Sklepi in klju þ ne ugotovitve

Magistrske naloge smo se lotili iz prepriþanja, da bi spodbujanje podjetništva in podpora v pravi smeri pomenila višjo gospodarsko rast države, in v želji, da bi z rezultati raziskave lahko prispevali k boljšemu razumevanju tistih dejavnikov, ki vplivajo na nagnjenost k podjetniški poti, predvsem med mladimi, katerih podjetniška dejavnost je po podatkih zadnjih let skrb vzbujajoþa. Osredotoþili smo se na razumevanje vpliva dejavnikov þloveškega kapitala in podjetniških mrež na nagnjenost k samostojni podjetniški poti. Mala in srednja podjetja predstavljajo najveþji gospodarski potencial, podjetniki pa so kljuþni element rasti in poslovnega uspeha podjetja. Posameznik, (potencialni) podjetnik potrebuje za rast znanje, sposobnosti, odloþitev, ustrezno okolje in vþasih tudi spremembe pri samem sebi. Zaradi razliþne podjetniške dejavnosti posameznih skupin prebivalstva Slovenije smo se odloþili za raziskavo mladih, natanþneje študentov Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, ki zakljuþujejo dodiplomske študijske programe ali se nadalje izobražujejo na podiplomskih programih. Predpostavljali smo, da so to skupine ljudi, ki zaradi zakljuþevanja študija, veþjega

obsega znanj formalne izobrazbe in izkušenj ter potrebe po iskanju zaposlitve, v veþji meri razmišljajo o zaþetku podjetniške poti.

Glavni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako þloveški kapital in podjetniške mreže študentov vplivajo na njihovo nagnjenost k zaþetku podjetniške poti. Izmeriti smo želeli prispevek þloveškega in družbenega kapitala na nagnjenost k ustanovitvi podjetja študentov zadnjih letnikov dodiplomskih programov in vseh letnikov podiplomskih programov dveh univerz. Teoretiþnemu delu naloge je sledila nadgradnja z empiriþno kvantitativno raziskavo, ki je bila izvedena s pomoþjo anketnega vprašalnika, in s katero smo želeli izmeriti þloveški in podjetniški kapital mladih potencialnih podjetnikov ter izmeriti njihovo nagnjenost k zaþetku samostojne podjetniške poti. Zadnja leta je delež mladih, ki se po konþanem študiju odloþijo za samostojno podjetniško pot, vse nižji. Zanimalo nas je, ali imajo študenti znaþilne osebnostne podjetniške lastnosti, kakšno je njihovo znanje, spretnosti in izkušnje na podroþjih, ki so pomembni za podjetnika in njegovo podjetje, v kolikšni meri na fakultetah poslušajo podjetniške predmete in vsebine, kakšne so njihove osebnostne in podjetniške mreže, koliko nanje vplivajo bližnji podjetniki, v kakšni meri zaupajo razliþnim skupinam, ali so aktivno vkljuþeni v strokovne, športe, kulturne in druge interesne dejavnosti izven študija, ali so nagnjeni k podjetniški poti in ustanovitvi lastnega podjetja ter h kakšnemu tipu podjetij se nagiba njihova ideja o podjetniški poti.

Po pregledu strokovne literature smo se odloþili za razliþne dimenzije þloveškega kapitala, podjetniških mrež in tipa podjetja. Glede na izbrane dimenzije smo postavili veþje število trditev, za katere so študenti izrazili svojo oceno, stališþe, mnenje na sedem-stopenjski Likertovi lestvici. Anketni vprašalnik je imel tudi nekaj vprašanj zaprtega in odprtega tipa, ki so se nanašala na delovne izkušnje, dodatna strokovna izobraževanja, vþlanjenost v strokovne in športne, kulturne ter druge interesne dejavnosti, pa vprašanja glede sorodnikov podjetnikov in števila ljudi, s katerimi se študenti pogovarjajo o svoji podjetniški poti. V nalogi smo si zastavili kar štiri hipoteze in pet podhipotez. Z eksplorativno faktorsko analizo smo preverili konstrukte in ugotovili, da þloveški kapital doloþa pet dimenzij, in sicer znanje in izkušnje, spretnosti, poslušanje podjetniških vsebin, dodatna strokovna izobrazba in delovne izkušnje.

Podjetniške mreže pa doloþajo tri dimenzije, ki so mreženje, zaupanje in vþlanjenost. Tudi nagnjenost k samostojni podjetniški poti smo izmerili s pojasnjevalnimi spremenljivkami. Z multiplo regresijsko analizo smo preverjali hipoteze 1, 2 in 4 ter njihove podhipoteze 1a, 1b, 2a, 2b in 2c. Da smo lahko preverili hipotezo 3 pa smo izbrali metodo t- preizkus, pri katerem smo preizkušali domnevo o razliki med dvema aritmetiþnima sredinama za dva neodvisna vzorca. V ta namen smo morali postaviti dve skupini, v eni so bili zajeti študenti FM in EF, ki so skupaj predstavljali študente poslovnih fakultet, v drugi pa so bili študenti naravoslovnih fakultet. S t-preizkusom smo ugotovili, da so študenti poslovnih fakultet bolj nagnjeni k samostojni podjetniški poti.

Z opisno statistiko rezultatov ankete smo ugotovili, da imajo študenti osebnostne lastnosti, znaþilne za podjetnike in pomembne za podjetniško kariero oziroma samostojno podjetniško pot. Imajo moþen obþutek za prijateljske odnose, spodbujajo jih in znajo prepoznati lastnosti drugih skozi obnašanje in navade, so samozavestne osebe, ostanejo zbrani in motivirani v težkih in stresnih situacijah, jasno izražajo svojo vizijo prihodnosti, so dobri mentorji in svetovalci ter se brez težav prilagajajo vsakršnim razmeram. Študenti imajo pisne in verbalno komunikacijske spretnosti, znajo analizirati in reševati probleme ter motivirati druge. Nimajo pa dovolj znanj in sposobnosti za razvijanje osebnih poslovnih odnosov, pogajanj in mreženja. Veþina študentov meni, da na fakulteti, ki jo obiskujejo, ne poslušajo podjetniških predmetov in vsebin ter da podjetništvo ni posebej predstavljeno kot nekaj pozitivnega, zaželenega in pomembnega. Veþina nima predhodne podjetniške izkušnje. Iz teh odgovorov je že bilo zaznati dejstvo, da so se na izpolnjevanje anketnega vprašalnika v veþinskem deležu odzvali študentje naravoslovnih in tehniþnih fakultet, v precej manjšem deležu pa študentje družboslovnih fakultet. Kot najpomembnejša razloga, þe bi se odloþili za podjetniško kariero, ocenjujejo neodvisnosti in uresniþitev življenjskih ciljev, vendar so mnenja, da za to nimajo potrebnih poslovnih znanj. Rezultati so pokazali, da študenti nimajo moþne želje imeti v lasti svoje podjetje in se po zakljuþku fakultete ne nameravajo podati na podjetniško pot. ýeprav bi se, v primeru, da bi imeli dobro priložnost in pravo idejo, verjetno odloþili za samostojno podjetniško pot. Veþina jih ima širok krog prijateljev in znancev, s katerimi si delijo razliþne nasvete, v najveþji meri zaupajo družini in prijateljem in verjamejo, da bi jim družina stala ob strani, þe bi se odloþili za ustanovitev podjetja. Tisti, ki so nagnjeni k podjetniški poti, so bolj usmerjeni k podjetju življenjskega sloga kot pa k podjetjem hitre rastoþe smeri.

Hipotezo 1 smo delno potrdili, saj so rezultati multiple regresijske analize pokazali, da imajo tri dimenzije statistiþno znaþilen vpliv na nagnjenost k samostojni podjetniški poti. Dve dimenziji, to sta dimenzija spretnosti in dimenzija dodatno strokovno izobraževanje, imata pozitiven vpliv, medtem ko se je dimenzija delovne izkušnje izkazala z negativnim vplivom na nagnjenost k samostojni podjetniški poti. Dimenziji znanja in izkušnje na podjetniških podroþjih in poslušanje podjetniških vsebin pa se nista pokazali kot statistiþno znaþilni.

S podhipotezo 1a smo želeli posebej preveriti, ali ima spremenljivka »poslušanje podjetniških vsebin in predmetov v þasu izobraževanja« pozitiven vpliv na nagnjenost k zaþetku podjetniške poti, in smo jo potrdili. Potrdili smo tudi podhipotezo 1b, s katero smo želeli posebej preveriti, ali ima spremenljivka »znanja, izkušnje in vešþine s posameznih podjetniških podroþij« pozitiven vpliv na nagnjenost k zaþetku podjetniške poti. Varianci obeh sta sicer nizki, a vpliv je pozitiven vpliv pri stopnji znaþilnosti 0,000.

Hipotezo 2 smo delno potrdili, saj so rezultati multiple regresijske analize pokazali, da dve od treh dimenzij vplivata na nagnjenost k samostojni podjetniški poti, to sta zaupanje in mreženje. Na nagnjenost k samostojni podjetniški poti pa dimenzija vþlanjenost, ki predstavlja þlanstvo v strokovne in druge organizacije izven študija, nima vpliva.

Podhipoteze 21, 2b in 2c smo lahko potrdili, þeprav pojasnjujejo zelo nizek odstotek variance.

Z njimi smo dodatno preverjali pozitivne vplive aktivne vkljuþenosti v društva in interesne dejavnosti izven študija, vodenje projektnih timov in skupin ter vpliv prijateljev in sorodnikov podjetnikov.

Na podlagi rezultatov regresije smo ugotovili tudi, da se nagnjenost k samostojni podjetniški poti v bistveno veþji meri kaže na dimenziji tipa podjetja življenjskega sloga. Na nagnjenost k samostojni podjetniški poti pa dimenzija hitro rastoþega podjetja nima vpliva. Povzeli smo torej, da imajo študenti veþjo nagnjenost k ustanavljanju podjetij življenjskega sloga in manjšo nagnjenost k ustanavljanju hitro rastoþih podjetij, zaradi þesar hipoteze 4 ne moremo potrditi.

Preverjali smo, ali obstaja statistiþno znaþilna razlika med študenti FM in EF ter študenti naravoslovnih fakultet obeh univerz pri nagnjenosti k podjetniški poti. Svojo domnevo smo preverili s preizkusom domneve o razliki med aritmetiþnima sredinama. Uporabili smo metodo t-preizkus. Rezultati so pokazali, da študenti FM in EF v veþji meri izražajo nagnjenost k zaþetku podjetniške poti, zato smo lahko potrdili hipotezo 3. Razlog za takšno stanje je poslušanje podjetniških predmetov in vsebin, izpostavljenost podjetniškim praksam in projektom.

Z nalogo in njenimi rezultati empiriþne kvantitativne raziskave lahko podamo svoj prispevek k teoriji, saj se je pokazalo, da þloveški kapital in podjetniške mreže vplivajo na nagnjenost k samostojni podjetniški poti. ýloveški kapital vpliva v dimenziji znanja in spretnosti, ki se nanaša na mreženja, poganja, oblikovanje in vodenje timov, razvijanje osebnih poslovnih odnosov, verbalno komunikacijo in pisne spretnosti ter motiviranje drugih, ter dimenziji dodatnih strokovnih izobraževanj v obliki delavnic in seminarjev, teþajev, konferenc in strokovne literature. Podjetniške mreže pa vplivajo v dimenziji zaupanja, ki se nanaša na zaupanje do družine, sošolcev in prijateljev, profesorjev in mentorjev, þlanov športnih, kulturnih in znanstvenih društev, do profesionalnih podjetniških svetovalcev, notarjev in odvetnikov ter þlanov državnik ustanov, pa tudi do podpore pri samostojni podjetniški poti in s pogovori o podjetniški poti ali poslovnih idejah, ne nazadnje pa tudi na zaupanje drugih do nas, ter v dimenziji mreženja in socialnega kapitala, ki se nanašajo na aktivno sodelovanje v interesni dejavnosti izven študija, osebna poznanstva uspešnih podjetnikov in nasploh širok krog znancev in prijateljev za razliþne nasvete, vezi in povezave z ljudmi izven študija ter vodenje skupin pri študijskih nalogah. Vsi našteti dejavniki v veþji ali manjši meri vplivajo na nagnjenost študentov k samostojni podjetniški poti, zato jim je smiselno namenjati veþ pozornosti in jih spodbujati. Študenti naravoslovnih fakultet sicer nimajo prav velike namere, da se po zakljuþeni fakulteti odloþijo za samostojno podjetniško pot niti v neki bližnji prihodnosti, a istoþasno ocenjujejo, da imajo premalo podjetniških znanj ter da jim fakultete ne ponujajo dovolj podjetniških predmetov in vsebin, na podlagi þesar lahko sklepamo, da bolj ko bodo vklju eni v podjetništvo in podjetniško izobraževanje, bolj bo to prispevalo k

veþji nagnjenosti za podjetništvo. To velja za posameznike nasploh, zato lahko podamo sklep, da so þloveški kapital, podjetniške mreže in podjetniška pot pozitivno povezani, zato veþji kot bo þloveški kapital s podroþja podjetništva in veþ kot bo poznanstev, zaupanja, povezav in informacije zaradi mreženje, pogosteje se bodo mladi odloþali za samostojno podjetniško pot.