(Lastni vir)
37 3. postaja
Od druge do tretje postaje se peljemo po zelo neprometnih lokalnih cestah, ki nas vodijo skozi tri vasi, ki so polne obdelovalnih površin, pašnikov z domačimi živalmi in različnimi rastlinami. Cesta je nezahtevna, tako da se po njej lahko vozijo tudi mlajši otroci. Pri tretji postaji je potrebno zaviti na stransko makadamsko cesto, kjer si lahko priskrbimo pripomočke za igro vrane in srake.
Slika 7 in 8: Makadamska pot, slikana z obeh strani, na katero zavijemo. (Lastni vir)
• Igra vrane in srake Za 4 igralce potrebujemo:
- 1 vejo s pristriženimi stranskimi vejicami, - 4 lesene kljukice v obliki števila 1,
- 4 preklane paličice.
Pravila igre:
V zemljo je zapičena veja s pristriženimi stranskimi vejicami. Igro lahko igra poljubno število igralcev. Vsak ima leseno kljukico (vejico) v obliki številke 1, ki jo zatika za vejice, ki so na večji veji, ki je zapičena v zemljo (glej sliko 9). Vsak izmed igralcev pove, ali je vrana ali sraka. Igra se igra z napol preklano paličico. Ti dve polovici po vrstnem redu mečejo v zrak. Če paličici obležita z notranjima stranema navzgor, dobi sraka točko in pomakne svojo kljukico na prvo vejico oz. se premakne za eno vejico višje. Če paličici padeta z zunanjima stranema oz. lubjem navzgor, dobi točko vrana in se premakne za eno vejico navzgor. Če ena paličica kaže belo stran, druga pa lubje, igralec ostane na istem mestu. Prvi, ki s kljukico pride na vrh oz. na zadnjo, najvišjo vejico, zmaga.
Slika 9: Veje s pristriženimi vrhovi in preklani paličici. (Lastni vir) kljukica
zapičena veja
38 4. postaja
Vinji Vrh – cerkev Svete trojice in igra ciljanje koze
• Vinji Vrh – Cerkev Svete trojice
Cerkev Svete trojice je bila zgrajena leta 1647 po zgledu cerkve v Novi Štifti, ki ima oktagonalno tlorisno zasnovo. Cerkev je včasih obiskovalo veliko romarjev, za katere so prizidali prižnico in odprto lopo z oltarjem. Za cerkvijo se razprostira vinograd, ki si ga lahko ogledamo.
Slika 10: Cerkev Svete trojice. (Lastni vir)
• Igra ciljanje koze Za 4 igralce potrebujemo:
- 12 kamnov - 1 palico - 1 pločevinko Pravila igre:
Igralci se razdelijo v skupine po tri. Vsak igralec ima na voljo tri kamne. Nato za označeno črto, ki jo ponazarja palica, cilja pločevinko na kolu. Ima 3 mete. Zmaga tisti, ki največkrat zadane pločevinko.
39 5. postaja
Pot od Vinjega Vrha do 5. postaje je nekoliko daljša. Poteka po gozdu in gozdni poti, ki je zelo razgibana, tako da se bodo otroci že med samo vožnjo zabavali in za to vmesne postaje na tej razdalji nismo natančneje umestili. Ker je cesta namenjena samo kolesarjem, tekačem in pešcem, se lahko ob poti brezskrbno ustavimo, poiščemo kamenčke na makadamski poti in se ob robu ceste igramo igro kamenčkanje.
• Kamenčkanje Potrebujemo:
- 5 manjših kamnov Pravila igre:
Kamenčke položimo na tla ali ravno podlago. Enega vzamemo v roko in ga vržemo navpično v zrak. V času padanja poberemo s kupčka še en kamenček in z isto roko ujamemo padajoči kamenček. Če ga ujamemo, damo en kamenček na stran in zopet ponovimo enak postopek. Če kamenčka ne ujamemo, igro nadaljuje drugi soigralec.
Ko imamo vseh 5 kamenčkov, smo zmagali.
Slika 11: Pot do centra Semiča, 5. postaja. (Lastni vir)
V primeru, da bi dobili dovoljenje za opremljanje te poti s pastirskimi igrami, bi pripravili označbe teh postaj s pripomočki za izvedbo igre. Seveda pa je na uporabnikih, da predmete vrnejo na isto mesto. S tem bi olajšali iskanje palčk, vej in ostalih pripomočkom vsem, ki bi se odpravili na to krožno kolesarsko pot belokranjskih pastirjev.
40 7.2 Pumptrack poligon
Pumptrack poligon ali kolopark je edinstven športni objekt, ki je bil v zadnjih letih zgrajen že v številnih slovenskih občinah. Nekatere občine so namreč naklonjene izgradnji športnih objektov in se zavedajo, da so le-ti zelo pomembni za ohranjanje in izboljšavo telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti vseh občanov. Najpomembnejšo vlogo in korist pa imajo najmlajši otroci in mladina, saj jim gibanje omogoča zdrav telesni in hkrati celostni razvoj (Alliance ASE, b.d.).
Slika 12: Pumptrack poligon. (Alliance ASE, b.d.)
Krožno celoto poligona dopolnjujejo zavoji in zaobljene grbine, ki so lahko asfaltirane ali pa iz utrjene zemlje. Obstajajo pa tudi poligoni s kombinirano podlago. Poligon ni namenjen samo vožnji s kolesom, ampak se lahko po njem vozimo tudi s poganjalci, skiroji, rolerji, rolkami ali celo invalidskimi vozički. Območje vožnje je omejeno, tako da je poskrbljeno tudi za varnost otrok, ki so skozi celoten čas na omejeni površini, kjer poteka krožna steza. Starši se zato lahko brez skrbi družijo s preostalimi starši, ki so pripeljali svoje otroke. Tako ima poligon tudi socializacijski namen (Alliance ASE, b.d.).
Z inovativnim načinom poganjanja, kjer se s premikanjem telesa navzgor in navzdol peljemo po poligonu in pri tem ne vrtimo pedal ter se ne odrivamo, omogočamo razvoj:
- koordinacije → gibalna sposobnost usklajenega gibanja celotnega telesa, - agilnosti → lastnost osebe, ki je okretna, se lahko spretno in hitro giblje, je
natančna in spretna pri hitrih spremembah položaja,
- ravnotežja → gibalna sposobnost ohranjanja stabilnega položaja in hitrega oblikovanja kompenzacijskih gibov (Pumptrack Slovenija, b.d.).
Slika 13: Način poganjanja oz. t. i. pumpanja. (Pumptrack Slovenija, b.d.)
Menimo, da bi izgradnja pumptracka v občini Semič zelo pripomogla k večji aktivnosti otrok in mladine vseh starosti, hkrati pa bi pripomogla k spoznavanju otrok med seboj izven šolskih prostorov. Otroci in mladostniki bi se zabavali na poligonu, stran od motečih elektronskih naprav, ki prej škodujejo otroku kot pa koristijo.
41
Druga prednost je ta, da imajo starši zelo dober pregled nad dogajanjem na poligonu, hkrati pa lahko s preostalimi starši navežejo prijateljske stike ter čas izkoristijo za klepet. Ob poligonu bi postavili še nekaj klopi, da bi služile staršem, ki opazujejo otroke, in seveda vsem, ki po dolgi vožnji po poligonu potrebujejo počitek.
Organizaciji Pumptrack Slovenija ali Alliance ASE poslujeta tako, da pošljeta svoje zaposlene v določen kraj, kjer načrtujejo zasnovo in umestitev poligona na podlagi prostorskih, finančnih omejitev in seveda na podlagi ciljne skupine.
Slika 14: Poligoni različnih oblik. (Alliance ASE, b.d.)
Želja vsakega starša je, da bi bil njegov otrok zdrav. Vsi vemo, da je za zdravje potreben tudi zdrav način življenja, ki zajema veliko gibanja in zdrave prehrane. V kolikor le-te nista ozaveščena ter ju ne prakticiramo, se pojavijo zdravstvene težave, ki smo jih našteli v prvem delu magistrskega dela. Dokler je otrok zdrav in se razvija letom primerno, starši živijo brezskrbno glede otrokovega gibanja in zdravja. Ko pa nastopijo bolezni in težave pri izvajanju aktivnostih, nastopi problem. Mnogi ne vedo, kako ukrepati ali nimajo discipline ali pa celo pogojev, da bi otroka motivirali in vzpodbujali k zdravemu načinu življenja. Tukaj lahko pomagajo že različne športne interesne dejavnosti, ki jih organizirajo osnovne šole, ali pa popoldanske športne aktivnosti v organizaciji športnih klubov.
Tukaj pa pogosto nastopi problem pri občinah, ki so nekoliko odmaknjene od bolj razvitih. Slednje ponujajo nešteto možnosti za zdrav otrokov razvoj, pestra izbira različnih športov omogoča, da otrok obiskuje dejavnost, ki mu je všeč in pri tem uživa ter skrbi za svoje zdravje. Prav nasprotno je v občinah, ki ne pripisujejo velikega pomena pestrosti športnih aktivnosti in infrastruktur, saj se ne zavedajo, da bi s tem skrbele za zdravje svojih občanov, po drugi strani pa nudile še en dober razlog, zakaj bi mladi in mlade družine ostale v teh krajih, kjer bo za zdrav razvoj njih in njihovih otrok poskrbljeno. Na žalost med takšne občine spada tudi občina Semič.
Magistrsko delo je jasno pokazalo željo večine staršev, da se prične vlagati tudi v športne infrastrukture. Žal pa menimo, da bo ta želja zopet preslišana.
42 VIRI IN LITERATURA
Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. in Semolič, A. (2001). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana:
Fakulteta za šport. Inštitut za šport.
Berčič, H., Tušak, M. in Karpljuk, D. (2003). Šport, droge in zdravje odvisnikov.
Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport.
Cotič, M., in Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri razvijanju matematičnih pojmov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. V R. Pišot, V.
Štemberger, J. Zurc in A. Obid (Ur.), Otrok v gibanju: zbornik izvlečkov in prispevkov 3. mednarodnega simpozija [A child in motion: abstracts and proceedings: 3rd international symposium] (str. 13−18). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
Fras, Z. (2002). Aktivni življenjski slog otroka – dolgoročna naložba v zdravje. V R.
Pišot, V. Štemberger, F. Krpač in T. Filipčič (ur.) Otrok v gibanju. 2. mednarodni znanstveni in strokovni posvet, Kranjska gora, oktober 2002. Zbornik prispevkov (20−8). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kajtna, T. in Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Kraševec-Ravnik, E. (2006). Gibaj se veliko in opazil boš razliko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Kristan, S. (2010). Pogledi na šport. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kuščer, T. (2014). Otroci v gibanju. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Miklavc, A. (2015). Šepetalec športnim otrokom: zakaj imajo otroci radi šport in kako jih starši pri tem spodbujamo? Domžale: Minat.
Norris, C. M. (2000). Back stability. ZDA: Human Kinetics.
Peternelj, B., Škof, B. in Strel, J. (2008). Differences between Slovenian pupils, attending sport class and those attending regular school programme. International Journal of physical education, 45(3), 195−215.
Pišot, R. in Zurc, J. (2004). Gibalna/športna aktivnost pri učencih in učenkah drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Pedagoška obzorja, 19(1), 28−37.
Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Založba Annales.
Pišot, R., Završnik, J. in Kropej, V. L. (2005). Opredelitev problema. V J. Završnik (ur.) in R. Pišot (ur.), Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov (str. 13–
29). Koper: Založba Annales.
Schiling, U. in Huwald, H. (2007). Kolesarjenje: S kolesom do vrhunske forme.
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
43
Servan-Schreiber, D. (2011). Ozdravimo depresijo, tesnobo in stres brez zdravil in psihoanalize. Kranj: Ganeš.
Smith, D. (2005). Kolesarjenje. Tržič: Učila International, 2010.
Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskovšek, B., Strac, G., … Filipčič, T.
(2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2007). Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih šol in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Katerdra za šolsko športno vzgojo.
Šimunič, B., Volmut, T. in Pišot, R. (2010). Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok. Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Škof, B. (2010). Spravimo se v gibanje – za zdravje in srečo gre. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport.
Štemberger, V. (2004). Za srce. Pomen gibanja za zdravje otrok. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Štemberger, V. (2005). Kakovost športno-vzgojnega procesa v nižjih razredih osnovne šole. Razredni pouk, 7(3), 35−40.
Tomori, M. (2005). Psihološki dejavniki prehranjevanja v mladostniškem obdobju. V Brcar P. idr. (ur.), Zdrav življenjski slog srednješolcev. Priročnik za učitelje (str. 18–
24). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.
Tomšič, S. idr (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. V Bajt, M., Jeriček Klanišček, H., Roškar, S. in Zorko, M. (ur.). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: IJZ Republike Slovenije. Pridobljeno s
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf Tsimeas, P. D., Tsiokanos, A. L., Koutedakis, Y., Tsigilis, N. in Kellis, S. (2005). Does living in urban or rural settings affect aspects of physical fitness in children? An allometric approach. British Journal of sports Medicine, 39, 671–674. Pridobljeno s https://bjsm.bmj.com/content/39/9/671.short
Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
44 PRILOGE
8.1 Vprašalnik za starše Spoštovani starši,
sem Anja Plut, študentka 4. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer razredni pouk. Pod mentorstvom Vesne Štemberger pripravljam magistrsko delo v povezavi s kolesarjenjem v občini Semič.
Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je kolesarska aktivnost posameznikov in družin, kakšna je priljubljenost kolesarske aktivnosti, kako je poskrbljeno za varnost in kakšna je vaša podpora pri vzpostavitvi novih kolesarskih aktivnosti v naši občini.
Anketa je anonimna, za izpolnjevanje pa boste potrebovali približno 5 minut časa.
Zbrani podatki bodo obravnavani strogo zaupno in analizirani na splošno (in nikakor ne na ravni odgovorov posameznika).
Za vaše sodelovanje se vam prijazno zahvaljujem.
Anja Plut Spol:
Moški Ženski Starost:
______
1. Ali ste prebivalec/ka občine Semič?
Da Ne
2. Ali ste mnenja, da je cestno kolesarjenje namenjeno vsem starostnim skupinam?
Da Ne Ne vem
3. Koliko otrok imate?
_______
4. Ali imajo vaši otroci v lasti kolo?
Da Ne
5. Koliko časa v sezoni kolesarjenja vaš otrok tedensko preživi na kolesu?
Manj kot eno uro Od 1 do 5 ur
45 Od 5 do 7 ur
Več kot 7 ur Ne kolesari
6. S kakšnim namenom vaš otrok uporablja kolo?
Za igro
Vožnja v šolo Izlet s starši
Transportno sredstvo (vožnja v trgovino, na igrišče …) Ne kolesari
Drugo: _______________________
7. Ali menite, da bi lahko vaš otrok več časa preživel na kolesu?
Da Ne Ne vem
8. Ali si upate otroka z opravljenim kolesarskim izpitom samega poslati na glavno prometno cesto s kolesom?
Da Ne
Otrok še nima kolesarskega izpita 9. Ali imate v lasti kolo?
Da Ne
10. Okvirno ocenite, kolikokrat v sezoni mesečno kolesarite. (Obkrožite enkrat ali večkrat.)
Enkrat tedensko Večkrat tedensko Enkrat mesečno Večkrat mesečno Ne kolesarim
11. Ali kolesarite samo po asfaltiranih cestah?
Da
Ne, kolesarim tudi po gozdnih poteh in makadamskih cestah Ne kolesarim
46
12. Ocenite, kolikokrat v sezoni kolesarjenja mesečno sedete na kolo skupaj s svojimi otroki.
(Obkrožite enkrat ali večkrat.) Enkrat tedensko
Večkrat tedensko Enkrat mesečno Večkrat mesečno Ne kolesarim
13. Ali bi se z družino ali sami večkrat poslužili kolesarjenja, če bi imeli kolesarsko stezo v naravi, namenjeno zgolj kolesarjem, pešcem in ne motornim vozilom?
Da Ne Ne vem
14. Kakšno je vaše mnenje o varni vožnji s kolesom po cestah občine Semič?
Za varnost kolesarjev je dobro poskrbljeno Za varnost kolesarjev ni dobro poskrbljeno Ne vem
15. Ali so po vašem mnenju kolesarji na prometnih cestah moteč udeleženec prometa?
Da Ne Ne vem
16. Ali vas moti skupina kolesarjev, ki se vozi v skupini po dva in dva?
Da Ne Ne vem
17. Ali menite, da smo vozniki dovolj uvidevni in strpni do kolesarjev na prometnih cestah?
Da Ne
18. Ali poznate kolesarski poligon PUMPTRACK (namenjen tudi skirojem, poganjalcem, rolerjem …)?
47 Da
Ne
19. Ali bi podprli idejo o izgradnji PUMPTRACKA na območju občine?
Da Ne
20. Ali bi se udeležili vodenega kolesarjenja po občini Semič, ki bi bilo primerno tako za odrasle kot za otroke?
Da Ne Ne vem
21. Ali menite, da je smiselno vložiti sredstva v razvoj kolesarske infrastrukture in s tem posledično poskrbeti za dvig turizma v občini, ki prinaša lokalnim podjetnikom dobiček (gostilne, kmečki turizmi, obrtniki …)?
Da Ne Ne vem
22. Kolesarski turizem je Sloveniji in v zahodni Evropi v velikem razcvetu. Zakaj mislite, da pri na še ni uspel?
Slabo poznavanje Bele krajine Preveč prometne ceste
Slaba kolesarska infrastruktura
23. Imate sami kakšno idejo na temo varnega kolesarjenja za otroke, družine, turiste v občini?
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
________
48 8.2 Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Analiza kolesarske aktivnosti in športno-vzgojnih kartonov učencev od 1. do 5. razreda OŠ Belokranjskega odreda Semič ter predlogi za vzpostavitev kolesarske infrastrukture v občini Semič, rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Anja Plut, prof. razrednega pouka