2. sezona
40. obletnica ZPGŠ
sodelovali: Darij Pobega, Jurij Križnič, Božo Petrač, Igor Švarc, Marko Kodelja kot organizacijski vodja, Marinka Kukec Jurič kot dirigentka in Slavica Mlakar kot predsednica ZPGŠ.
Koncerti
02. 4. 2004, Portorož, 40. let ZPGŠ 16. 4. 2004, Trst, Dvorana Tripkovič 17. 4. 2004, Nova Gorica, Kulturni dom
18. 4. 2004, Krško, Revija simfoničnih orkestrov ZSGŠ 24. 4. 2004, Sežana, Kosovelov dom
27.11.2004, Kulturni center Lojze Bratuž, Srečanja z glasbo, Gorica (IT)
5. 2. 2005, Kulturni dom Bovec, ob kulturnem prazniku 11. 2. 2005, Slovenska filharmonija, Ljubljana, ob 35.
obletnici Glasbene mladine Slovenije Program
- G. Tarini: Adagio
- G. Donizetti: Uvertura k operi Ljubezenski napoj - J. N. Hummel: Koncert za trobento in orkester (1.st.), Allegro con spirito
Solist: Gregor Turk
- P. Sarasate: Ciganski napevi Solistka: Mojca Gal
- P. Mascagni: Intermezzo sinfonico iz opere Cavaleria rusticana, Andante sostenuto
- G. Bizet: Prva orkestralna suita iz opere Carmen (Prelude, Argonaise, Intermezzo, Les Toreadors) - J. Brahms: Madžarski ples, št.1, Allegro molto Dirigentka: Marinka Kukec Jurič
3. sezona
20.10. 2007, kulturni dom Srečka Kosovela, Sežana 21.10. 2007, dvorana 1. slovenske vlade, Ajdovščina 26.10. 2007, Kulturni dom Nova Gorica
27.10. 2007, dvorana Jamskega dvorca, Postojna (koncert v okviru IX. Mednarodnega glasbenega festivala mladih) Program
- J. Brahms: Madžarski ples št. 5
- L. van Beethoven: Uvertura Egmont v f-molu, op. 84
- G. Donizetti: Concertino v B-duru
solist: Aljaž Kalin Kante − klarinet (mentor solista:
Branko Trifkovič)
- S. Prokofjev: Peter in volk, glasbena pravljica Pripovedovalka: Andreja Bračko
Dirigentka: Marinka Kukec Jurič
Člani strokovnega odbora in mentorji predsednica ZPGŠ: Suzana Furlan Mitev dirigentka: Marinka Kukec Jurič,
organizacijski vodji: Amanda Vidic, Branislav Trifkovič Člani Simfoničnega orkestra ZPGŠ v sezoni 2007/08
I. violina: Mojca Gal, Mojca Batič, Beti Bratina, Tomaž Černe, Tina Grego, Špela Lavrenčič, Nika Lemut, Ajda Miška, Joachim Nanut, Katja Peric, Rebeka Škerlj, Ana Vasič, Linda Vidic
II. violina: Petra Jurič, Tanja Černic, Erin Čolarič, Er-nestina Frelih, Petra Furlan, Ana Kavčič, Petra Kuka-nja, Julija Leben, Katja Morel, Meta Praček, Valentina Prete, Maruša Vrčon
Viola: Aleksander Andjelič, Gorazd Božič, Matjaž Cvet-režnik, Antonio Mitkovski, Mojca Luin, Sara Štrancar Violončelo: Teodor Bratina, C. Irene Ferro, Gal Le-mut, Urška Nabergoj, Emanuele Panizon, Nika Švarc, Helena Švigelj, Marinka Trebec
Kontrabas: Andrej Božič, Lovro Pokorn, Tomaž Semenič, Štefan Švagelj (sub.), Iztok Vovk (sub.) Flavta: Ana Dadič, Nina Rupnik, Eva Mittendorfer Oboa: Ana Lazovski, Ana Leban
Klarinet: Tina Koren, Aleksander Miklavec, Gregor Vatič Fagot: Zoran Mitev (sub.), Miha Petkovšek (sub.) Rog: Neža Ipavec, Jani Kenk, Nikica Banjac (sub.) Trobenta: Luka Baič, Matjaž Meden
Pozavna: Zgjim Bytyqi, Rok Markežič, Boštjan Pertinač, Taja Tuljak
Tolkala: Jasna Kos (sub.), Pegam Podobnik, Aleš Rejec, Jaan Wu Štokelj
Primorske novice - 30. 10. 2007 nova Gorica - Šolski simfoniki
Cvet in mladost
M
ini turneja Simfoničnega orkestra Zveze primorskih glasbenih šol se je pričela že prejšnjo soboto v Sežani, se nadaljevala v Ajdovščini in Novi Gorici ter sklenila minulo soboto v Postojni.Orkester, ki združuje najboljše učence ZPGŠ, želi postati koncertna združba, ki bo delovala po načelu tra-jnosti. Za zdaj so še vedno organizirani ad hoc, saj nimajo stalnega prostora za vaje, pa tudi koncept še ni povsem dodelan. Orkestralna glasba ima na Primorskem dolgo-letno tradicijo, zato ni čudno, da se je zamisel o ustano-vitvi Simfoničnega orkestra ZPGŠ porodila v šolskem letu 2001/02. Pobudnik je bil aktiv učiteljev godal in njegov vodja Jurij Križnič. Zamisel o skupnem muziciranju in druženju učencev so takoj podprle tudi druge glasbene šole, vodenje orkestra pa je prevzela perspektivna dirigent-ka prof. Marindirigent-ka Kukec Jurič.
Simfonični orkester ZPGŠ je za petkov novogoriški koncert v Kulturnem domu, ki so ga pripravili v sodelovanju s tamkajšnjo Glasbeno šolo, pripravil všečen spored, izkazal resen in imeniten pristop k delu, nagradila pa ga je polna dvorana, ki je prispevala veličastno vzdušje.
Novogoriški župan Mirko Brulc se je kot podpornik umetnosti in dejavnosti mladih zavezal, da bo posredno pomagal orkestru, ki je cvet in mladost primorske glasbene produkcije. Novogoriška glasbena šola je namreč največja šola v občini, njena dejavnost je več kot povprečna, tako da okolje, v katerem deluje, nujno potrebuje tudi boljšo koncertno dvorano.
Nastop je bil, preprosto povedano – lep. Poln oder mladine, fantastična zavzetost za muziciranje, skratka, pravi praznik mladosti. Dirigentka z zelo jasnim in na-zornim vodenjem zna iz mladih glasbenikov izvabiti mak-simum. Program je bil dovolj zahteven, da je terjal od nastopajočih precejšnjo koncentracijo, pa tudi dobršno mero interpretacijskih veščin. Strastno je zazvenel Brahms-ov Madžarski ples št. 5, BeethBrahms-ovnBrahms-ova Uvertura Egmond je zgledno predstavila mojstrov romantizem, Donizettijev Convertino v B-duru pa nam je predstavil še nadarjenega solista na klarinetu Aljaža Kalina Kanteta.
Sklep uradnega dela koncerta je bil namenjen najmlajšim v dvorani. Glasbena pravljica Peter in volk Sergeja Prokofjeva je tudi tokrat prevzela vse, zasluge pa ima poleg glasbenikov tudi očarljiva pripovedovalka Andreja Bračko.
Jože Štucin
P
red tednom dni smo se v Piranu poslovili od dolgoletnega novinarja Bogdana Tometa. Pred nekaj dnevi pa še od Ivana Siliča. Čas po drugi svetovni vojni je bil - še posebej na Primorskem - po-vezan z “direktivami, odrejenimi usmeritvami” in tudi“zadolžitvami”. Pri Siliču je šlo za postavitev Glasbene šole v Gorici, pa glasbeno “referentstvo” v Ajdovščini.
Vse prej kot lahko delo je bilo v Idriji in Postojni ust-variti najosnovnejše pogoje za delo prvih dveh glas-benih šol na Primorskem. In končno še premestitev v Beograd. Tudi sam sem bil v začetku petdesetih z dekre-tom poslan v Cono B STO, na Učiteljišče v Portorož.
In ko si, Ivan, prišel v Koper, se je takoj prijelo najino zelo uspešno sodelovanje. Povedati, zapisati kaj ob ka-teri od mnogih obletnic, občasnem srečanju ... je lahko.
In precej teže, če te zapusti mlajši ali starejši sodelavec.
Toda - kaj zapisati, povedati zdaj, ko se je, Ivan, končala tvoja dolga, res dolga življenjska pot? O tebi, ki si dočakal skoraj devetindevetdeset let? To je pa težko, zelo težko.
Občudovali smo te, se čudili, morda pa ti zdravje in leta celo tudi zavidali ... In zdaj ostanejo le še spomini.
Na radio, na tvoj prispevek primorskemu zborovskemu petju, koncertnemu in kulturnemu življenju v Istri ...
na zavzeto delo, pomoč istrskim in primorskim glasbe-nim šolam. Spomini na Tvojo še kako ustvarjalno po-vezanost s pokojnima glasbenima pedagogoma in skla-dateljema Vladimirjem Lovcem in Ivanom Ščekom. In na koncu. Spomini na najino dolgoletno sodelovanje ...
na marsikatero Tvojo kritično misel, nasvet, pobudo ...
na mnoge koncerte, ki sva jih skupaj poslušala ...
Sedež ob meni bo v dvorani poslej prazen...
Pogrešal te bom!
Miran Hasl
Primorske novice – 31. 3. 2008
KoPer - Soustanovitelj Primorske poje
Umrl je Ivan Silič
P
redsinočnjim je v 99. letu starosti preminil Ivan Silič, dolgoletni glasbeni urednik Radia Koper - Capodistria, glasbeni publicist, ki je kritike objavljal tudi na straneh Primorskih novic, in eden od ustanoviteljev zborovske revije Primorska poje. Silič je bil velik prijatelj in oblikovalec primor-skega zborovodstva, mojster, ki so mu glasbeniki verjeli in njegovi besedi izjemno zaupali, zato ne preseneča, da je tudi po upokojitvi ostal svetovalec številnih pri-morskih zborov. Rodil se je v Biljah 27. aprila 1909, v 50. letih prejšnjega stoletja je prišel na Radio Koper - Capodistria, kjer je postavil glasbeno produkcijo in posnel ogromno arhivskega gradiva, svojo umsko moč pa je kot upokojenec ohranjal tudi s študijem umetnos-tne zgodovine, saj je veljal za najstarejšega slovenskega študenta.AP
Delo - 2. 4. 2008
Ivan Silič 1909-200
V
99. letu starosti nas je v soboto zvečer zapustil nestor primorskega, pa tudi sloven-skega zborovodstva Ivan Silič (1909-2008).Vse življenje je bil predan glasbi, predvsem zborovski in še posebno na Primorskem. Rodil se je v Biljah 27.
aprila 1909.
Že kot študent je prepeval v Maroltovem Akadem-skem pevAkadem-skem zboru, pozneje je sodeloval pri obliko-vanju revije Primorska poje, v 60. letih je kot predsednik žirije spremljal revije otroških zborov v Zagorju ob Savi.
Študiral je umetnostno zgodovino, klavir, orgle, pevsko