3 Pesništvo in sodelavci Novic
Pesnjenje je šlo po marčni revoluciji leta 1848 popolnoma v drugo smer – poglavitna vzroka za spremembo sta bila družbene razmere pomarčne dobe in rastoč vpliv katoliške cerkve, ki je posegala v vse sfere javnega življenja, prav tako pa v tem času ni bilo opaziti ravno veliko pesniških talentov. Izredno se je povečalo število didaktičnih in moralizirajočih pesmi, versko in življenjsko vzgojno oziroma poučno tematiko zasledimo v številnih pesmih Janeza Bilca, Frana Cegnarja, Antona Umka Okiškega, Matije Valjavca in Miroslava Vilharja. Mnogi pesniki so se odmaknili od osebnih doživetij ter navdih iskali drugje: »Toman, Svetličič, Umek, Krek, Bilc in drugi so predvsem tolmači nekega vsesplošnega razpoloženja, tolmači vzvišenih idealov in nad osebni interes dvignjenih vrednot svojega časa.« (Bernik 1962: 31–3) Med noviške pesnike, ki so širili utilitaristične in domoljubne pesmi, sodi še Vojteh Kurnik, zgodovinsko tematiko, ki je poudarjala avtohtonost naroda, je v pesmih zastopal Peter Hicinger (Pogačnik
5
1969: 48). Domovinske pesmi so sicer polne navdušenja, ki ostaja v okviru miselnosti avstrijskega dvora, ravno pesništvo sredine 19. stoletja pa je tisto, ki je intenzivno začelo predelovati folklorne motive, ki so sicer prodrli v vse oblike literarnega ustvarjanja, a niso bili nikjer tako izraziti kot v epskem pesništvu (Bernik 1962: 33).
3.1 Avtorji, ki so objavljali v Novicah
V obdobju med letoma 1853 in 1863 je v Novicah objavljalo 78 avtorjev, od tega jih je 16 neznanih (seznam s psevdonimi je zbran v tabeli 3). 14 pesmi je brez podpisa, pod petimi pa zasledimo naslednje podpise: domovina njegova, hvaležni bogoslovci, hvaležni Slovenci, hvaležna Slovenija in součenci v Celji. Največ pesmi je objavil Fran Cegnar (24), takoj za njim je Vojteh Kurnik (23), sledijo Peter Hicinger, Gregor Krek, Matevž Ravnikar Poženčan, Simon Jenko, Janez Mencinger, Matija Valjavec in Anton Žakelj.
V spodnji tabeli je abecedno urejen seznam pesnikov s številom pesmi, ki jih je vsak objavil, grafično ločeni od seznama so anonimi, neznani avtorji in podpisi v množini.
avtor število pesmi avtor število pesmi
Ahačič Anica 1 Stefan Jožef 1
Engelman Leon 1 Turnograjska Josipina 1
Frelih Matevž 4 Umek Okiški Anton 4
Hicinger Peter 19 Vodnik Valentin 1
Iskrač Jožef 2 Vodovnik Juri 2
6
Kurnik Vojteh 23 Fužinski 1
Levstik Fran 1 F. G. 1
Majar Matija 1 J. G. 1
Malavašič Fran 6 J. H.lla 1
Mencinger Janez 12 F. J. 1
Novak Josip 8 -k 1
Novak Jože 1 Frančiška K. 1
Oliban Anton 1 Venceslav Lipoljub 1
Orožen Valentin 1 Malenski 1
Podvinski Emanuel 1 Klara R. 3
Poklukar Jožef ml. 3 Slavomir 1
Potočnik Blaž 1 J. Stičan 1
Praprotnik Andrej 8 T 1
Pukmeister Vijanski Janko 1 Tribus luctantibus quartus 1
Radonievič Josip 2 Uhu. 1
Raič Božidar 1 anonimi 14
Ravnikar Poženčan Matevž 15 podpis v množini 5
294 Tabela 2: Seznam avtorjev in število objavljenih pesmi
3.2 Nekaj vidnejših noviških pesnikov
Fran Cegnar (1826–1892) je bil pesnik, prevajalec in politik. Na njegovo začetno ustvarjanje je vplival predvsem Friedrich Schiller, katerega dela je prevajal v slovenščino, poslovenil pa je tudi mnogo srbskih narodnih pesmi, katerih vpliv se kaže v njegovi izvirni poeziji (npr. v pesmih Vezilo in Vinska trta in oblaki), ki prevladuje od leta 1856 naprej. Po letu 1860, ko je Anton Janežič poskrbel, da so njegove pesmi izšle pod skupnim naslovom Pesmi, se je usmeril v prevajanje Schillerjevih dram, s katerim si je pridobil »za stalno odlično mesto v slovenskem slovstvu.« (Glaser 1896: 179–82)
Simon Jenko (1835–1869), pesnik in pisatelj, se je s poezijo pričel ukvarjati že v mladih letih, vendar je svoje začetne pesmi potem sežgal. Bil je izstopajoči član vajevcev, skupine ljubljanskih gimnazijcev; pri devetnajstih letih je pričel objavljati v Novicah, kasneje pa se pridružil Janežiču in njegovemu Slovenskemu glasniku (Glaser 1896: 184–5). V Novicah je objavil 13 pesmi, pod štiri se je podpisal s psevdonimom X (Mraknjenje sonca, Zaklad, Angelj tužnih in Meglenica), pod eno pa z okrajšavo S. J. (Naj bo!).
7
Gregor Krek (1840–1905) je leta 1871 postal prvi profesor slavistike na tedanji graški univerzi oziroma današnjem inštitutu za slavistiko v Gradcu. Že v dijaških letih se je zanimal za slovenski jezik in v Slovenskem glasniku leta 1858 poročal o kulturnem in narodnem delovanju ljubljanskih gimnazijcev. Poleg izvirnih objav je Novicam prispeval različne prevode člankov, uredil pa je tudi zbirko pesmi slovanskih pesnikov, ki je v nemškem prevodu (skupaj z njegovim uvodom) izšla leta 1895 v Stuttgartu(Dolenc 2006).
Vojteh Kurnik (1826–1886) je izhajal iz družine kolarjev iz Tržiča. Zelo si je želel študirati, vendar je na očetovo zahtevo po ohranitvi družinske obrti izbral poklic kolarja. Svoje pesmi naj bi med delom pisal tudi na pooblane deske in jih nato prepisoval na papir, znan pa je predvsem kot zbiralec pregovorov in zapisovalec ljudskih pesmi. Kurnik je bil sodelavec pri različnih časopisih, nekatere njegove pesmi pa so bile objavljene tudi v Vodnikovem spomeniku in Sketovi Čitanki za nižje gimnazijske razrede. Svoje pesnjenje je utemeljil v pesmi Poskočnica (v Novicah sicer ni bila objavljena) z naslednjimi štirimi verzi: Moj oča je Vodnik, / Prešern pa stric, / zato sim podpornik / slovenskih modric (Stanonik 2011: 309–14). Vpliv omenjenih avtorjev (predvsem vpliv Prešernovih del) se kaže tudi v njegovih pesmih, ki so v obravnavanem obdobju izšle v Novicah.
Frančišek Malavašič (1818–1863) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Že v času šolanja je pričel pisati pesmi v nemškem in slovenskem jeziku. V Novicah se je oglasil že v začetku njihovega izhajanja, najprej s prevodi nemških pesmi s poučno vsebino, po Bleiweisovem naročilu pa je prevajal tudi dela drugih tujih ustvarjalcev. Bolj kot v pesništvu in kritiki se je uveljavil v pripovedništvu; v ospredje je postavljal predvsem poučnost in ne umetnosti, številne poslovenjene povesti (predvsem iz nemškega jezika) pa so zaradi njihove popularnosti doživele več ponatisov (Štrekelj 2014: 945–8).
Josip Novak (1833–1883) je bil duhovnik in pesnik. V gimnaziji ga je učil Metelko, ki je pohvalil njegovo spretno izražanje; pesmi je objavil v Vedežu, Vodnikovem spomeniku in Zgodnji Danici1, v Novicah pa je bilo med letoma 1853 in 1863 objavljenih osem njegovih pesmi.
1 SBL, geslo: Novak, Josip.
8
Andrej Praprotnik (1827–1895) je bil eden izmed najuglednejših šolnikov tedanjega časa in hkrati tudi vidnejši spodbujevalec učiteljev k enotnemu delovanju. Deset let po ustanovitvi lista Šolski prijatelj (1852, ur. Andrej Einspieler), v katerem je tudi redno objavljal, je ustanovil svoj list Učiteljski tovariš. Pisal je cerkvene in priložnostne pesmi, posebno pozornost pa je namenil pisanju abecednikov, beril, slovnic in stenskih tablic (Glaser 1896: 95–7).
Matevž Ravnikar Poženčan (1802–1864) je bil duhovnik, pesnik in zbiratelj ljudskega gradiva. Pesniti je začel že v šolskih letih, svoje delo pa je v pregled nosil svojemu učitelju, Franu Metelku. Vnet je bil za slovenski jezik, za ilirščino in slovanščino pa ga je navdušil Jakob Zupan (Marn 1878: 1). Zbiral je ljudske pesmi in jih tudi jezikovno popravljal, pri svojem delu se je opiral na živo ljudsko govorico in pri tem upošteval nazore Jerneja Kopitarja, naj bo poezija utilitaristična. Napisal je največ pesmi z vzgojno in poučno tematiko, pisal pa je tudi domoljubne (Colnar 2020). V Novicah je objavljal samo pod psevdonimom Poženčan.
Frančišek Svetličič (1814–1881) se je s svojimi pesmimi v Novicah pojavil že leta 1846, poleg Bleiweisa pa ga je nagovarjal tudi Anton Janežič, da je zlagal pesmi še za Slovenski glasnik (Glaser 1896: 73–4). Štrekelj meni, da je Svetličič najboljši izmed pesnikov, kar so jih prebudile Novice; boljše kot lirične pesmi so njegove balade, velik vpliv nanj pa je imel Prešeren (Štrekelj:
2014: 958). V časopisu je bilo v tem času objavljenih sedem njegovih pesmi, pod tri (objavljene leta 1853) se je podpisal s psevdonimom –č.
Lovro Toman (1827–1870) si je spoštovanje in čast pridobil predvsem kot vnet zagovornik in podpornik slovenskega naroda in jezika. Svojo ljubezen do domovine je izrazil tudi v svojih pesmih, v njih pa je opeval tudi takratno cesarstvo in dogodke, povezane z njim (npr. Slovenije dar, Presvitli carinji Elizabeti, Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega).
Matija Valjavec Kračmanov (1831–1897) je poznan predvsem kot pesnik, pripovednik in zbiratelj ljudskega slovstva. V gimnazijskih letih je sodeloval pri urejanju Vodnikovega nemško-slovenskega slovarja, kasneje pa je opravljal učiteljski poklic. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji, njegovo prvo pesem Seničica pa je leta 1848 objavil Bleiweis v Novicah, katerim je bil zvest sodelavec dobrih deset let. Poleg lirskih je pisal tudi epske pesnitve, predvsem živalske pravljice, npr. Volk Rimljan ter Osel kralj zverin, ki sta bili objavljeni tudi v Novicah (Štrekelj 2014: 965–77).
9
Miroslav Vilhar (1818–1871) je v Novicah med letoma 1853 in 1863 objavil šest pesmi (pod nekatere se je podpisal le z imenom), prva pa je bila objavljena v časopisu že leta 1845. Bil je pesnik, politik in skladatelj, mnogo njegovih pesmi je danes ponarodelih, npr. Na jezeru, izdal pa je tudi prvo slovensko spevoigro Jamska Ivanka leta 1850 (Štrekelj 2014: 960). Dejaven je bil tako na političnem kot na kulturnem področju – leta 1863 je začel izdajati prvi politični list Naprej, ki ga je urejeval in vodil Fran Levstik, Vilhar pa je le občasno prispeval kakšno svojo pesem (Škrlj 2013: 19–20).
3.3 Avtorice v Novicah
V zadnji številki časopisa leta 1858 je bila posthumno objavljena pesem Donova Josipine Turnograjske, ki jo je napisala dober mesec pred svojo smrtjo (1. junija 1854), ob poroki Franca Jožefa z Elizabeto Bavarsko 24. aprila 1854, uredništvo pa jo je pospremilo s pripisom:
»Vzeli smo pesemco to nepozabljive rajne slovenske pisateljice iz ,,Kaiser-Album-a'', ki je nedavnej na Dunaji prišel na svetlo2.« Šele v začetku 60. let 19. stoletja se začnejo pojavljati avtorice s svojimi pesmimi, »[ž]ivahneje nego pri ,,Glasniku'' so nastopale v teh letnikih pesnice in pisateljice v ,,Novicah''.« (Erjavec in Flerè 1926: 124) 1. oktobra 1862 se s pesmijo Prostost srca pojavi Malica G. (Malica Gomilšek), katero je Bleiweis pospremil z veselim komentarjem, ki je pozitivno vplival še na druge pesnice. Konec meseca je objavljena še pesem Frančiške K., pojavijo pa se tudi Anica (Anica Ahačič), Ivanka Ipavska in Klara R.
3.4 Pesniki, ki so objavljali pod psevdonimi
Pri razreševanju psevdonimov mi je bil v veliko pomoč katalog šifer in psevdonimov slovenskih avtorjev, do katerega sem dostopala v prostorih Nacionalnega bibliografskega centra, pomagala pa sem si tudi s portalom Slovenska biografija. Krajšave, iz katere je jasno razvidno, za koga gre, nisem upoštevala kot psevdonim, npr. Gr. Krek, A. Okiški, Malavašič.
ime in priimek psevdonim
Anica Ahačič Anica
Vaclav Bril -i-
Janez Cigler 3
Fran Cegnar F. C.
Franc Domicelj D., Pivčan
Leon Engelman Nožarjev
2 Novice, 29. 12. 1858.
3 V tabelah in seznamih uporabljam zapis ***.
10
Matevž Frelih M. Vesel, M. V.-l, Hilar V.
Ivan Geršak J. Geršakov
Malica Gomilšek Malica G.
Peter Hicinger H. P. H.. Znojemski
Jožef Iskrač J. Frankolski
Simon Jenko S. J., X
Andrej Kančnik Kančnik
Vojteh Kurnik V. K., V. K. k., V. K. v T.
Jernej Križaj J. Severjev
Janez Mencinger J. M-i-r, Janko Mir, Jankomir, Lavromir
Matija Valjavec M. V., M. Kračmanov
Miroslav Vilhar Miroslav
Tribus luctantibus quartus
J. Stičan
Tabela 3: Psevdonimi z dopisanim avtorjem, če je razrešen
11
3.4.1 Na kratko o nekaterih
Janez Cigler (1792–1869) je svoje prve pesmi objavljal v Krajnski čbelici, kasneje nekaj tudi v Novicah, a je bil kot pesnik veliko manj uspešen kot pripovednik. Novice je podpiral še z naravoslovnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi spisi, pisal pa je tudi molitvene in asketične knjižice (Štrekelj 2014: 709–11).
Franc Domicelj (1832–1855) je bil študent filozofije in teologije, a študija ni dokončal, ker je pri štiriindvajsetih umrl za kolero. Že kot gimnazijec je pričel zlagati pesmi in zapisovati narodne pravljice, sodobniki pa so v njem videli talentiranega pesnika. Po smrti je njegov brat Anton objavil nekaj njegovih del4, tri pesmi pa so objavile tudi Novice (Narod moj, Poletni večer in Pri koscu). Pod pesmi se je podpisoval s psevdonimom Pivčan oziroma D.
Matej Frelih (1828–1892), duhovnik, je v Novicah pričel objavljati že leta 1846, sodeloval pa je tudi pri Zgodnji Danici in Slovenskem cerkvenem časopisu. Pisal je nabožne in šaljive pesmi (npr. Oda moji kravi) ter povesti5. Pod svoja dela se je podpisoval z več psevdonimi, v Novicah je uporabljal naslednje: M. Vesel, M. V-l in Hilar V.
Peter Hicinger (1812–1867) je bil duhovnik, pisatelj in pesnik, zelo pa se je zanimal za zgodovino slovenskega naroda in slovenski jezik, za kar bi ga naj vzpodbudil Matija Čop. Prvič se je v Novicah oglasil že leta 1843 ter tako v nadaljnjih letih postal njihov redni sodelavec (Marn 1874: 1–4). V časopisu se je pod svojimi pesmimi v veliki večini podpisoval s psevdonimom Znojemski, znan je tudi pod psevdonimom Podlipski, a ga v Novicah v tem obdobju ni uporabil.
Jožef Iskrač (1836–1900) zaradi pomanjkanja denarja ni mogel študirati, zato se je lotil kmetovanja, ki ga je sčasoma privedlo do naziva posestnika. V Novicah je objavljal še narodne pravljice in pripovedke, pozneje pa se je lotil še ene epske pesnitve, tj. Petrovska Mati božja6.
Janez Mencinger (1836–1912) je pesmi začel pisati, ko je obiskoval ljubljansko gimnazijo.
Pod vplivom vajevcev, s katerimi se je družil (bil je dve leti mlajši od njih), je spisal kar nekaj pesmi, a se je pozneje posvetil pripovedništvu (Glaser 1896: 196). Bleiweis je objavil v Novicah
4 SBL, geslo: Domicelj, Franc.
5 SBL, geslo: Frelih, Matej.
6 SBL, geslo: Iskrač, Jožef.
12
marsikatero njegovo pesem, prva objavljena pa je Kaznjena kletev leta 1855. Mencinger je v časopisu objavljal pod psevdonimi: pod štiri pesmi se je podpisal s psevdonimom J. M-i-r, pod naslednje štiri z Janko Mir, pod tremi je podpis Jankomir, pod eno pa se je podpisal s psevdonimom Lavromir.
Matija Torkar (1832–1877) se je v Novicah pojavil s tremi pesmimi, pod katere se je podpisal s psevdonimom …..r oziroma T….r. To so pesmi Prijatel, Večeren sprehod in O večernici.
Aktivno je sodeloval tako pri Novicah kot tudi pri Zgodnji Danici in Einspielerjevem Slovenskem prijatelju7.
Anton Žakelj (1816–1868) je bil duhovnik in eden najpomembnejših zapisovalcev folklornih pesmi, popisoval pa je predvsem pesmi, ki mu jih je pela mati Ana. Gimnazijo je obiskoval v Karlovcu ravno v obdobju, ko je Ljudevit Gaj pričel širiti idejo o južnoslovanski vzajemnosti, zato ni presenetljivo, da je hitro osvojil bodočo ilirščino in gajico, ki jo je med prvimi pričel namesto bohoričice tudi uporabljati (Dolenc 1956: 205–7). V Novicah je uporabljal psevdonim Rodoljub Ledinski, po kraju Ledine, od koder je prihajal.
7 SBL, geslo: Torkar, Matija.
13
4 Analiza pesmi po tematiki 4.1 Shematski prikaz v tabeli
PRILOŽNOSTNA TEMATIKA (68) BIVANJSKA TEMATIKA (66)
▪ aktualni dogodki (17)
POUČNA, VZGOJNA TEMATIKA (58) IMPRESIJE IZ NARAVE (34)
▪ nauki za dobro življenje (47)
14
▪ opevanje domačih krajev (3)
▪ domotožje (3)
▪ slovo (3)
▪ ljubezen do domovine (1)
▪ puščice/epigrami (8)
▪ šaljive in zbadljive pesmi (7)
LJUBEZENSKA TEMATIKA (14) POETOLOŠKA TEMATIKA (12)
▪ ljubezen do družinskih članov (6) - ljubezen matere do otroka (5) - ljubezen sestre do brata (1)
▪ nesrečna ljubezen (3)
▪ srečna ljubezen (2)
▪ zvestoba, snubitev (2)
▪ ljubezen do prijateljev (1)
▪ lastno ustvarjanje (8)
15
4.2 Shematska razvrstitev pesmi po tematiki Priložnostna tematika
tema podtema podpodtema pesmi
aktualni dogodki (17)
cesarstvo (8) obiski (3) Cesar in Cesarica v Ljubljani; Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega; Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma poroka (2) Donova; Slovenije dar
rojstvo (2) O veselem rojstvu prve cesaričinje austrijanske; Slovenski narod o rojstvu prvega Cesarjeviča avstrijanskega
god (1) Presvitli Carinji Elizabeti nastopi služb
(6)
Gorensko; Iskrice veselja o povišanji deželnega poglavarja krajnske kronovine; Jerneju Vidmarju;
Jurju Štrosmajer-ju; Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju; Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju čitalnica (2) Hrast in lipa; Kratek prepir in hitra sprava
šola (1) Pri dovršenji šolskega leta
druženje (9) ob delu (4) Dolenci; Pesem veselih mlatičev; Senožeška; Žanjice napitnica (2) Napitnica; Vesela novica
na plesu (1) Godec pod lipo ob kresu (1) Primorska kresnica v kavarni (1) Burka o kavani
god (9) Ivanu Koseski-mu; Ivanu Koseski-mu; Pevec buditelj;
Prečastitemu gospodu Petru Aleš-u; Slava Antonu Martinu Slomšeku; V spomin Vodnikov; V spomin Vodnikovega godu; Visokočastitemu gospodu korarju; Vodnikov spomin
novo/staro leto (9)
Dobrovoljna novoletnica; Glosa za novo leto; Koleda za novo leto; Mojim prijatlom; Novo in staro;
Novoletnica; Prerokovanje; Spomin in up
žalostinke (9) Josipini Turnogradski na prerani grob; M. Langus-u!;
Prešernu; Pri žaljah Krajnskega mesta; Primožu Križniku; Slovo; Slovo učitelja od učencev svojih; V spomin frančiškanu Fr. Jukić-u; Z Bogom!
predpustna (7) Predpustna; Predpustna; Predpustna; Predpustna;
Predpustna; Predpustna; Predpustnica
hvalnica (5) Cesar Karl VI.; Gospodu Davorinu Trstenjaku; Slava umetniku!; Trstenjak-u in Hicinger-ju!; Zdravniku obletnica (3) Obletnica Francetu Domicelj-nu; Slava spevana
svetima apostoloma slavenskima; Ss. Cirilu in Metodu
16
kovač (2) Kovaška; Véliki kovači Gomiljski zdravnik; Juri Vodovnik; Lovska;
Pastirska; Rokodelec popotnik; Strgar; Veslarji;
Vinski brat
Dvojno gostovanje; Nekdanji tovarši, kje ste?; Osoda;
Osoda; Pesem slepca; Različne misli; Srce; Svobodi;
Trpin; Vračilo sveta vzpodbudne
pesmi (11)
Marljivim; Mraknjenje sonca; Naprej!; Pogum;
Prostost srca; Sonet (Komur še vera ...); Tolažba tužnemu srcu; Up
z versko vsebino (3)
Angelj tužnih; Ob vojski; Tolažba
minevanje (10) Gazelica; Minljivost; Podobe življenja; Sivi lasi;
Sonet (Vodico bistro hladni vir ...); Zgimba; Žalosten starček; Življenje; Življenje; Življenje in dan
žalost in
Mati in rojnice; Simbiljno prerokovanje; Slutje;
Svarjenje spomini na
mladost (4)
Čudno jezero; O 24. godu; Spomin otročjih let; Stari pivček
smrt (4) Kosec; Meglenica; Na grobih; Smrt verska vsebina
(2)
Sveti Matija; Sveti Miklavž, mornarjev varh
vraževerje (2) Repata zvezda; Vraža vdanost v usodo,
Spomin; Srce; Telo; Um; Up; Vest; Življenje
morala (10) Izplačana prevzetnost; Kolikor glav toliko misel;
Kratkočasnica; Kukovica; Novi svet in stari; Plačilo sveta; Radi pojimo!; Vilkovo; Vinska trta in oblaki;
Vsakemu svoje!
17
pohlepnost (10) Bistri možje; Bolje drži ga, kot lovi ga!; Indijar;
Lizun; Lizuni; Mlinar na smrtni postelji; Prebrisani kmet; Zaklad; Zgodba na Krasu; Zlatica v Bogatinu dobra dela (5) Izgled; Kam in kje?; Pesem starca; Sanj
nemilosrdnega kneza; Vezilo z versko
vsebino (5)
Kaznjena kletev; Limbarska gora; Prodani sin in spokorjeni razbojnik; Svetega Mihela vaga; Zaprta smrt
dekletom (7) Beg pred plohom; Kresnica; Lenčica; Mojim sestricam!; Nevestni lišp; Pod oknom; Sonet ('Zmed Gracij treh …)
Noč; Ob vodi; Srca sile; Studencu; Ticam!; Večeren sprehod
zvezde (4) O večernici; Zgubljena zvezda; Zornici; Zvezdi minevanje,
smrt (4)
Luni; Pri koscu; Rožica; Zimski dan
letni časi (9) Mila zima; Pesmica o pomladi; Poletni večer; Pomlad in jesen; Pozimi; Prihod pomladi; Slovo od ptičev;
Sprehod; Žalost pa veselje
opisi narave (9) Gorska cvetlica; Moj vrtec; Na goro!; Presajena rožica; Prilika; Slavček; Zarji; Zvezdica; Zvončki dekliška
jezik (4) Krajnc obdolževan hrovatenja; Krajnska Slovenija;
Res dobrovoljka; Stara in nova slovenšina domotožje (3) Domočutstvo; Domotožnost; Želja po domačii
opevanje domačih krajev
(3)
Bistriška; Tržiška dolina; Spomladi doma
slovo (3) Slovo; Slovo!; Slovo planinarja
18
Celtogermansko; De gustibus non est disputandum;
Novice nekterim; Pogovor dveh Slovencev; Slovenski abece; Slovenski stric; Verba movent, exempla trahunt; Čerka in duh
Angel in dete; Mati; Mati; Spremenjena žalost; Živa roža
Hrepenenje mladega pesnika; Moja radost; Moje pesmi; Našim pevcom; Nesrečni pesnik; Odgovor;
Oglas od Soče; Radost mladega pesnika ljubezen (2) Sonet (Ljubezni bog …); Raztrgana struna
pesnik kot slavček (2)
Enako naključje; Slavček pozimi
Zgodovinska tematika
srednji vek (3) Naglica se rada kazni; Veronika Desenička; Vrli mož turški boji (2) Menedi in Blaženka; Sisek rešen
antika (1) Bitva na Vipavskem
19
4.3 Shematska razvrstitev avtorjev in pesmi po tematiki Priložnostna tematika
aktualni dogodki god
cesarstvo R. B.: Slava Antonu Martinu Slomšku
obiski F. G.: V spomin Vodnikov
Hicinger: Cesar in cesarica v Ljubljani A. Okiški: Pevec buditelj A. Praprotnik: Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma A. Praprotnik: Vodnikov spomin Lovro Toman: Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega Lovro Toman: Ivanu Koseski-mu
poroka Jože Virk: V spomin Vodnikovega godu
Lovro Toman: Slovenije dar Ivanu Koseski-mu
Josipina Turnograjska-Tomanova: Donova Prečastitemu gospodu Petru Aleš-u
rojstvo Visokočastitemu gospodu korarju
O veselem rojstvu prve cesaričinje austrijanske druženje
Slovenski narod o rojstvu prvega Cesarjeviča avstrijanskega ob delu
god P. H.: Žanjice
Lovro Toman: Presvitli Carinji Elizabeti Janez: Pesem veselih mlatičev
nastopi služb Karl Kalliger: Dolenci
A. Praprotnik: Gorensko V. Kurnik: Senožeška
Iskrice veselja o povišanji deželnega poglavarja krajnske kronovine napitnica
Jerneju Vidmarju V. Kurnik: Vesela novica
Jurju Štrosmajer-ju V. O.-n.: Napitnica
Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju na plesu
Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju V. Kurnik: Godec pod lipo
čitalnica ob kresu
Anton Grabič: Kratek prepir in hitra sprava Uhu.: Primorska kresnica
Miroslav: Hrast in lipa v kavarni
šola Hilar V.: Burka o kavani
Alfonz Vilhar: Pri dovršenji šolskega leta žalostinke
novo/staro leto F. C. : V spomin frančiškanu Fr. Jukić-u
novo/staro leto F. C. : V spomin frančiškanu Fr. Jukić-u