali potencialne zaloge za artikle, ki smo jih razbrali iz zalog polizdelkov in plošč v skladiščih 014 in 013, ter v povezavi s tem določili potrebne zaloge za posamezne artikle glede na kapacitete skladišč.
Po vseh analizah smo skupaj z vodstvom podjetja (direktorjem, vodjo prodaje in vodjo proizvodnje) uredili skupine artiklov, jim določili nove naloge (količino artiklov, ki se jih naenkrat dela v proizvodnji) ter časovne cikle (na koliko dni se izvaja posamezen delovni nalog). Ko smo imeli boljšo predstavo o količinah prodanih artiklov, smo določili tudi nekaj
nizko serijskih skupin, za katere bodo v podjetju držali zalogo v ploščah pri njihovem hčerinskem podjetju, ki proizvaja plošče. Za ostale naloge smo simulirali proizvodnjo na osnovi podatkov iz mesecev april, maj, junij, julij v letu 2020, iz katerih smo primerjali nove in stare naloge za skupine artiklov, ter na koncu naredili kontrolo glede na to, kako je v teh mesecih potekala prodaja.
Na koncu smo naredili še interaktivni sistem planiranja proizvodnje v programu Excel, v katerem smo grafično prikazali podatke dogajanja v preteklosti, za tehnični oddelek in prodajo.
V delovnem zvezku programa Excel smo tabele oblikovali tako, da se ob izpisu podatkov iz programa SAOP in osveževanju teh tabel osvežijo tudi vse ostale in se na grafu pokaže želeno opazovano obdobje.
3 REZULTATI
3.1 ANALIZA PRODAJE IN OBRAČANJE ZALOG KONČNIH IZDELKOV
V naslednjem poglavju so grafi, ki prikazujejo količino (kumulativno vrednost) prodanih izdelkov v letu 2019 (rdeče obarvane krivulje) in količino zalog v letu 2019 (modro obarvane krivulje). Na podlagi podatkov iz leta 2019 bomo lahko izdelkom določili karakteristike in jih v skupine razdelili po metodah ABC in XYZ.
3.1.1 Prodaja vseh izdelkov
Do tedna 26 prodaja izdelkov narašča z večjo naklonino kot trend, približno 1000–2400 izdelkov na teden), po tednu 26 pa malenkost pade na približno 900–1000 izdelkov na teden.
Ob koncu leta je bilo prodanih skupno 71.015 izdelkov.
Trend zalog skozi celo leto je rastel (za približno 2500 kosov skozi celotno leto), do prve polovice leta je sicer malenkost padal, vendar se je v drugi polovici zopet dvignil. Na koncu leta je bilo na zalogi 7459 kosov. Gibanje stanja zalog je sovpadalo z gibanjem prodaje: ko se je prodaja povečevala, se je zaloga zmanjševala. Slika 5 prikazuje gibanje prodaje (rdeča krivulja) in gibanje zalog (modra krivulja) v letu 2019. Stanje prodaje je prikazano kot kumulativna krivulja (stanje vsakega tedna se prišteje prejšnjemu stanju, zato krivulja vedno narašča).