Specifične učne težave

V primeru specifičnih učnih težav (SUT) gre za učne težave na določenih učnih področjih, ki izhajajo iz posebnosti nevrološkega funkcioniranja posameznika in so notranje narave. Če so težave izrazite oz. težke, je v slovenskem prostoru za to vrsto učnih težav uveljavljen tudi strokovni izraz primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Skupina učencev s SUT je zelo raznolika. Vzrok za SUT predstavljajo motnje ali razlike v delovanju centralnega živčnega sistema ob sicer povprečnih ali celo nadpovprečnih intelektualnih sposobnostih.

SUT se pojavljajo na področju osnovnih učnih spretnostih branja, pisanja, pravopisa in računanja, ob tem pa so prisotni tudi zaostanki ali pomanjkljivosti v razvoju pomnjenja, pozornosti mišljenja, komunikacije, koordinacije, socialnih spretnostih, emocionalnega dozorevanja; pri zaznavanju SUT je potrebno izključiti naslednje možne primarne vzroke težav: neustrezno poučevanje in druge možne dejavnike v okolju, okvare slušnega in motoričnega tipa, motnje v duševnem razvoju ter vedenjske in čustvene težave. Čeprav se SUT lahko pojavljajo tudi skupaj z njimi. SUT se pojavljajo tako pri povprečnih kot pri nadarjenih učencih, tako pri učencih iz manj spodbudnega okolja kot pri učencih, kjer je domače okolje spodbudno in jim nudi podporo (Magajna idr., 2011).

Specifične učne težave lahko delimo glede na procese, s katerimi imajo posamezniki težave.

Primanjkljaje lahko na ta način delimo na primanjkljaje na nivoju slušno-vidnih procesov ter na primanjkljaje na nivoju vidno-motoričnih procesov. Prvi so vzrok za nastanek motenj branja (disleksija), pravopisih težav (disortografija) ter drugih jezikovno osnovanih učnih težav, drugi pa vplivajo na težave na področju pisanja (disgrafija), matematike (spacialna diskalkulija), ter na načrtovanje in izvajanje praktičnih dejavnosti (dispraksija) in na nastanek težav na področju učenja in uporabe socialnih veščin (Magajna idr., 2011).

Po Zakonu o usmerjanju so učenci s težjimi oblikami SUT (PPPU) od leta 2000 upravičeni

6

do intenzivnejših oblik pomoči s pomočjo usmerjanja v program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo. To je najintenzivnejša oblika pomoči, do katere so upravičeni samo učenci z izrazitejšimi, najtežjimi oblikami SUT, tj. PPPU. Ostali učenci s splošnimi učnimi težavami ter lažjimi in zmernimi SUT pa so deležni osnovnih, manj intenzivnih oblik pomoči.

Učenec je lahko prepoznan kot učenec s PPPU šele takrat, ko zanj niso učinkovite oblike pomoči prvih štirih stopenj petstopenjskega modela pomoči za učence z učnimi težavemi in ko so PPPU dokazani glede na kriterije za prepoznavanje specifičnih učnih težav. Prvih štirih korakov pomoči po modelu so sicer deležni prav vsi učenci z učnimi težavami (tudi tisti s splošnimi, lažjimi in zmernimi specifičnimi učnimi težavami), petega, ki je povezan z dodelitvijo dodatne strokovne pomoči, pa le učenci s PPPU. Največji del učencev s SUT je ob pravočasni pomoči in ustreznih oblikah pomoči na prvih korakih petstopenjskega modela primerno uspešen do te mere, da ne potrebuje usmerjanja in dodatne strokovne pomoči.

Glede na naravo magistrskega dela na kratko izpostavljamo najpomembnejše značilnosti specifičnih učnih težav na področju branja.

Specifične učne težave na področju branja (disleksija)

Disleksija je specifična učna težava, ki je nevrofiziološko pogojena. Zaradi primanjkljajev posamezniki z disleksijo pomanjkljivo razvijejo zmožnost samodejnega, avtomatiziranega prepoznavanja zapisanih besed, le-to je nepopolno in težavno. Vzrok za težave je v posebnostih pri predelovanju jezikovnih informacij. Ker je avtomatizacija branja pomanjkljiva oz. nepopolna, je bralec na samo tehniko branja zavestno pozoren. To je v okoliščinah, ki so obremenjujoče (npr. zahteva po hitrejšem branju, predelavi pisne vsebine v višjih razredih, branje pred vrstniki, dolgotrajno branje ipd.), še izrazitejše (Magajna idr., 2008a).

Na zmanjšano učinkovitost pri branju vplivajo nekatere motnje v procesih spoznavanja, med drugim (Magajna idr., 2008a):

− Težave na ravni kratkotrajnega ali delovnega pomnjenja, ki povzročajo dodatne težave pri ohranjanju zaporednih informacij v kratkotrajnem spominu. Te težave vplivajo na

7

zmožnost pomnjenja zaporedja črk in besed, na razumevanje prebranega in zapomnitev prebranega ipd.);

− Težave se kažejo pri poimenovanju (priklicu) besed za simbole, barve, predmete in pri manipuliranju z nekaterimi abstraktnimi pojmi (pojmi, vezani na prostorsko orientacijo, enote merjenja ipd.). Oboje ovira učinkovito učenčevo sposobnost izražanja znanja ter vpliva na zmožnost tekočega izvajanja spretnosti računanja, branja in pisanja. Učenec ne zmore hitro in takoj prebrati, povedati, zapisati ter ob tem po možnosti pozornost posvečati tudi vsebini ali drugemu dogajanju v učnem kontekstu;

− Počasen tempo izvajanja in primanjkljaji v zaznavanju časa otežujejo učenčevo učinkovitost pri šolskem delu (za izvedbo aktivnosti in nalog mu zmanjkuje časa), tudi ko učenec vloži pomemben dodaten trud;

− Pri učencih z disleksijo naj bi prevladovalo razmišljanje v slikah. Težava nastopi, ko mora svoje notranje razmišljanje pretvoriti v besedno obliko;

− Težave učencev z disleksijo se ne izražajo samo pri branju, temveč tudi pri pisanju, matematiki in pri vseh dejavnostih, ki vključujejo ravnanje s simbolnim zapisom.

Med najpomembnejše znake za disleksijo spadajo naslednje težave (Magajna idr., 2008a):

− slabše zavedanje glasov v besedah, njihovega vrstnega reda v besedah, slabše prepoznavanje rim in slabše zavedanje zaporedja zlogov;

− slabše prepoznavanje besed;

− slabši priklic črk pa tudi njihovega pravilnega zapisovanja (pravopis);

− pri branju in pisanju slabša spretnost upoštevanja pravilnega z vrstnega reda glasov, črk, števk ali pa celo besed;

− slabše bralno razumevanje prebranega

− šibkejše izražanje misli v pisni obliki in/ali ustni obliki;

− zaostanek na področju razvoja govora in jezika;

− slabša orientacija v prostoru in času (težave s pravilno uporabo pojmov levo/desno, spodaj/zgoraj, orientacija v zaporedju mesecev, dnevov, itd.);

− slabša oblika in hitrost pisanja

− težave pri matematiki, ki so vezane na uporabo ustreznih zaporednih korakov reševanja nalog, na pravilno uporabo matematičnega izrazoslovja in na prostorsko-orientacijske vidike;

− težave na področju stranskosti;

− pojav, prisotnost podobnih težav pri sorodnikih.

8

Specifične učne težave na področju branja predstavljajo tako v tujini kot tudi pri nas široko in pogosto ter tudi danes aktualno raziskovalno področje.

1.2 Kriteriji za prepoznavanje primanjkljajev na posameznem področju učenja