Zna þ ilnosti potencialnih mladih podjetnikov in podjetništva mladih v Sloveniji

postavila diagnostiþni okvir, s katerim bi raziskovalci, naþrtovalci in oblikovalci politik bolje razumeli posebne potrebe potencialnih mladih podjetnikov. Namen okvirja je bila pomoþ pri oblikovanju metod in spodbujevalnih programov za razvoj in izboljšave na podroþju podjetniške kulture. V diagnostiþnem okviru avtorja razvršþata potencialne mlade podjetnike v štiri skupine, ki se razlikujejo glede na pripravljenost vkljuþevanja v podjetništvo in glede na raven namena biti podjeten (Slika 1). V skupinah so mladi, ki so podjetniško sposobni, mladi, ki so podjetni, ter predpodjetni in tisti, ki se podjetnosti zavedajo. V raziskavi sta preuþevala njihov predhodni stik s podjetništvom, trenutni študijski in zaposlitveni status, njihovo podjetniško izobraževanje ter potrebe in želje po dodatnem izobraževanju in podjetniških informacijah. V skupino podjetniško sposobnih so se uvrstili študenti ali že zaposleni, ki so imeli poslovne izkušnje ali kvalifikacije, podjetniške idole in izkušnje s podjetništvom, potrebujejo pa veþ splošnih informacij in nasvetov o start-upu. V skupini podjetnih so mladi, ki se pripravljajo na samostojno podjetniško pot ali so že med samozaposlenimi, imajo poslovne izkušnje in so kvalificirani, po vsej verjetnosti imajo podjetne starše ali lastne delovne izkušnje v enaki panogi, imajo tudi podjetniško izobrazbo ali informacije o podjetništvu. Da bi mladi v tej skupini bili uspešni, potrebujejo poslovne in podjetniške nasvete, specializirane informacije, mentorja ter priložnosti za povezovanje z drugimi mladimi podjetniki. Skupina predpodjetnih sestavlja zaposlene ali študente, ki nimajo podjetniških izkušenj, niti podjetniških idolov ali vzorov, zato bodo potrebovali izobraževanje

ter številne informacije o samozaposlitvi in zaþetkih posla. Mladi z zavedanjem o podjetnosti se zanimajo za samostojno podjetniško pot ali so že samozaposleni, verjetno imajo poslovne izkušnje, lahko da imajo tudi samozaposlene bližnje sorodnike/starše ter izkušnje s podjetniškim izobraževanjem. Morda imajo že poslovno idejo, vendar bodo potrebovali nasvete o start-upu, informacije o menedžmentu ter razvoj podjetniških sposobnosti.

VISOKO

Slika 1: Diagnostiþni okvir za mlade podjetnike Vir: Lewis in Massey 2003, 10.

Globalni podjetniški monitor (ang. Global Entrepreneuship Monitor, v nadaljevanju GEM) Slovenije za leto 2014 (Rebernik idr. 2015, 14) kaže zaskrbljujoþ upad deleža podjetij, ki so v nastajanju oziroma so novoustanovljena, v skupini podjetnikov, starih od 18 do 24 let. Ta starostna skupina v Sloveniji je glede na druge sodelujoþe države GEM podjetniško najmanj aktivna in je je kar za slabo polovico manj. Raziskovalci GEM ugotavljajo, da imajo uþinkovitostna in faktorska gospodarstva precej višjo raven povpreþnih podjetniških namer kot inovacijska gospodarstva. Za faktorska gospodarstva (ang. factor-driven economies) so znaþilni poceni delovna sila in neobdelani naravni viri, kar je prevladujoþa osnova konkurenþne prednosti in izvoza. Taka gospodarstva so zelo obþutljiva za svetovne gospodarske cikle, cene surovin in nihanje deviznih teþajev. Višjo stopnjo razvoja imajo uþinkovitostna gospodarstva (ang. efficiency-driven economies), katerih prednost prihaja iz bolj uþinkovite proizvodnje naprednih izdelkov in storitev. Vlaganja v infrastrukturo, podjetništvu prijaznejša državna administracija, moþne investicijske spodbude in boljši dostop do investicijskega kapitala omogoþajo pomembne izboljšave v produktivnosti. Najvišjo stopnjo razvoja imajo investicijska gospodarstva (ang. innovation-driven econimies), za katere

sta znaþilni sposobnost proizvodnje inovativnih izdelkov in storitev z uporabo najsodobnejših metod. Znaþilni so tudi prepoznavni proizvajalci in visok delež storitev. Inovacijska gospodarstva so odporna na zunanje pretrese. Kljub temu gre za opozorilo, da mladi v tej starosti niso podprti in usposobljeni zadosti, da bi se kot potencialni ustanovitelji novih podjetij podjetniško bolj udejstvovali. Zanimivo je zgodnjepodjetniško aktivna starostna skupina od 55 do 64 let, njen delež znaša 13,76 odstotka, kar Slovenijo uvršþa najvišje v primerjavi z drugimi skupinami prouþevanih (Preglednica 1). S tem Slovenija nekoliko izravnava manko najmlajših podjetniško aktivnih, vseeno pa je treba tej skupini nameniti veþ pozornosti. Najmlajša starostna skupina posameznikov zaostaja tudi med že ustaljenimi podjetniki, kar lahko razumemo kot rezultat oziroma posledico omenjene nizke stopnje podjetniškega udejstvovanja. Podobne skrb vzbujajoþe ugotovitve so odkrili tudi v raziskavi OECD in Evropske komisije, v kateri ugotavljajo, da je bilo v obdobju 2008 do 2012 v Evropski uniji manj kot 2 odstotka podjetnikov, ki so bili lastniki ustaljenih podjetij, v starostni skupini od 18 do 30 let (OECD in Evropska komisija 2014, 52).

Preglednica 1: Odstotek nastajajoþih in novih podjetnikov po starostnih razredih in skupinah držav, GEM Slovenija 2014, APS

Starost

podjetnikov Slovenija GEM inovacijska gospodarstva

V Sloveniji so podaljšanje gospodarske krize, nazadovanje gospodarskih aktivnosti in nižje zaposlovanje pospešili rast brezposelnosti mladih. Brezposelnost mladih se je ustalila pri 25 odstotkih, a ima Slovenija izrazit problem zagotavljanja dela mladim. Veþina brezposelnih mladih išþe prvo zaposlitev in kar slaba polovica njih je brez delovnih izkušenj. Skrb vzbujajoþ je obenem podatek, da narašþa tudi dolgotrajna brezposelnost mladih ne glede na pridobljeno raven izobrazbe (Rebernik idr. 2015, 96–97).

Dejstvo, da ustaljena podjetja v veþ kot 60 odstotkih upravljajo podjetniki, ki so starejši od 35 let, narekuje potrebo po ustreznejšem pomlajevanju podjetnikov in podjetniških skupin, s tem pa pomemben izziv za podjetniško okolje in celotno gospodarstvo(Rebernik idr. 2015, 95).

Zelo je pomembno, da mlajše generacije usposobimo in opolnomoþimo za uþinkovito prevzemanje podjetniških aktivnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da je veþji del teh, to je 60 do 80 odstotkov, ravno družinskih podjetij (Duh idr. 2007). Tudi Green (Green 2013, v Poturica 2013, 10) je v raziskavi o znaþilnostih mladih podjetnikov potrdil, da

je starejša populacija ljudi bolj verjetno samozaposlena kot mlajša, in obenem, da se samozaposlovanje medgeneracijsko prenaša. To pomeni, da se otroci velikokrat samozaposlujejo, ker so bili samozaposleni njihovi starši; starši so vzorniki in prispevajo k odloþitvi otrok za samozaposlitev. Pred Slovenijo je postavljena zahtevna naloga prenosa lastništva na mlajše generacije, vendar država še vedno nima izdelane ustrezne sistematiþne podpore za tako zahteven projekt internega podjetniškega prestrukturiranja. Duh in Belak sta leta 2010 analizirala podporne storitve malim in srednjim podjetjem pri vprašanjih nasledstva in ugotovila, da se nanašajo zgolj na delavnice, seminarje, svetovalne storitve in konference (Duh in Belak 2010, v Rebernik idr. 2015). Pregled konkretnih ukrepov za prenos lastništva generacij v podjetjih v družinski lasti je skupaj s potrebnimi informacijami ter primeri dobre prakse in znanj pripravila Evropska komisija v svoji študiji o družinskih podjetjih v Evropi ter tako podala smernice, ki naj bi jih upoštevale države þlanice (Evropska komisija 2009).

V GEM 2014 ugotavljajo tudi (Rebernik idr. 2015, 98), da ima v starostni skupini mlajših od 34 let kar 70,6 odstotka novih in nastajajoþih mladih podjetnikov veþ kot srednješolsko izobrazbo. Bistveno nižji je ta odstotek v starostni skupini zgodnjih podjetnikov, starejših od 35 let, ki je samo 45,9 odstotka (Slika 2). Podatek kaže, da se mladi z višjo izobrazbo intenzivneje podajajo na pot podjetniškega udejstvovanja, kar je spodbudno.

Slika 2: Izobrazbena raven nastajajoþih in novih podjetnikov po starostnih skupinah od 18 do 34 let in od 35 do 64 let

Vir: Rebernik idr. 2015, 99.

Van Praag (2003) v svoji študiji ugotavlja, da imajo podjetja mladih podjetnikov nižjo stopnjo preživetja v primerjavi s podjetji, ki jih vodijo starejši, a obenem veþji potencial rasti. Ravno znanja in izkušnje, ki jih mladi podjetniki dobijo med izobraževanjem, nakazujejo uþinkovitejše in kakovostnejše podjetniške podvige, od katerih koristi si lahko veliko obeta celotno nacionalno gospodarstvo.