Slovenski petstopenjski model podpore in pomoči učencem z učnimi težavami

Slovensko različico modela, ki predstavlja način uresničevanja modela odziv na obravnavo, predstavlja petstopenjski model pomoči učencem z učnimi težavami. Model je podrobno predstavljen v dokumentu Učne težave v osnovni šoli, ki ga je leta 2007 potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. V dokumentu so predstavljene najpomembnejše strokovne osnove, to je temeljni koncept za razvoj pristopov in podpore na področju obravnave učencev z različnimi učnimi težavami. Razvojna skupina je v okviru Univerze v Ljubljani nato v letih od 2008 do 2011 razvila in poglobila nekatere osnovne pristope, modele in strategije, ki naj bi pripomogli k lažjemu uresničevanju koncepta Učne težave v osnovni šoli v praksi. Eno od osnov predstavlja prav petstopenjski model odkrivanja učnih težav ter spremljanja in nudenja podpore in učne pomoči učencem z učnimi težavami (Magajna idr., 2008a).

Petstopenjski model naj bi prav tako kot tuji modeli (ki pa so večkrat tristopenjski) omogočal izvajanje učinkovitega sistema pomoči in obravnave skupin učencev z učnimi težavami. Le-ta naj bi učencem z učnimi težavami omogočal fleksibilno in čim bolj tekoče premikanje med različno intenzivnimi stopnjami pomoči. Prehajanje med stopnjami je vezano na izpolnjevanje določenih kriterijev, ki zahtevajo evalvacijo učinkovitosti posamezne stopnje. Slovenski petstopenjski model je oblikovan v skladu s predhodno predstavljeno opredelitvijo narave učnih težav ter je smiselno usklajen s slovensko šolsko prakso ter obstoječimi razpoložljivimi strokovnimi in materialnimi viri (Magajna idr., 2011).

Pet stopenj petstopenjskega modela sega od manj do vedno intenzivnejših oblik pomoči, od od pomoči, ki jo učencu nudi učitelj pri rednem pouku, vključevanja šolske svetovalne službe, organizacije individualnih in skupinskih oblik pomoči, pa do pomoči s strani zunanjih specializiranih ustanov, vse do najintenzivnejše oblike pomoči na peti stopnji, ki za učence z najtežjimi oblikami SUT (PPPU) predvideva usmeritev v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (Magajna idr., 2011).

13

Ravno tako kot je predvideno v tujih modelih, je tudi slovenski model zasnovan na pogostem in sistematičnem ocenjevanju in spremljanju napredka učenca, izvajanju učinkovite obravnave in evalvacijo njene uspešnosti. Uresničevanje modela temelji na timskem soustvarjanju celotnega procesa načrtovanja in nudenja pomoči, pri čemer ima sodelovanje staršev in učencev pomembno mesto (Magajna idr., 2008a; Magajna idr., 2011).

V nadaljevanju povzemamo opis petih stopenj petstopenjskega modela pomoči in podore učencem z učnimi težavami po avtoricah L. Magajna idr. (2011) in L. Magajna,idr. (2008a).

1. Prva stopnja: učiteljeva pomoč pri rednem pouku, v času dopolnilnega pouka in v

podaljšanem bivanju

Ta stopnja naj bi ob diferenciaciji in individualizaciji v sklopu rednega pouka (redna kvalitetna poučevalna praksa) zagotavljala učno uspešnost 80 % vseh učencev. Če evalvacija izvedenih oblik pomoči v sklopu 1. stopnje pokaže, da ima učenec izrazitejše učne težave (specifične in/ali splošne), se zanj s strani učitelja in staršev predlaga pričetek pomoči na drugi stopnji modela.

2. Druga stopnja: pomoč šolske svetovalne službe

Na tej stopnji se nudenju pomoči pridružijo delavci šolske svetovalne službe ali/in mobilni specialni pedagogi. Stopnja predvideva strokovno poglobitev ocene učenčevega funkcioniranja na šibkih in močnih področjih, svetovanje učiteljem in staršem in občasno izvajanje direktne, konkretne pomoči učencu. Na tej stopnji se v soustvarjanje podpore in pomoči čim bolj aktivno vključi tudi učenca samega. Če se ob evalvaciji nudenja podpore in pomoči izkaže, da učenec ni ustrezno napredoval, se ga vključi v pomoč znotraj tretje stopnje modela.

3. Tretja stopnja: organizacija individualnih in skupinskih oblik pomoči

Na tretji stopnji modela je predvidena organizacija in izvajanje specifičnih oblik pomoči, ki lahko potekajo individualno ali skupinsko. Pomoč naj bi izvajali ustrezno usposobljeni učitelji in šolski svetovalni delavci, ki imajo s področja obravnave učencev z učnimi težavami ustrezno znanje. Stopnja predvideva poglobitev ocene funkcioniranja učencev in nudenje specifičnih oblik pomoči. Pri rednem poučevanju se učencem, ki so obravnavani na tej stopnji, lahko ponudi tudi nekatere izrazitejše prilagoditve, npr. prilagojena oblika

14

gradiv, dodatne ponazoritve razlage, različna zahtevnost gradiv, večje časovne prilagoditve, tehnični pripomočki ipd.

Na prvih treh stopnjah pomoči naj bi model zagotovil podporo in pomoč večini vseh učencev (95 %). V tej skupini naj bi ustrezno pomoč prejel največji delež (okoli 15 %) učencev z lažjimi in zmernimi učenimi težavami. Na naslednjih dveh korakih naj bi tako pomoč prejelo še okoli 5 % vseh učencev z učnimi težavami. Le 2 ̶ 3 % učencev s PPPU pa naj bi prejelo odločbo o usmeritvi v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

4. Četrta stopnja: svetovanje strokovnjakov zunanjih strokovnih ustanov

Za učence z učnimi težavami, ki ob nudeni pomoči na prvih treh korakih, še vedno izkazujejo neuspešnost in ne napredujejo ustrezno, lahko šola zaprosi za pomoč zunanjo specializirano strokovno ustanovo, ki izdela dodatno strokovno mnenje. Če je potrebno lahko nudi dodatno usmeritev, pomoč učiteljem, strokovnim delavcem, otroku in staršem.

5. Peta stopnja: usmeritev v program s prilagojenih izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

Če šolski tim ob evalvaciji prvih štirih stopenj pomoči ugotovi, da učenec zaradi izrazitih specifičnih učnih težav potrebuje intenzivnejše oblike pomoči, ker mu prvi štirje koraki modela ne zadostujejo, staršem predlagajo pričetek postopka za usmerjanje v prilagojen program z dodatno strokovno pomočjo. Ko starši sprožijo postopek o usmeritvi, je šola dolžna oblikovati izjavo o izvajanju Koncepta dela učne težave v osnovni šoli, tj.

specifično poročati o pomoči, ki je je bil učenec deležen na prvih štirih korakih petstopenjskega modela. Komisija za usmerjanje nato poda strokovno mnenje o usmeritvi učenca, Zavod za šolstvo pa na osnovi strokovnega mnenja izda odločbo o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.

Slovenski petstopenjski model se s svojimi osnovami zgleduje po v svetu prepoznavnem tristopenjskem modelu odziv na obravnavo, ki ga opisujemo v nadaljevanju. Ob prepoznanih potrebnih osnovah za uresničevanje kvalitetne vzgoje in izobraževanja za učence z učnimi težavami v uresničevanju petstopenjskega modela velik izziv predstavlja oblikovanje in uporaba ustreznih pristopov, modelov, ki vsebujejo ustrezne, znanstveno dokazane mere in kriterije, ki bi podprle oz. omogočile praktično uresničevanje modela. Eden izmed pogosto