Namen tega dela raziskave je primerjati rezultate športnovzgojnih kartonov učencev OŠ Belokranjskega odreda Semič od 1. do 5. razreda s slovenskim povprečjem v letu 2018. Pridobljeni podatki se nanašajo na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti učencev.
16
Tabela 2: Primerjava rezultatov ŠVK učencev OŠ Belokranjskega odreda Semič s slovenskim povprečjem.
Telesna višina (v mm) UČENCI
17
Tabela 3: Primerjava rezultatov ŠVK učenk OŠ Belokranjskega odreda Semič s slovenskim povprečjem.
Telesna višina (v mm)
18 6.1.1 Interpretacija tabel (ŠVK)
Učenci in učenke OŠ imajo dolžinsko razsežnost telesa v veliki večini izenačeno s slovenskim povprečjem. Dejavniki, ki vplivajo na telesno višino so dednostni, vsekakor pa na telesno višino vplivajo še okoljski dejavniki, kot so prehrana, bolezni, gibalna aktivnost ... (Videmšek in Pišot, 2007)
Voluminoznost telesa vseh testiranih učencev je v večini višja od slovenskega povprečja. Izjemo predstavljajo le učenke 3. razreda, ki so za 1 kg (3,34 %) lažje, in učenci 1. razreda, ki imajo v povprečju težo, enako slovenskemu povprečju.
Zaskrbljujoč je podatek učenk v 2. razredu, saj presegajo slovensko povprečje za kar 5,1 kg (15,79 %). Menim, da je zgoraj navedeni rezultati posledica gibalne neaktivnosti učencev in učenk ter pomanjkanje motivacije za gibanje, ki je odvisna tudi od spodbudnega okolja, družine in prav tako učiteljev. Poleg neaktivnosti pa k povišani telesni teži prispeva tudi nepravilna prehrana, na katero pogosto pozabljamo.
Pri merjenju količine podkožnega maščevja je odstopanje za 3 enote (13,33 %) pri učencih 5. razreda pričakovano, saj so v povprečju višji za samo 0,5 cm (0,34 %) od slovenskega povprečja in kar 3,5 kg (8,14 %) težji. Ostali učenci se še vedno gibljejo okoli slovenskega povprečja. Učenke v 2. in 5. razredu presegajo slovensko povprečje za 2 enoti (15,38 %), kar ni presenetljivo, saj so v 5. razredu višje za 3,5 cm (2,32 %) in težje za 2,5 kg.
Pri dejavnosti dotikanja plošče z roko merimo hitrost izmeničnih gibov. Pri izvajanju te dejavnosti dobimo informacijo o sposobnosti hitrega preklapljanja mišic iz vloge agonistov (krčenje mišice) v vlogo antagonistov (sproščanje mišice) (Strel, Starc in Kovač, 2007). Z izjemo učenk 2. razredov so vsi preostali učenci in učenke pod slovenskim povprečjem. Gibalna neaktivnost je zopet posledica slabših rezultatov, saj učenci nimajo dovolj razvite gibalne sposobnosti, ki jo merimo s tem testom.
Eksplozivna moč učencev in učenk pri odrivu z mesta je pri vseh zelo pod slovenskim povprečjem, kar lahko pojasnijo podatki o višini, teži in kožni gubi. Zelo verjetno pa tem rezultatom botrujeta tudi pomanjkanje gibanja in število izkušenj pri skakanju v daljino.
Rezultati učencev pri premagovanju ovir nazaj so nas pozitivno presenetili, saj smo predvidevali, da bodo imeli učenci več težav in da bodo počasnejši. Učenke so v vseh primerih, razen v 2. razredu, tudi hitrejše od dečkov, kar je povsem razumljivo, saj so bolj gibljive in imajo vsaj v teh primerih tudi boljšo orientacijo, prav tako pa so hitrejše od slovenskega povprečja. Pri učencih se največja razlika pojavi v 1. razredu, saj so počasnejši za kar 5 sekund (17,02 %), poleg tega pa imajo tudi pri ostalih vrstah merjenja slabše rezultate v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Z dvigovanjem trupa merimo mišično vzdržljivost trupa, ki je pri učencih in učenkah OŠ Belokranjskega odreda Semič pod povprečjem. Največji razliki sta pri učencih 1. in 4.
razreda. Učenci se v današnjih časih ne igrajo iger, ki smo se jih mi in naši predniki v svojem otroštvu, ko smo nevede preko igre krepili celotno telesno muskulaturo in posledično imeli pri merjenju trebušne muskulature boljše rezultate.
Gibljivost je zopet ena izmed gibalnih sposobnostih, ki se iz leta v leto slabša. Slaba gibljivost lahko povzroči tudi velike težave s sklepi in to že pri mladostnikih ali pa celo že v otroštvu. Učenci so v vseh razredih, razen v 3. razredu, kjer imajo izenačen
19
rezultat, pod slovenskim povprečjem, učenke pa v 2. in 4. razredu. Gibljivost brez rednega treniranja izgubljamo, posledično pa smo iz dneva v dan manj gibljivi. Tako je tudi pri otrocih. Premalo izkušenj in treniranja gibljivosti vodi v rezultate, ki so prikazani v tabelah 2 in 3.
Nad rezultati pri vesi v zgibi smo bili zelo presenečeni, saj so bili v vseh razredih boljši od slovenskega povprečja, razen pri učenkah 2. razreda. Rezultati nam povedo, da imajo tako učenke kot učenci dobro mišično vzdržljivost ramenskega obroča in rok, ki je zelo pomembna za držo telesa. Vsekakor jo zelo potrebujejo že pri nošenju težke torbe na poti v šolo in domov.
Razlike med učenci in učenkami OŠ Belokranjskega odreda Semič v primerjavi s slovenskim povprečjem pri teku na 60 m so skoraj da zanemarljive. Tako imenovana sprinterska hitrost nam pokaže, da so učenci zelo sposobni in imajo za svojo starost dobro eksplozivno moč.
Pri teku na 600 m merimo vzdržljivost otrok v daljšem trajajočem naprezanju. Glede na rezultate imajo učenci in učenke OŠ dobre rezultate, saj so zelo blizu slovenskemu povprečju, v nekaterih primerih pa jih celo presegajo. Predvsem deklice.
Tabela 4: Rezultati ŠVK vseh skupin NAD
Telesna višina 5-krat 5-krat 0-krat 10-krat
Telesna teža 8-krat 1-krat 1-krat 10-krat
Dvigovanje trupa 4-krat 5-krat 1-krat 10-krat
Predklon na klopci 2-krat 6-krat 2-krat 10-krat
Vesa v zgibi 9-krat 1-krat 0-krat 10-krat
Tek na 60 m 1-krat 8-krat 1-krat 10-krat
Tek na 600 m 3-krat 7-krat 0-krat 10-krat
Skupaj 27-krat 49-krat 4-krat 80-krat
Odstotki 34 % 49 % 5 % 100 %
20
V1: Ali so rezultati učencev OŠ Belokranjskega odreda Semič, doseženih na ŠVK pod ali nad slovenskim povprečjem?
Interpretacija rezultatov telesnih značilnosti:
Rezultati v zgornji tabeli prikazujejo, da so v polovici razredov učeni povprečju višji od slovenskega povprečja, v polovici pa nižji. 80 % vseh učencev ima višjo telesno težo v primerjavi s slovenskim povprečjem, 10 % jih je pod povprečjem, 10 % učencev pa ima telesno težo, enako povprečju. Podatki o kožni gubi so prav tako veliko slabši od slovenskega povprečja, saj ima kar 70 % učencev več kožne gube v primerjavi s slovenskim povprečjem. Preostalih 30 % pa ima kožno gubo enako slovenskemu povprečju. Glede na slabe rezultate telesne teže in kožne gube bo potrebno vložiti veliko truda, da se odstotek rezultatov učencev in učenk, ki so nad slovenskim povprečjem, močno zmanjša ali celo izenači s slovenskim povprečjem.
Interpretacija rezultatov gibalnih sposobnosti:
34 % vseh testiranih učencev OŠ Belokranjskega odreda Semič dosega boljše rezultate v primerjavi s slovenskim povprečjem. Velik procent (61 %) rezultatov pa je pod povprečjem, kar je zelo zaskrbljujoče. Najslabše rezultate so dosegli pri merjenju skoka v daljino, temu sledijo dotikanje plošče z roko in rezultati teka na 60 m in 600 m. Enako povprečje rezultatov gibalnih sposobnosti pa dosega le 5 % vseh testiranih učencev.