UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
KATJA STRGAR
Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863)
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
KATJA STRGAR
Tematska analiza pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah (1853–1863)
Magistrsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič Študijski program: Slovenistika – E (PED)
Ljubljana, 2021
ii
Tolažba tužnemu srcu
Tak mrzle, tak ledene zime ne, da ne pognal bi kje še kaki kal;
ni take bolečine, žalosti, da v nji bi tiho mili mir ne spal!
(neznani avtor)
iii ZAHVALA
Želela bi se zahvaliti mentorju, izr. prof. dr. Aleksandru Bjelčeviču, za vso strokovno pomoč, prijazne besede in svetovanje pri nastajanju magistrskega dela.
Najlepša hvala staršem in bratu za vso podporo, ljubezen in pomoč v času študija. Ni besed, s katerimi bi se vam lahko zahvalila.
Hvala Lei za iskreno prijateljstvo, vzpodbudne besede in nepozabna skupna doživetja. Še enkrat hvala za vse.
iv
Izvleček
Časopis Kmetijske in rokodelske novice je deloval med letoma 1843 in 1902. Izhajal je enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Prvotno je bil časopis namenjen izobrazbi kmečkega in obrtniškega prebivalstva, a je kmalu postal glasilo širokih razsežnosti.
Poleg različnih člankov je bilo v Novicah objavljeno tudi leposlovje, najvidnejšo vlogo je imela poezija. Besedila pesmi sem glede na tematiko razdelila na devet glavnih sklopov: bivanjska, domovinska in domoljubna, impresije iz narave, ljubezenska, poetološka, poučna in vzgojna, priložnostna, šaljiva in zbadljiva ter zgodovinska tematika. V pesmih prevladujeta priložnostna (oseminšestdeset pesmi) in bivanjska tematika (šestinšestdeset pesmi), najmanj zastopani pa sta poetološka in zgodovinska tematika.
Ključne besede: Kmetijske in rokodelske novice, poezija, tema, tematska analiza, bibliografija
Abstract
The newspaper Kmetijske in rokodelske novice was published between years 1843 and 1902. It was published weekly, with the exception of years between 1852 and 1857 when it was issued twice a week. At first, the newspaper was intended to educate farming and craftsmen population, but it quickly became a bulletin of wide dimensions. Along with various articles, the newspaper published belles lettres as well, with poetry being the most apparent. The lyrics of poems in the thesis are divided in nine main compounds or themes: existential, patriotic, nature-centered, love, poetological, educational, occasional, humorous and teasing, and historical. Occasional (sixty-eight poems) and existential (sixty-six poems) themes prevail, while the least represented poem themes are poetological and historical.
Key words: Kmetijske in rokodelske novice, poetry, theme, thematic analysis, bibliography
v
Kazalo vsebine
1 Uvod ... 1
2 O Novicah na splošno ... 2
3 Pesništvo in sodelavci Novic ... 4
3.1 Avtorji, ki so objavljali v Novicah ... 5
3.2 Nekaj vidnejših noviških pesnikov ... 6
3.3 Avtorice v Novicah ... 9
3.4 Pesniki, ki so objavljali pod psevdonimi ... 9
3.4.1 Na kratko o nekaterih ... 11
4 Analiza pesmi po tematiki ... 13
4.1 Shematski prikaz v tabeli ... 13
4.2 Shematska razvrstitev pesmi po tematiki ... 15
4.3 Shematska razvrstitev avtorjev in pesmi po tematiki ... 19
4.4 Priložnostna tematika ... 24
4.5 Bivanjska tematika ... 30
4.6 Poučna in vzgojna tematika ... 37
5.7 Impresije iz narave ... 44
4.8 Domovinska in domoljubna tematika ... 47
4.9 Šaljiva in zbadljiva tematika ... 51
4.10 Ljubezenska tematika ... 53
4.11 Poetološka tematika ... 57
4.12 Zgodovinska tematika ... 59
5 Sklep ... 63
6 Bibliografija ... 66
7 Viri in literatura ... 74
7.1 Spletna literatura ... 77
vi
Kazalo grafov
Graf 1: Število objavljenih pesmi po letih ... 3
Graf 2: Skupno število proznih, pesniških in dramskih besedil po letih (Povšič 2017: 15) ... 4
Graf 3: Priložnostna tematika ... 30
Graf 4: Bivanjska tematika ... 37
Graf 5: Poučna in vzgojna tematika ... 44
Graf 6: Impresije iz narave ... 47
Graf 7: Domovinska in domoljubna tematika ... 51
Graf 8: Šaljiva in zbadljiva tematika ... 53
Graf 9: Ljubezenska tematika... 57
Graf 10: Poetološka tematika ... 59
Graf 11: Zgodovinska tematika ... 62
Kazalo tabel
Tabela 1: Razmerje med številom izvodov časopisa, številom izvodov s pesmimi in številom pesmi ... 3Tabela 2: Seznam avtorjev in število objavljenih pesmi ... 6
Tabela 3: Psevdonimi z dopisanim avtorjem, če je razrešen ... 10
1
1 Uvod
V magistrski nalogi bom tematsko analizirala pesmi, ki so bile objavljene v Kmetijskih in rokodelskih novicah med letoma 1853 in 1863. Pregledala bom vse številke časopisa v obdobju enajstih let ter popisala naslove in avtorje pesmi, izključila bom prevode. Vsi letniki so dostopni na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije.
Prvi, teoretični del bo zajemal splošen oris časopisa ter njegovih teženj in zaslug. Na kratko bom opisala njegovo zgradbo in umestitev leposlovja vanj ter v obliki tabel oziroma grafov predstavila razmerje med številom pesmi po letih. V nadaljevanju se bom osredotočila na pesnike in število pesmi, ki so jih objavili v tem obdobju. Rezultate bom predstavila v tabeli, ki bo obenem abecedni seznam avtorjev, dodan pa bo tudi popis psevdonimov. Nekaj vidnejših sodelavcev bom na kratko še predstavila.
V empiričnem delu me bo zanimalo, katera tematika je najpogosteje zastopana. Pesmi bom razvrščala v naslednje tematike: bivanjska, domovinska in domoljubna, impresije iz narave, ljubezenska, poetološka, poučna in vzgojna, priložnostna, šaljiva in zbadljiva ter zgodovinska.
Znotraj tematike bom pesmi klasificirala glede na prevladujočo temo, po potrebi bom pesmi uvrstila še v podteme oziroma podpodteme. Pozorna bom na pogostost pojavitve določene teme in nato rezultate predstavila ob koncu poglavij v obliki grafa. Hkrati me bo zanimalo, v kolikšni meri so družbene in politične razmere pomarčne dobe vplivale na ustvarjalnost pesnikov in ali so pesmi odsev tedanjega časa oziroma življenja.
V zadnjem delu magistrske naloge bom objavila celotno bibliografijo pesmi v Kmetijskih in rokodelskih novicah med letoma 1843 in 1863. Besedila bom nato uredila in jih prenesla na spletno stran Wikivir.
2
2 O Novicah na splošno
Časopis Kmetijske in rokodelske novice je izhajal med letoma 1843 in 1902 – naprej kot tednik, nato od 1852 dvakrat tedensko vse do leta 1857, ko je zopet deloval kot tedenski časopis. Sprva je bil za urednika določen Josip Orel, a je položaj prevzel Janez Bleiweis in Novicam urednikoval vse do marca 1867, ko ga je nasledil Janez Murnik, na mestu glavnega urednika pa je Bleiweis ostal vse do svoje smrti leta 1881. Novice so sledile dvojnemu cilju: izobrazbi kmečkega in obrtniškega prebivalstva ter preporodu množice in posledično naroda. Bleiweis je s svojim programom želel prodreti do slovenskih kmetov in obrtnikov, na katere se je pri snovanju časopisa oprl in jih želel naučiti splošne omike in gospodarjenja (Pogačnik 1969: 45–
6). Naročniki v večini niso bili prvotno mišljeni ciljni bralci, pač pa predvsem meščani, duhovniki in izobraženci. Ravno zaradi razumevanja potreb inteligence »so se Novice v najkrajšem času izpremenile v glasilo najbolj perečih kulturnih vprašanj in s tem povzpele do pomembnosti, ki jo imajo v slovenskem razvoju« (Petrè v Pogačnik 1969: 46). Noviška oziroma Bleiweisova zasluga je, da je »zopet združil literarne može, da jim je dal priložnost svoje misli dajati med ljudi, da je tako zares populariziral misel o slovenskem kulturnem in političnem preporodu« (Slodnjak 1934: 143).
V Novicah so bili najštevilčnejši prispevki o kmetijstvu in gospodarstvu, ki so se pojavljali na prvih straneh. Sledili so jim članki o narodnih zadevah – o šoli, omiki, narodni zgodovini, folkloristiki, tudi o leposlovju in jezikoslovju, včasih so objavili še kakšen potopis. Za njimi so imeli svoj prostor dopisniki iz domačih in tujih krajev, »ki so s svojimi prispevki v Novicah ustvarili svojevrstno slovensko kroniko,« po dopisih pa so sledili še razni uredniški komentarji (Pogačnik 1969: 46–7).
Leposlovje je bilo večinoma objavljeno v osrednjem delu časopisa, med članki oziroma pred dopisi, saj so bile prve strani rezervirane za aktualne dogodke in teme. Poezija je bila navadno objavljena na zadnji strani (pred dopisi ali za njimi), nekajkrat se pojavi tudi med članki. Pesmi so redko objavljali na prvi strani, kadar pa so jih, so bile le-te napisane za posebne priložnosti (npr. cesarski obiski, razna povišanja ipd.) in znamenite osebnosti (duhovniki, pesniki, umetniki).
3
V spodnji tabeli je po letih prikazano razmerje med številom izvodov časopisa na letni ravni, številom izvodov z objavljeno poezijo ter številom pesmi, ki so v obravnavanem letu izšle.
Število izvodov časopisa s pesmimi je v večini primerov večje od števila pesmi, saj so nekatere izmed njih izhajale v nadaljevanjih.
Tabela 1: Razmerje med številom izvodov časopisa, številom izvodov s pesmimi in številom pesmi
V spodnjem grafu je prikazano število objavljenih pesmi med letoma 1853 in 1863:
Graf 1: Število objavljenih pesmi po letih 0
5 10 15 20 25 30 35 40 45
1853 1854 1855 1856 1857 1858 1859 1860 1861 1862 1863
Število objavljenih pesmi po letih
leto število izvodov časopisa število izvodov s pesmimi število pesmi
1853 104 33 25
1854 104 38 33
1855 103 46 41
1856 105 45 42
1857 102 40 34
1858 52 22 22
1859 52 24 24
1860 52 38 38
1861 52 10 10
1862 53 19 18
1863 52 7 7
831 322 294
4
Povšič je v svojo diplomsko delo med drugim vključil analizo razmerja med številom pesniških, proznih in dramskih besedil med letoma 1843 in 1863. Zapisal je, da so bile Novice časopis, ki je poeziji vedno dajal prednost pred prozo, medtem ko se dramatika skoraj ni pojavljala (2017:
14). V spodnjem grafu je prikazano razmerje med številom proznih, pesniških in dramskih besedil, v analizo pa so zajeta tako izvirna kot tudi prevedena dela:
Graf 2: Skupno število proznih, pesniških in dramskih besedil po letih (Povšič 2017: 15)
3 Pesništvo in sodelavci Novic
Pesnjenje je šlo po marčni revoluciji leta 1848 popolnoma v drugo smer – poglavitna vzroka za spremembo sta bila družbene razmere pomarčne dobe in rastoč vpliv katoliške cerkve, ki je posegala v vse sfere javnega življenja, prav tako pa v tem času ni bilo opaziti ravno veliko pesniških talentov. Izredno se je povečalo število didaktičnih in moralizirajočih pesmi, versko in življenjsko vzgojno oziroma poučno tematiko zasledimo v številnih pesmih Janeza Bilca, Frana Cegnarja, Antona Umka Okiškega, Matije Valjavca in Miroslava Vilharja. Mnogi pesniki so se odmaknili od osebnih doživetij ter navdih iskali drugje: »Toman, Svetličič, Umek, Krek, Bilc in drugi so predvsem tolmači nekega vsesplošnega razpoloženja, tolmači vzvišenih idealov in nad osebni interes dvignjenih vrednot svojega časa.« (Bernik 1962: 31–3) Med noviške pesnike, ki so širili utilitaristične in domoljubne pesmi, sodi še Vojteh Kurnik, zgodovinsko tematiko, ki je poudarjala avtohtonost naroda, je v pesmih zastopal Peter Hicinger (Pogačnik
5
1969: 48). Domovinske pesmi so sicer polne navdušenja, ki ostaja v okviru miselnosti avstrijskega dvora, ravno pesništvo sredine 19. stoletja pa je tisto, ki je intenzivno začelo predelovati folklorne motive, ki so sicer prodrli v vse oblike literarnega ustvarjanja, a niso bili nikjer tako izraziti kot v epskem pesništvu (Bernik 1962: 33).
3.1 Avtorji, ki so objavljali v Novicah
V obdobju med letoma 1853 in 1863 je v Novicah objavljalo 78 avtorjev, od tega jih je 16 neznanih (seznam s psevdonimi je zbran v tabeli 3). 14 pesmi je brez podpisa, pod petimi pa zasledimo naslednje podpise: domovina njegova, hvaležni bogoslovci, hvaležni Slovenci, hvaležna Slovenija in součenci v Celji. Največ pesmi je objavil Fran Cegnar (24), takoj za njim je Vojteh Kurnik (23), sledijo Peter Hicinger, Gregor Krek, Matevž Ravnikar Poženčan, Simon Jenko, Janez Mencinger, Matija Valjavec in Anton Žakelj.
V spodnji tabeli je abecedno urejen seznam pesnikov s številom pesmi, ki jih je vsak objavil, grafično ločeni od seznama so anonimi, neznani avtorji in podpisi v množini.
avtor število pesmi avtor število pesmi
Ahačič Anica 1 Stefan Jožef 1
Bilc Janez 3 Stritar Josip 1
Blažič Franc 1 Svetec Luka 1
Bril Vaclav 1 Svetličič Frančišek 7
Burja Jakob 1 Toman Lovro 6
Cegnar Fran 24 Tomaževic Jožef ml. 1
Cigler Janez 3 Tomšič Bernard 1
Domicelj Franc 3 Torkar Matija 3
Engelman Leon 1 Turnograjska Josipina 1
Frelih Matevž 4 Umek Okiški Anton 4
Geršak Ivan 1 Valjavec Matija 11
Grabič Anton 2 Vilhar Alfonz 1
Grabrijan Jurij 1 Vilhar Miroslav 6
Gomilšek Malica 1 Vilhar Vilen 2
Hašnik Jožef 1 Virk Jožef 1
Hicinger Peter 19 Vodnik Valentin 1
Iskrač Jožef 2 Vodovnik Juri 2
Ivanka Ipavska 1 Zakrajšek France 4
Jenko Simon 13 Zalokar Janez 1
Kalliger Karl 2 Zupan Jakob 2
Kančnik Andrej 1 Žakelj Anton 10
Krek Gregor 16 Žvegel Josip 1
Križaj Jernej 1 Slavus Ambidravus 1
6
Kurnik Vojteh 23 Fužinski 1
Levstik Fran 1 F. G. 1
Majar Matija 1 J. G. 1
Malavašič Fran 6 J. H.lla 1
Mencinger Janez 12 F. J. 1
Novak Josip 8 -k 1
Novak Jože 1 Frančiška K. 1
Oliban Anton 1 Venceslav Lipoljub 1
Orožen Valentin 1 Malenski 1
Podvinski Emanuel 1 Klara R. 3
Poklukar Jožef ml. 3 Slavomir 1
Potočnik Blaž 1 J. Stičan 1
Praprotnik Andrej 8 T 1
Pukmeister Vijanski Janko 1 Tribus luctantibus quartus 1
Radonievič Josip 2 Uhu. 1
Raič Božidar 1 anonimi 14
Ravnikar Poženčan Matevž 15 podpis v množini 5
294 Tabela 2: Seznam avtorjev in število objavljenih pesmi
3.2 Nekaj vidnejših noviških pesnikov
Fran Cegnar (1826–1892) je bil pesnik, prevajalec in politik. Na njegovo začetno ustvarjanje je vplival predvsem Friedrich Schiller, katerega dela je prevajal v slovenščino, poslovenil pa je tudi mnogo srbskih narodnih pesmi, katerih vpliv se kaže v njegovi izvirni poeziji (npr. v pesmih Vezilo in Vinska trta in oblaki), ki prevladuje od leta 1856 naprej. Po letu 1860, ko je Anton Janežič poskrbel, da so njegove pesmi izšle pod skupnim naslovom Pesmi, se je usmeril v prevajanje Schillerjevih dram, s katerim si je pridobil »za stalno odlično mesto v slovenskem slovstvu.« (Glaser 1896: 179–82)
Simon Jenko (1835–1869), pesnik in pisatelj, se je s poezijo pričel ukvarjati že v mladih letih, vendar je svoje začetne pesmi potem sežgal. Bil je izstopajoči član vajevcev, skupine ljubljanskih gimnazijcev; pri devetnajstih letih je pričel objavljati v Novicah, kasneje pa se pridružil Janežiču in njegovemu Slovenskemu glasniku (Glaser 1896: 184–5). V Novicah je objavil 13 pesmi, pod štiri se je podpisal s psevdonimom X (Mraknjenje sonca, Zaklad, Angelj tužnih in Meglenica), pod eno pa z okrajšavo S. J. (Naj bo!).
7
Gregor Krek (1840–1905) je leta 1871 postal prvi profesor slavistike na tedanji graški univerzi oziroma današnjem inštitutu za slavistiko v Gradcu. Že v dijaških letih se je zanimal za slovenski jezik in v Slovenskem glasniku leta 1858 poročal o kulturnem in narodnem delovanju ljubljanskih gimnazijcev. Poleg izvirnih objav je Novicam prispeval različne prevode člankov, uredil pa je tudi zbirko pesmi slovanskih pesnikov, ki je v nemškem prevodu (skupaj z njegovim uvodom) izšla leta 1895 v Stuttgartu(Dolenc 2006).
Vojteh Kurnik (1826–1886) je izhajal iz družine kolarjev iz Tržiča. Zelo si je želel študirati, vendar je na očetovo zahtevo po ohranitvi družinske obrti izbral poklic kolarja. Svoje pesmi naj bi med delom pisal tudi na pooblane deske in jih nato prepisoval na papir, znan pa je predvsem kot zbiralec pregovorov in zapisovalec ljudskih pesmi. Kurnik je bil sodelavec pri različnih časopisih, nekatere njegove pesmi pa so bile objavljene tudi v Vodnikovem spomeniku in Sketovi Čitanki za nižje gimnazijske razrede. Svoje pesnjenje je utemeljil v pesmi Poskočnica (v Novicah sicer ni bila objavljena) z naslednjimi štirimi verzi: Moj oča je Vodnik, / Prešern pa stric, / zato sim podpornik / slovenskih modric (Stanonik 2011: 309–14). Vpliv omenjenih avtorjev (predvsem vpliv Prešernovih del) se kaže tudi v njegovih pesmih, ki so v obravnavanem obdobju izšle v Novicah.
Frančišek Malavašič (1818–1863) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Že v času šolanja je pričel pisati pesmi v nemškem in slovenskem jeziku. V Novicah se je oglasil že v začetku njihovega izhajanja, najprej s prevodi nemških pesmi s poučno vsebino, po Bleiweisovem naročilu pa je prevajal tudi dela drugih tujih ustvarjalcev. Bolj kot v pesništvu in kritiki se je uveljavil v pripovedništvu; v ospredje je postavljal predvsem poučnost in ne umetnosti, številne poslovenjene povesti (predvsem iz nemškega jezika) pa so zaradi njihove popularnosti doživele več ponatisov (Štrekelj 2014: 945–8).
Josip Novak (1833–1883) je bil duhovnik in pesnik. V gimnaziji ga je učil Metelko, ki je pohvalil njegovo spretno izražanje; pesmi je objavil v Vedežu, Vodnikovem spomeniku in Zgodnji Danici1, v Novicah pa je bilo med letoma 1853 in 1863 objavljenih osem njegovih pesmi.
1 SBL, geslo: Novak, Josip.
8
Andrej Praprotnik (1827–1895) je bil eden izmed najuglednejših šolnikov tedanjega časa in hkrati tudi vidnejši spodbujevalec učiteljev k enotnemu delovanju. Deset let po ustanovitvi lista Šolski prijatelj (1852, ur. Andrej Einspieler), v katerem je tudi redno objavljal, je ustanovil svoj list Učiteljski tovariš. Pisal je cerkvene in priložnostne pesmi, posebno pozornost pa je namenil pisanju abecednikov, beril, slovnic in stenskih tablic (Glaser 1896: 95–7).
Matevž Ravnikar Poženčan (1802–1864) je bil duhovnik, pesnik in zbiratelj ljudskega gradiva. Pesniti je začel že v šolskih letih, svoje delo pa je v pregled nosil svojemu učitelju, Franu Metelku. Vnet je bil za slovenski jezik, za ilirščino in slovanščino pa ga je navdušil Jakob Zupan (Marn 1878: 1). Zbiral je ljudske pesmi in jih tudi jezikovno popravljal, pri svojem delu se je opiral na živo ljudsko govorico in pri tem upošteval nazore Jerneja Kopitarja, naj bo poezija utilitaristična. Napisal je največ pesmi z vzgojno in poučno tematiko, pisal pa je tudi domoljubne (Colnar 2020). V Novicah je objavljal samo pod psevdonimom Poženčan.
Frančišek Svetličič (1814–1881) se je s svojimi pesmimi v Novicah pojavil že leta 1846, poleg Bleiweisa pa ga je nagovarjal tudi Anton Janežič, da je zlagal pesmi še za Slovenski glasnik (Glaser 1896: 73–4). Štrekelj meni, da je Svetličič najboljši izmed pesnikov, kar so jih prebudile Novice; boljše kot lirične pesmi so njegove balade, velik vpliv nanj pa je imel Prešeren (Štrekelj:
2014: 958). V časopisu je bilo v tem času objavljenih sedem njegovih pesmi, pod tri (objavljene leta 1853) se je podpisal s psevdonimom –č.
Lovro Toman (1827–1870) si je spoštovanje in čast pridobil predvsem kot vnet zagovornik in podpornik slovenskega naroda in jezika. Svojo ljubezen do domovine je izrazil tudi v svojih pesmih, v njih pa je opeval tudi takratno cesarstvo in dogodke, povezane z njim (npr. Slovenije dar, Presvitli carinji Elizabeti, Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega).
Matija Valjavec Kračmanov (1831–1897) je poznan predvsem kot pesnik, pripovednik in zbiratelj ljudskega slovstva. V gimnazijskih letih je sodeloval pri urejanju Vodnikovega nemško-slovenskega slovarja, kasneje pa je opravljal učiteljski poklic. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji, njegovo prvo pesem Seničica pa je leta 1848 objavil Bleiweis v Novicah, katerim je bil zvest sodelavec dobrih deset let. Poleg lirskih je pisal tudi epske pesnitve, predvsem živalske pravljice, npr. Volk Rimljan ter Osel kralj zverin, ki sta bili objavljeni tudi v Novicah (Štrekelj 2014: 965–77).
9
Miroslav Vilhar (1818–1871) je v Novicah med letoma 1853 in 1863 objavil šest pesmi (pod nekatere se je podpisal le z imenom), prva pa je bila objavljena v časopisu že leta 1845. Bil je pesnik, politik in skladatelj, mnogo njegovih pesmi je danes ponarodelih, npr. Na jezeru, izdal pa je tudi prvo slovensko spevoigro Jamska Ivanka leta 1850 (Štrekelj 2014: 960). Dejaven je bil tako na političnem kot na kulturnem področju – leta 1863 je začel izdajati prvi politični list Naprej, ki ga je urejeval in vodil Fran Levstik, Vilhar pa je le občasno prispeval kakšno svojo pesem (Škrlj 2013: 19–20).
3.3 Avtorice v Novicah
V zadnji številki časopisa leta 1858 je bila posthumno objavljena pesem Donova Josipine Turnograjske, ki jo je napisala dober mesec pred svojo smrtjo (1. junija 1854), ob poroki Franca Jožefa z Elizabeto Bavarsko 24. aprila 1854, uredništvo pa jo je pospremilo s pripisom:
»Vzeli smo pesemco to nepozabljive rajne slovenske pisateljice iz ,,Kaiser-Album-a'', ki je nedavnej na Dunaji prišel na svetlo2.« Šele v začetku 60. let 19. stoletja se začnejo pojavljati avtorice s svojimi pesmimi, »[ž]ivahneje nego pri ,,Glasniku'' so nastopale v teh letnikih pesnice in pisateljice v ,,Novicah''.« (Erjavec in Flerè 1926: 124) 1. oktobra 1862 se s pesmijo Prostost srca pojavi Malica G. (Malica Gomilšek), katero je Bleiweis pospremil z veselim komentarjem, ki je pozitivno vplival še na druge pesnice. Konec meseca je objavljena še pesem Frančiške K., pojavijo pa se tudi Anica (Anica Ahačič), Ivanka Ipavska in Klara R.
3.4 Pesniki, ki so objavljali pod psevdonimi
Pri razreševanju psevdonimov mi je bil v veliko pomoč katalog šifer in psevdonimov slovenskih avtorjev, do katerega sem dostopala v prostorih Nacionalnega bibliografskega centra, pomagala pa sem si tudi s portalom Slovenska biografija. Krajšave, iz katere je jasno razvidno, za koga gre, nisem upoštevala kot psevdonim, npr. Gr. Krek, A. Okiški, Malavašič.
ime in priimek psevdonim
Anica Ahačič Anica
Vaclav Bril -i-
Janez Cigler 3
Fran Cegnar F. C.
Franc Domicelj D., Pivčan
Leon Engelman Nožarjev
2 Novice, 29. 12. 1858.
3 V tabelah in seznamih uporabljam zapis ***.
10
Matevž Frelih M. Vesel, M. V.-l, Hilar V.
Ivan Geršak J. Geršakov
Malica Gomilšek Malica G.
Peter Hicinger H. P. H.. Znojemski
Jožef Iskrač J. Frankolski
Simon Jenko S. J., X
Andrej Kančnik Kančnik
Vojteh Kurnik V. K., V. K. k., V. K. v T.
Jernej Križaj J. Severjev
Janez Mencinger J. M-i-r, Janko Mir, Jankomir, Lavromir
Valentin Orožen V. O.-n
Anton Oliban -o
Jožef Poklukar ml. -r.
Blaž Potočnik P.
Božidar Raič R. B.
Matevž Ravnikar Poženčan Poženčan
Luka Svetec Podgorski
Frančišek Svetličič -č
Matija Torkar …..r, T….r
Matija Valjavec M. V., M. Kračmanov
Miroslav Vilhar Miroslav
France Zakrajšek F. Z.
Janez Zalokar Janez
Anton Žakelj Rodoljub Ledinski
Slavus Ambidravus J. G.
T.
-k
Slavomir
J. H.lla
Malenski
F. G.
Uhu.
Tribus luctantibus quartus
J. Stičan
F. J.
Venceslav Lipoljub
Frančiška K.
Klara R.
Fužinski
Tabela 3: Psevdonimi z dopisanim avtorjem, če je razrešen
11
3.4.1 Na kratko o nekaterih
Janez Cigler (1792–1869) je svoje prve pesmi objavljal v Krajnski čbelici, kasneje nekaj tudi v Novicah, a je bil kot pesnik veliko manj uspešen kot pripovednik. Novice je podpiral še z naravoslovnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi spisi, pisal pa je tudi molitvene in asketične knjižice (Štrekelj 2014: 709–11).
Franc Domicelj (1832–1855) je bil študent filozofije in teologije, a študija ni dokončal, ker je pri štiriindvajsetih umrl za kolero. Že kot gimnazijec je pričel zlagati pesmi in zapisovati narodne pravljice, sodobniki pa so v njem videli talentiranega pesnika. Po smrti je njegov brat Anton objavil nekaj njegovih del4, tri pesmi pa so objavile tudi Novice (Narod moj, Poletni večer in Pri koscu). Pod pesmi se je podpisoval s psevdonimom Pivčan oziroma D.
Matej Frelih (1828–1892), duhovnik, je v Novicah pričel objavljati že leta 1846, sodeloval pa je tudi pri Zgodnji Danici in Slovenskem cerkvenem časopisu. Pisal je nabožne in šaljive pesmi (npr. Oda moji kravi) ter povesti5. Pod svoja dela se je podpisoval z več psevdonimi, v Novicah je uporabljal naslednje: M. Vesel, M. V-l in Hilar V.
Peter Hicinger (1812–1867) je bil duhovnik, pisatelj in pesnik, zelo pa se je zanimal za zgodovino slovenskega naroda in slovenski jezik, za kar bi ga naj vzpodbudil Matija Čop. Prvič se je v Novicah oglasil že leta 1843 ter tako v nadaljnjih letih postal njihov redni sodelavec (Marn 1874: 1–4). V časopisu se je pod svojimi pesmimi v veliki večini podpisoval s psevdonimom Znojemski, znan je tudi pod psevdonimom Podlipski, a ga v Novicah v tem obdobju ni uporabil.
Jožef Iskrač (1836–1900) zaradi pomanjkanja denarja ni mogel študirati, zato se je lotil kmetovanja, ki ga je sčasoma privedlo do naziva posestnika. V Novicah je objavljal še narodne pravljice in pripovedke, pozneje pa se je lotil še ene epske pesnitve, tj. Petrovska Mati božja6.
Janez Mencinger (1836–1912) je pesmi začel pisati, ko je obiskoval ljubljansko gimnazijo.
Pod vplivom vajevcev, s katerimi se je družil (bil je dve leti mlajši od njih), je spisal kar nekaj pesmi, a se je pozneje posvetil pripovedništvu (Glaser 1896: 196). Bleiweis je objavil v Novicah
4 SBL, geslo: Domicelj, Franc.
5 SBL, geslo: Frelih, Matej.
6 SBL, geslo: Iskrač, Jožef.
12
marsikatero njegovo pesem, prva objavljena pa je Kaznjena kletev leta 1855. Mencinger je v časopisu objavljal pod psevdonimi: pod štiri pesmi se je podpisal s psevdonimom J. M-i-r, pod naslednje štiri z Janko Mir, pod tremi je podpis Jankomir, pod eno pa se je podpisal s psevdonimom Lavromir.
Matija Torkar (1832–1877) se je v Novicah pojavil s tremi pesmimi, pod katere se je podpisal s psevdonimom …..r oziroma T….r. To so pesmi Prijatel, Večeren sprehod in O večernici.
Aktivno je sodeloval tako pri Novicah kot tudi pri Zgodnji Danici in Einspielerjevem Slovenskem prijatelju7.
Anton Žakelj (1816–1868) je bil duhovnik in eden najpomembnejših zapisovalcev folklornih pesmi, popisoval pa je predvsem pesmi, ki mu jih je pela mati Ana. Gimnazijo je obiskoval v Karlovcu ravno v obdobju, ko je Ljudevit Gaj pričel širiti idejo o južnoslovanski vzajemnosti, zato ni presenetljivo, da je hitro osvojil bodočo ilirščino in gajico, ki jo je med prvimi pričel namesto bohoričice tudi uporabljati (Dolenc 1956: 205–7). V Novicah je uporabljal psevdonim Rodoljub Ledinski, po kraju Ledine, od koder je prihajal.
7 SBL, geslo: Torkar, Matija.
13
4 Analiza pesmi po tematiki 4.1 Shematski prikaz v tabeli
PRILOŽNOSTNA TEMATIKA (68) BIVANJSKA TEMATIKA (66)
▪ aktualni dogodki (17) - cesarstvo (8)
- obiski (3) - poroka (2) - rojstvo (2) - god (1) - nastopi služb (6) - čitalnica (2) - šola (1)
▪ druženje (9) - ob delu (4) - napitnica (2) - na plesu (1) - ob kresu (1) - v kavarni (1)
▪ god (9)
▪ novo/staro leto (9)
▪ žalostinke (9)
▪ predpustna (7)
▪ hvalnica (5)
▪ obletnica (3)
▪ stanovske pesmi (11) - opevanje stanu (10) - kovači (2)
- opis kmečkega življenja (1)
▪ tragičnost življenja (10)
▪ vzpodbudne pesmi (11) - z versko vsebino (3)
▪ minevanje (10)
▪ žalost, objokovanje (5)
▪ napovedovanje prihodnosti (4)
▪ smrt (4)
▪ spomini na mladost (4)
▪ vdanost v usodo, obup (2)
▪ verska vsebina (2)
▪ vraževerje (2)
▪ ljudski motivi (1)
POUČNA, VZGOJNA TEMATIKA (58) IMPRESIJE IZ NARAVE (34)
▪ nauki za dobro življenje (47) - gnomične pesmi (13)
- morala (10) - pohlepnost (10) - dobra dela (5) - z versko vsebino (5) - basen v verzih (4)
▪ dekletom (7)
▪ razpoloženjske pesmi (14) - zvezde (4)
- minevanje, smrt (4)
▪ letni časi (9)
▪ opisi narave (9)
▪ dekliška nedolžnost (2)
14
▪ medosebni odnosi (2)
▪ mladeničem (1)
▪ oblačilna kultura (1)
DOMOVINSKA IN DOMOLJUBNA TEMATIKA (21)
ŠALJIVA IN ZBADLJIVA TEMATIKA (15)
▪ ljubezen do naroda (7)
▪ jezik (4)
▪ opevanje domačih krajev (3)
▪ domotožje (3)
▪ slovo (3)
▪ ljubezen do domovine (1)
▪ puščice/epigrami (8)
▪ šaljive in zbadljive pesmi (7)
LJUBEZENSKA TEMATIKA (14) POETOLOŠKA TEMATIKA (12)
▪ ljubezen do družinskih članov (6) - ljubezen matere do otroka (5) - ljubezen sestre do brata (1)
▪ nesrečna ljubezen (3)
▪ srečna ljubezen (2)
▪ zvestoba, snubitev (2)
▪ ljubezen do prijateljev (1)
▪ lastno ustvarjanje (8)
▪ ljubezen (2)
▪ pesnik kot slavček (2)
Legenda
▪ tema (število pesmi)
- podtema - podpodtema ZGODOVINSKA TEMATIKA (6)
▪ srednji vek (3) - Ema Krška (1) - kuga (1)
- Veronika Desenička (1)
▪ turški boji (2)
▪ antika (1)
15
4.2 Shematska razvrstitev pesmi po tematiki Priložnostna tematika
tema podtema podpodtema pesmi
aktualni dogodki (17)
cesarstvo (8) obiski (3) Cesar in Cesarica v Ljubljani; Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega; Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma poroka (2) Donova; Slovenije dar
rojstvo (2) O veselem rojstvu prve cesaričinje austrijanske; Slovenski narod o rojstvu prvega Cesarjeviča avstrijanskega
god (1) Presvitli Carinji Elizabeti nastopi služb
(6)
Gorensko; Iskrice veselja o povišanji deželnega poglavarja krajnske kronovine; Jerneju Vidmarju;
Jurju Štrosmajer-ju; Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju; Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju čitalnica (2) Hrast in lipa; Kratek prepir in hitra sprava
šola (1) Pri dovršenji šolskega leta
druženje (9) ob delu (4) Dolenci; Pesem veselih mlatičev; Senožeška; Žanjice napitnica (2) Napitnica; Vesela novica
na plesu (1) Godec pod lipo ob kresu (1) Primorska kresnica v kavarni (1) Burka o kavani
god (9) Ivanu Koseski-mu; Ivanu Koseski-mu; Pevec buditelj;
Prečastitemu gospodu Petru Aleš-u; Slava Antonu Martinu Slomšeku; V spomin Vodnikov; V spomin Vodnikovega godu; Visokočastitemu gospodu korarju; Vodnikov spomin
novo/staro leto (9)
Dobrovoljna novoletnica; Glosa za novo leto; Koleda za novo leto; Mojim prijatlom; Novo in staro;
Novoletnica; Prerokovanje; Spomin in up
žalostinke (9) Josipini Turnogradski na prerani grob; M. Langus-u!;
Prešernu; Pri žaljah Krajnskega mesta; Primožu Križniku; Slovo; Slovo učitelja od učencev svojih; V spomin frančiškanu Fr. Jukić-u; Z Bogom!
predpustna (7) Predpustna; Predpustna; Predpustna; Predpustna;
Predpustna; Predpustna; Predpustnica
hvalnica (5) Cesar Karl VI.; Gospodu Davorinu Trstenjaku; Slava umetniku!; Trstenjak-u in Hicinger-ju!; Zdravniku obletnica (3) Obletnica Francetu Domicelj-nu; Slava spevana
svetima apostoloma slavenskima; Ss. Cirilu in Metodu
16
Bivanjska tematika
stanovske pesmi (11)
opevanje stanu (10)
kovač (2) Kovaška; Véliki kovači Gomiljski zdravnik; Juri Vodovnik; Lovska;
Pastirska; Rokodelec popotnik; Strgar; Veslarji;
Vinski brat opis kmečkega
življenja (1)
Iz Pohorske
tragičnost življenja (10)
Dvojno gostovanje; Nekdanji tovarši, kje ste?; Osoda;
Osoda; Pesem slepca; Različne misli; Srce; Svobodi;
Trpin; Vračilo sveta vzpodbudne
pesmi (11)
Marljivim; Mraknjenje sonca; Naprej!; Pogum;
Prostost srca; Sonet (Komur še vera ...); Tolažba tužnemu srcu; Up
z versko vsebino (3)
Angelj tužnih; Ob vojski; Tolažba
minevanje (10) Gazelica; Minljivost; Podobe življenja; Sivi lasi;
Sonet (Vodico bistro hladni vir ...); Zgimba; Žalosten starček; Življenje; Življenje; Življenje in dan
žalost in objokovanje (5)
Kaj so solze?; Marsikak dan mojega življenja; Na maternem grobu; Strunam; Zimski večer
napovedovanje prihodnosti (4)
Mati in rojnice; Simbiljno prerokovanje; Slutje;
Svarjenje spomini na
mladost (4)
Čudno jezero; O 24. godu; Spomin otročjih let; Stari pivček
smrt (4) Kosec; Meglenica; Na grobih; Smrt verska vsebina
(2)
Sveti Matija; Sveti Miklavž, mornarjev varh
vraževerje (2) Repata zvezda; Vraža vdanost v usodo,
obup ()
Mornar; Naj bo!
ljudski motivi (1)
Vila zlatinka
Poučna, vzgojna tematika
nauki za dobro življenje (47)
gnomične pesmi (13)
Beseda; Dobre dela; Duh; Misel; Obup; Oko;
Spomin; Srce; Telo; Um; Up; Vest; Življenje
morala (10) Izplačana prevzetnost; Kolikor glav toliko misel;
Kratkočasnica; Kukovica; Novi svet in stari; Plačilo sveta; Radi pojimo!; Vilkovo; Vinska trta in oblaki;
Vsakemu svoje!
17
pohlepnost (10) Bistri možje; Bolje drži ga, kot lovi ga!; Indijar;
Lizun; Lizuni; Mlinar na smrtni postelji; Prebrisani kmet; Zaklad; Zgodba na Krasu; Zlatica v Bogatinu dobra dela (5) Izgled; Kam in kje?; Pesem starca; Sanj
nemilosrdnega kneza; Vezilo z versko
vsebino (5)
Kaznjena kletev; Limbarska gora; Prodani sin in spokorjeni razbojnik; Svetega Mihela vaga; Zaprta smrt
dekletom (7) Beg pred plohom; Kresnica; Lenčica; Mojim sestricam!; Nevestni lišp; Pod oknom; Sonet ('Zmed Gracij treh …)
medosebni odnosi (2)
Prehudi oče; Rodetovi sinovi
mladeničem (1) Mladenčem
oblačilna kultura (1)
Lan
Impresije iz narave
razpoloženjske pesmi(14)
Noč; Ob vodi; Srca sile; Studencu; Ticam!; Večeren sprehod
zvezde (4) O večernici; Zgubljena zvezda; Zornici; Zvezdi minevanje,
smrt (4)
Luni; Pri koscu; Rožica; Zimski dan
letni časi (9) Mila zima; Pesmica o pomladi; Poletni večer; Pomlad in jesen; Pozimi; Prihod pomladi; Slovo od ptičev;
Sprehod; Žalost pa veselje
opisi narave (9) Gorska cvetlica; Moj vrtec; Na goro!; Presajena rožica; Prilika; Slavček; Zarji; Zvezdica; Zvončki dekliška
nedolžnost (2)
Rožica; Rožica v dolini
Domovinska in domoljubna tematika
ljubezen do naroda (7)
A E I O U; Kaj maram!; Na jezeru; Narod moj;
Sloga!; Slovenka; Žal in veselje
jezik (4) Krajnc obdolževan hrovatenja; Krajnska Slovenija;
Res dobrovoljka; Stara in nova slovenšina domotožje (3) Domočutstvo; Domotožnost; Želja po domačii
opevanje domačih krajev
(3)
Bistriška; Tržiška dolina; Spomladi doma
slovo (3) Slovo; Slovo!; Slovo planinarja
18 ljubezen do
domovine (1)
Dve drevesi
Šaljiva in zbadljiva tematika
puščice/epigrami (8)
Celtogermansko; De gustibus non est disputandum;
Novice nekterim; Pogovor dveh Slovencev; Slovenski abece; Slovenski stric; Verba movent, exempla trahunt; Čerka in duh
šaljive, zbadljive pesmi (7)
Oda moji kravi; Oném; Oprana; Opravljivcu;
Pogreb; Strah za strah; Udovec
Ljubezenska tematika
ljubezen do družinskih
članov (6)
ljubezen matere do otroka (5)
Angel in dete; Mati; Mati; Spremenjena žalost; Živa roža
ljubezen sestre do brata (1)
Bratovska ljubezen
nesrečna ljubezen (3)
Bogomil in Meta; Klepec; Lilije
srečna ljubezen (2)
Moč ljubezni; Žnjica
zvestoba, snubitev (2)
Vojak na Laškem; Železna cesta
ljubezen do prijateljev (1)
Prijatel
Poetološka tematika
lastno ustvarjanje (8)
Hrepenenje mladega pesnika; Moja radost; Moje pesmi; Našim pevcom; Nesrečni pesnik; Odgovor;
Oglas od Soče; Radost mladega pesnika ljubezen (2) Sonet (Ljubezni bog …); Raztrgana struna
pesnik kot slavček (2)
Enako naključje; Slavček pozimi
Zgodovinska tematika
srednji vek (3) Naglica se rada kazni; Veronika Desenička; Vrli mož turški boji (2) Menedi in Blaženka; Sisek rešen
antika (1) Bitva na Vipavskem
19
4.3 Shematska razvrstitev avtorjev in pesmi po tematiki Priložnostna tematika
aktualni dogodki god
cesarstvo R. B.: Slava Antonu Martinu Slomšku
obiski F. G.: V spomin Vodnikov
Hicinger: Cesar in cesarica v Ljubljani A. Okiški: Pevec buditelj A. Praprotnik: Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma A. Praprotnik: Vodnikov spomin Lovro Toman: Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega Lovro Toman: Ivanu Koseski-mu
poroka Jože Virk: V spomin Vodnikovega godu
Lovro Toman: Slovenije dar Ivanu Koseski-mu
Josipina Turnograjska-Tomanova: Donova Prečastitemu gospodu Petru Aleš-u
rojstvo Visokočastitemu gospodu korarju
O veselem rojstvu prve cesaričinje austrijanske druženje
Slovenski narod o rojstvu prvega Cesarjeviča avstrijanskega ob delu
god P. H.: Žanjice
Lovro Toman: Presvitli Carinji Elizabeti Janez: Pesem veselih mlatičev
nastopi služb Karl Kalliger: Dolenci
A. Praprotnik: Gorensko V. Kurnik: Senožeška
Iskrice veselja o povišanji deželnega poglavarja krajnske kronovine napitnica
Jerneju Vidmarju V. Kurnik: Vesela novica
Jurju Štrosmajer-ju V. O.-n.: Napitnica
Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju na plesu
Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju V. Kurnik: Godec pod lipo
čitalnica ob kresu
Anton Grabič: Kratek prepir in hitra sprava Uhu.: Primorska kresnica
Miroslav: Hrast in lipa v kavarni
šola Hilar V.: Burka o kavani
Alfonz Vilhar: Pri dovršenji šolskega leta žalostinke
novo/staro leto F. C. : V spomin frančiškanu Fr. Jukić-u
J. Burja: Prerokovanje J. G.: Slovo učitelja od učencev svojih
H.: Glosa za novo leto J. Geršakov: Slovo
Hicinger: Novo in staro Gr. Krek: Prešernu
Malavašič: Spomin in up Poženčan: Pri žaljah Krajnskega mesta
Josip Novak: Novoletnica Poženčan: Z Bogom!
Klara R.: Mojim prijatlom Jos. Str.-: Josipini Turnogradski na prerani grob
M. V.-l.: Dobrovoljna novoletnica Lovro Toman: M. Langus-u!
Znojemski: Koleda za novo leto Primožu Križniku
Novoletnica hvalnica
predpustna Slavus Ambidravus: Gospodu Davorinu Trstenjaku
V. K.: Predpustna Poženčan: Zdravniku
V. Kurnik: Predpustna Lovro Toman: Trstenjak-u in Hicinger-ju!
V. Kurnik: Predpustna Jaka Zupan: Cesar Karl VI.
V. Kurnik v Tržiču: Predpustna Slava umetniku!
20
Vojteh Kurnik: Predpustna obletnica
Malenski: Predpustnica J. Bilc: Ss. Cirilu in Metodu
Predpustna Matija Majar: Slava spevana svetima apostoloma slavenskima
/ Jože Novak: Obletnica Francetu Domicelj-nu
Bivanjska tematika
stanovske pesmi tragičnost življenja
opevanje stanu Cegnar: Pesem slepca
Janez Bilc: Pastirska V. K.: Vračilo sveta
Fr. Blažič: Strgar Gr. Krek: Dvojno gostovanje
V. Kurnik: Gomiljski zdravnik Gr. Krek: Osoda
V. Kurnik: Lovska Gr. Krek: Različne misli
Vojteh Kurnik: Rokodelec popotnik Gr. Krek: Srce
Vojteh Kurnik: Vinski brat Miroslav: Svobodi
Janko Mir: Veslarji J. Novak: Osoda
Juri Vodovnik: Juri Vodovnik Poženčan: Nekdanji tovarši, kje ste?
kovač Poženčan: Trpin
P. H. : Kovaška minevanje
V. Kurnik: Véliki kovači Fr. Cegnar: Življenje
opis kmečkega življenja J. Frankolski: Življenje in dan
Juri Vodovnik: Iz Pohorske P. H.: Podobe življenja
vzpodbudne pesmi Gr. Krek: Minljivost
Fr. Cegnar: Marljivim Venceslav Lipoljub: Gazelica
Malica G.: Prostost srca Malavašič: Sivi lasi
F. J.: Pogum A. Okiški: Sonet (Vodico bistro hladni vir …)
Rodoljub Ledinski: Sonet (Komur še vera …) E. Podvinski: Zgimba
A. Praprotnik: Naprej! Poženčan: Žalosten starček
-r: Up ***: Življenje
X: Mraknjenje sonca žalost in objokovanje
Tolažba tužnemu srcu S. Jenko: Zimski večer
z versko vsebino Karl Kalliger: Na maternem grobu
Rodoljub Ledinski: Tolažba Gr. Krek: Strunam
Fr. Svetličič: Ob vojski -o.: Marsikak dan mojega življenja
X: Angelj tužnih ***: Kaj so solze?
napovedovanje prihodnosti spomini na mladost
Poženčan: Mati in rojnice Gr. Krek: Spomin otročjih let
Poženčan: Simbiljno prerokovanje Malavašič: Stari pivček
J. Stičan: Slutje Fr. Svetličič: Čudno jezero
Vilen Vilhar: Svarjenje M. V.: O 24. godu
smrt verska vsebina
Cegnar: Na grobih Fužinski: Sveti Miklavž, mornarjev varh
Fr. Cegnar: Kosec Josip Novak: Sveti Matija
X: Meglenica vdanost v usodo, obup
***: Smrt S. J.: Naj bo!
/ Fr. Svetličič: Mornar
21
vraževerje ljudski motivi
Gr. Krek: Vraža S. Jenko: Vila Zlatinka
Fr. Malavašič: Repata zvezda /
Poučna in vzgojna tematika
nauki za dobro življenje
gnomične pesmi morala
Gr. Krek: Beseda Fr. Cegnar: Vinska trta in oblaki
Gr. Krek: Dobre dela J. M-i-r.: Kolikor glav toliko misel
Gr. Krek: Duh J. M-i-r.: Plačilo sveta
Gr. Krek: Misel Josip Novak: Novi svet in stari
Gr. Krek: Obup Poženčan: Radi pojimo!
Gr. Krek: Oko Rodoljub Ledinski: Vilkovo
Gr. Krek: Spomin Bernard Tomšič: Izplačana prevzetnost
Gr. Krek: Srce Tribus luctantibus quartus: Kratkočasnica
Gr. Krek: Telo Kukovica
Gr. Krek: Um Vsakemu svoje!
Gr. Krek: Up pohlepnost
Gr. Krek: Vest Jankomir: Bolje derži ga, kot lovi ga!
Gr. Krek: Življenje Kančnik: Zgodba na Krasu
z versko vsebino V. K. v T.: Mlinar na smrtni postelji
Hicinger: Limbarska gora V. Kurnik v Tržiču: Prebrisani kmet
J. M-i-r.: Kaznjena kletev Lavromir: Zlatica v Bogatinu
Josip Novak: Prodani sin in spokorjeni razbojnik Miroslav: Bistri možje
Poženčan: Svetega Mihela vaga Poženčan: Indijar
Matija Valjavec: Zaprta smrt Poženčan: Lizuni
dobra dela M. Vesel: Lizun
Cegnar: Pesem starca X: Zaklad
Fr. Cegnar: Sanj nemilosrdnega kneza basen v verzih
Fr. Cegnar: Vezilo M. Kračmanov: Osel kralj zverin
J. Novak: Izgled M. Kračmanov: Volk Rimljan
Matija Valjavec: Kam in kje? Mir. Vilhar: Župan
dekletom Fr. Zakrajšek: Kos
-k.: Lenčica medosebni odnosi
V. K. k.: Beg pred plohom Poženčan: Prehudi oče
Vojteh Kurnik: Pod oknom Poženčan: Rodetovi sinovi
A. Okiški: Sonet ('Zmed Gracij treh …) mladeničem
A. Praprotnik: Kresnica -č. : Mladenčem
A. Praprotnik: Nevestni lišp oblačilna kultura
Klara R.: Mojim sestricam Vojtek Kurnik: Lan
Impresije iz narave
razpoloženjske pesmi opisi narave
Jankomir: Ticam! Fr. Cegnar: Zarji
Janko Mir: Studencu Frančiška K.: Na goro!
22
S. Jenko: Noč Malavašič: Zvončki
Rodoljub Ledinski: Ob vodi J. M-i-r.: Presajena rožica
Janko Vijanski: Srca sile Janko Mir: Prilika
…..r: Večeren sprehod Janko Mir: Zvezdica
zvezde A. Praprotnik: Moj vrtec
Cegnar: Zornici! Valentin Vodnik: Slavček
Gr. Krek: Zvezdi Jos. Žvegel: Gorska cvetlica
Fr. Svetličič: Zgubljena zvezda letni časi
T….r.: O večernici -č.: Pesmica o pomladi
minevanje, smrt S. Jenko: Sprehod
D.: Pri koscu Vojtek Kurnik: Prihod pomladi
S. Jenko: Zimski dan -r.: Žalost pa veselje
r.: Luni Pivčan: Poletni večer
M. Valjavec: Rožica A. Praprotnik: Pozimi
dekliška nedolžnost Klara R.: Mila zima
Josip Radonievič: Rožica J. Severjev: Pomlad in jesen
Rožica v dolini J. Tomaževic: Slovo od ptičev
Domovinska in domoljubna tematika
ljubezen do naroda domotožje
Anica: Žal in veselje Josip Novak: Želja po domačii
D.: Narod moj Nožarjev: Domočutstvo
Anton Grabič: A E I O U Slavomir: Domotožnost
Ivanka Ipavska: Slovenka opevanje domačih krajev
Fr. Malavašič: Sloga! Bilc: Bistriška
Miroslav: Kaj maram! Vojtek Kurnik: Tržiška dolina
Miroslav Vilhar: Na jezeru A. Okiški: Spomladi doma
jezik slovo
Juri Grabrijan: Krajnska Slovenija J. H.lla: Slovo!
Znojemski: Stara in nova slovenšina Gr. Krek: Slovo
Znojemski: Res dobrovoljka V. Kurnik: Slovo planinarja
Jaka Zupan: Krajnc obdolževan hrovatenja ljubezen do domovine
/ Vilen Vilhar: Dve drevesi
Šaljiva in zbadljiva tematika
puščice/epigrami šaljive in zbadljive pesmi
J. Stefan: Novice nekterim -č. : Oném
Znojemski: Slovenski stric J. Hašnik: Strah za strah
Znojemski: Slovenski abece S. Jenko: Pogreb
Znojemski: Čerka in duh Jankomir: Oprana
Znojemski: De gustibus non est disputandum Rodoljub Ledinski: Opravljivcu
Znojemski: Pogovor dveh Slovencev Rodoljub Ledinski: Udovec
Znojemski: Celtogermansko M. Vesel: Oda moji kravi
Znojemski: Verba movent, exempla trahunt /
23
Ljubezenska tematika
ljubezen do družinskih članov nesrečna ljubezen
ljubezen matere do otroka S. Jenko: Lilije
S. Jenko: Mati Podgorski: Klepec
Gr. Krek: Spremenjena žalost France Zakrajšek: Bogomil in Meta
Rodoljub Ledinski: Angel in dete zvestoba, snubitev
Rodoljub Ledinski: Živa roža V. Kurnik: Železna cesta
M. Valjavec: Mati M. Valjavec: Vojak na Laškem
ljubezen sestre do brata srečna ljubezen
M. Valjavec: Bratovska ljubezen P.: Moč ljubezni
ljubezen do prijateljev Matija Valjavec: Žnjica
…..r: Prijatel /
Poetološka tematika
lastno ustvarjanje pesnik kot slavček
Gr.Krek: Moja radost Rod. Ledinski: Enako naključje
Gr. Krek: Moje pesmi Poženčan: Slavček pozimi
Gr. Krek: Nesrečni pesnik ljubezen
Gr. Krek: Radost mladega pesnika Rodoljub Ledinski: Sonet (Ljubezni bog …)
-i-: Našim pevcom Raztrgana struna
Levstik: Hrepenenje mladega pesnika /
Josip Novak: Odgovor /
F. Z.: Oglas od Soče /
Zgodovinska tematika
srednji vek turški boji
J. Frankolski: Veronika Desenička Hicinger: Sisek rešen
M. Kračmanov: Naglica se rada kazni France Zakrajšek: Menedi in Blaženka
T.: Vrli mož antika
/ Hicinger: Bitva na Vipavskem
24
4.4 Priložnostna tematika
V Novicah je največ pesmi spisanih za najrazličnejše priložnosti. Ene so avtorji sestavili, da bi ovekovečili pomembne trenutke, kot so npr. najrazličnejši nastopi služb, obiski cesarja, spet druge so bile pisane v slavo prijateljem, znancem, pojavijo se tudi žalostinke ter pesmi, ki so nastale ob najrazličnejših praznovanjih in druženjih. Vseh pesmi v tej tematiki je 68, ki pa sem jih nadalje razdelila na osem večjih tem, od tega dve temi (druženje in aktualni dogodki) še v podteme.
4.4.1 V Novicah je bilo objavljenih 17 priložnostnih pesmi, napisanih ob aktualnih dogodkih.
To temo sem razdelila na naslednje štiri podteme: cesarstvo, nastopi služb, čitalnica in šola.
Podtemo cesarstvo sem razvejala še na štiri podpodteme, in sicer na pesmi ob obiskih, poroki, rojstvu in godu. Ob poroki Franca Jožefa I. z Elizabeto Bavarsko leta 1854 je Lovro Toman pristavil svojo pesem z naslovom Slovenije dar, v kateri cvetlici simbolično predstavljata pravico in ljubezen, dar Slovenije ob njuni poroki. Štiri leta kasneje je objavljena alegorija Donova Josipine Turnograjske, v kateri dve deželi predstavljata carja in carinjo, Donava, ki teče po obeh, pa simbolizira vez ljubezni med njima. Tri pesmi so nastale ob pomembnejših dogodkih, in sicer dve ob njunem prvem obisku Ljubljane leta 1856 (Cesar in Cesarica v Ljubljani in Ponižen pozdrav memogredočima c. k. Veličanstvoma), ob obisku Postojnske jame leta 1857 pa je Lovro Toman8 napisal Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega.
Edina sta pesem za rojstni dan dobila prva avstrijska cesarična Zofija in prestolonaslednik Rudolf, otroka Franca Jožefa I. in Elizabete Bavarske (O veselem rojstvu prve cesaričinje austrijanske in Slovenski narod o rojstvu prvega Cesarjeviča avstrijanskega), za god pa jo je prejela carica Elizabeta (Presvitli Carinji Elizabeti).
Pomembni dogodki so bili tudi različni nastopi služb: leta 1855 so Novice priobčile Iskrice veselja ob povišanju Gustava grofa Chorinskega, leta 1860 so izdale pesem, posvečeno Josipu Juraju Strossmayerju, »zagovorniku slovenskega jezika v državnem svetovavstvu«, ob njegovem prevzemu vodstva hrvaške Narodne stranke. Ostale štiri pesmi v tej podtemi se navezujejo na duhovščino; leta 1854 je bila za zlato mašo oziroma za 50 let duhovništva objavljena pesem škofu Antonu Alojziju Wolfu (Zdaj mašnik petokrat deseto leto, / izveršil domu si vošilo vneto:
/ u veke „slovnik“ Te bo zglasoval!), leto kasneje jo je za posvečenje prejel duhovnik Andrej
8 Vseh njegovih šest pesmi, objavljenih v Novicah, sem uvrstila med priložnostno tematiko, saj so vse posvetila.
Napisal je: Presvitli Carinji Elizabeti, Ivanu Koseski-mu, Trstenjak-u in Hicinger-ju!, M. Langus-u, Slovenije dar in Nju veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega.
25
Gollmayer, dve pa sta posvečeni Jerneju Vidmarju ob posvetitvi za ljubljanskega škofa leta 1860. Po naslovu se od vseh ostalih razlikuje Praprotnikova Gorensko, saj iz njega ni razvidno, komu je namenjena. Obenem ta pesem za razliko od ostalih v tej podtemi ni bila objavljena na prvi strani Novic, je pa hkrati edina, pod katero se je avtor podpisal.
V začetku 60. let 19. stoletja so se na Slovenskem začele pojavljati čitalnice, ki so odločilno vplivale na prebujanje narodne identitete. Prva je bila ustanovljena v Trstu leta 1861, istega leta se odpre tudi čitalnica v Ljubljani, nato še v Celju, Mariboru in drugod (Prunk v Govekar- Okoliš 2002: 42). V Novicah se tako leta 1861 in 1862 pojavita pesmi, ki sta bili deklamirani na bésedi v Ljubljani in Celju. Avtor prve (Hrast in lipa, 1861) je Miroslav Vilhar, pesem pa je 24. novembra 1861 na ustanovitveni bésedi v Ljubljani recitiral dijak Jože Železnikar (Turel v Škrlj 2013: 18). Pesem je alegorija z okvirno in vloženo zgodbo: v okvirni avtor sanja, da se pogovarja z vilo, ki mu pripoveduje zgodbo o hrastu in lipi in mu na koncu naroči, naj njene besede prenese ljudem v čitalnici:
Ti pa sin moj, pojdi k bratom, pojdi tjè med sestre zale, ki v čitavnici si pervič bodo danes roke podale!
Reci jim, da jih objemljem, reci jim: „Zložite se!“
„Kri ni voda!“ „Slava kliče!“
„Le naprej!“ „Ne vdajte se!“
In dopolnil sem, kar Vila, mi do Vas je naročila!
V vloženi zgodbi pa se poosebljena hrast in lipa (hrast kot germansko drevo in lipa kot simbol slovenstva) pogovarjata: hrast lipi očita, da svoje veje in korenine preveč razširja proti njegovim in ga tako zavira pri rasti, lipa pa mu odgovori: Tudi mene solnce greje, / tudi meni luna sije, / tudi na me rosa pada, / z dijamanti me posiplje! / Tudi moj život je krepek, / čelo krepko, serce krepko! S temi besedami mu je želela sporočiti, da potrebujeta oba enake pogoje za rast oziroma z drugimi besedami, da je slovenski narod enakopraven drugim in ima popolnoma enake možnosti ter moč za svoj razvoj. V pesmi se pojavi motiv sence pod krošnjo (Senca moja pa je veča / in hladneja je ko tvoja!), ki ga lahko opazimo tudi v pesmih Godec pod lipo in Dve drevesi.
