Miloševič Arnold (2005, str. 65) poudarja, da je v vsakem domu za stare ljudi pomembna socialna delavka. Socialni delavci v domu za stare ljudi potrebujejo specifična znanja in spretnosti, saj se v svojem delovnem okolju srečujejo z različnimi vlogami in tudi naloga mi dela.
Kot na vseh področjih socialnega dela, je tudi v domu za stare ljudi pomembno, da delo socialne delavke temelji na vzpostavitvi delovnega odnosa in osebnega stika, ki ga vzpostavi s svoji uporabniki, saj delovni odnos definira uporabnike in socialnega delavca kot sodelavce v skupnem projektu (Čačinovič Vogrinčič, Kobal, Mešl in Možina, 2011, str. 9).
Socialni delavci so starim ljudem lahko v pomoč pri prepoznavanju svojih stisk, pri posredovanju vseh potrebnih informacij o obstoječih pomočeh in storitvah, ki so mu na voljo.
Socialni delavec s svojim delom poskuša staremu človeku premagati predsodke o sprejemanju pomoči in mu razjasni, da ima možnosti izbire (Miloševič Arnold, 2000, str. 259).
Socialni delavec v domu za stare ljudi se srečuje z različnimi vlogami in nalogami dela, ki so odvisne od tega, v kateri fazi stika se star človek sreča z institucijo. Določene naloge socialni delavec izvaja še preden uporabnik dejansko prebiva v domu, med bivanjem in ko zapusti dom za stare ljudi (Mali, 2010, str. 549).
»Socialni delavec ima posebno vlogo in nalogo pred prihodom stanovalca v dom. Ima osrednjo
vlogo pri prvem stiku z bodočim stanovalcem in pri namestitvi stanovalca v dom, saj se skozi
začetno fazo socialni delavec seznani z življenjskim svetom uporabnika. Socialno delo je pred
samim sprejemom uporabnikov razdeljeno na več funkcij, ki so nepogrešljive. Pomembno je
sodelovanje z bodočim stanovalcem in njegovimi sorodniki, pri tem je pomemben prvi stik, na
katerem temelji poznejši delovni odnos. Socialni delavec mora sodelovati tudi z drugimi
strokovnjaki, ki prihajajo v stik z bodočim stanovalcem, saj od njih pridobiva informacije o
12
življenjskem svetu bodočega stanovalca. Sodelovanje s svojci je pomembno, saj tako socialni delavci ugotavljajo razloge za odločitev institucionalnega varstva starih ljudi. Pri tem socialni delavci ugotovijo ali je osebna odločitev bodočega stanovalca ali ne. Velikokrat je odločitev za odhod v dom za starejše odločitev sorodnikov, kot neka rešitev iz stiske za sorodnike, in ne za starejše ljudi. Pomembna funkcija socialnega dela je tudi informiranje. Socialni delavec vsem bodočim stanovalcem že pred samim prihodom poda čim več informacij, ki jih potrebujejo za lažjo in boljšo prilagoditev na novo življenjsko okolje. Socialni delavci v času bivanja stanovalca v domu poskušajo zagotavljati pogoje, ki bodo vsakemu stanovalcu pomagali, da se čim bolje vživi v novo življenjsko okolje, a da kljub temu ohranja stike s primarnim okoljem.
Socialni delavec s svojim znanjem ustrezno reagira ob slabem počutju ali nezadovoljstvu stanovalcev. Naloge socialnega delavca so predvsem to, da stanovalca podpira pri procesu prilagajanja na življenje v domu, da podpira svojce ter jih angažira za sodelovanje pri dejavnostih doma, posreduje v konfliktnih situacijah, razvijanje prostovoljnega dela, sodelovanje pri organizaciji različnih interesnih dejavnosti in prireditev. Zelo pomembne naloge ima socialni delavec tudi takrat, ko stanovalci zapustijo dom zaradi različnih razlogov.
Socialni delavec pomaga uporabniku urediti vse potrebno v zvezi s prenehanjem bivanja v domu. Naloge socialnega delavca so, da pripravi odpust stanovalca (v domače okolje, drugo institucijo), obravnava predlog za premestitev stanovalca v drugo institucijo ali pa ureja prenehanje bivanja stanovalca zaradi smrti« (Mali, 2008, str. 84 – 87).
Socialni delavec v domu za starejše ljudi je neposredno vpet v življenje uporabnikov. Lahko bi rekli, da je oseba, ki stanovalce doma dobro pozna, saj jih ves čas spremlja. Kot navajata Svensson, Bergh in Jakobsson (2011, str. 160), ima socialni delavec težko, a hkrati ključno vlogo pri oblikovanju ocene potreb stanovalca. Delo socialnega delavca v domu za starejše ljudi pomembno vpliva na kakovost življenja stanovalcev, saj skuša zaznavati potrebe in želje stanovalcev in jim zagotavlja pomoč. Socialni delavec ima pomembno nalogo tudi pri povezovanju stanovalcev z vsemi viri, ki jim zagotavljajo podporo in pomoč (Miloševič Arnold, 2005, str. 65).
Kot navaja Mali (2013, str. 62), si socialni delavci prizadevajo poiskati in mobilizirati moči in
vire starih ljudi in niso usmerjeni zgolj v njihovo šibkost. Bukovec (2015, str. 24) opozarja, da
mora socialni delavec čimbolj spoštovati perspektivo uporabnika. Pomembno je tudi, da
socialni delavec v središče postavi potrebe stanovalcev in ne institucije, saj tako lahko omogoči
stanovalcu avtonomno odločanje o svojem življenju (Mali, 2008, str. 94). Za uspešno
13
sodelovanje je bistvenega pomena, da upoštevamo stare ljudi kot posameznike s posebnimi potrebami in izkušnjami, ki so jih pridobili v življenju (Lynch, 2014, str. 56).
Socialnega delavca v domu za stare ljudi lahko vidimo tudi kot povezovalca med različ nimi sistemi, da bi uporabnikom zagotovil kakovostno bivanje v instituciji. Nathanson in Tirrito (1998) opozarjata, da je »dom za stare izrazito medicinska ustanova, zato je ključno interdisciplinarno znanje socialnega delavca, ki mu omogoča sodelovanje z različ nimi strokovnjaki – od zdravnikov, psihologov, medicinskih sester do delovnih terapevtov in fizioterapevtov. Socialni delavec pa s svojim specifičnim znanjem o stanovalcu prispeva k celovitemu razumevanju stanovalčeve situacije in oblikovanju njegovega življenje v instituc iji«
(Mali, 2008, str. 95).
Naloga socialnega delavca je tudi ta, da mora komunicirati s posamezniki in njihovim okoljem, saj so stari ljudje pogosto odvisni od pomoči, ki so jo dobivali v svojem družbenem okolju bodisi na neformalni ravni (npr. pomoč svojcev) ali formalni ravni (bolnišnica, CSD) (Mali, 2010, str. 548). Pri delu s starim človekom so zato zelo pomembne komunikacijske sposobnosti socialnega delavca, ki jih potrebuje ne le za komuniciranje z okoljem, ampak tudi za uspešno prenašanje in tudi prejemanje informacij med seboj in starim človekom, s katerim dela (Crawford in Walker, 2009, str. 93).
Pomembna naloga socialnega delavca v domu za stare ljudi je, da zagotavlja dobro klimo v domu. To torej pomeni, da socialni delavci zagotavljajo dobre odnose med vsemi v domu, ki se medsebojno srečujejo in povezujejo – to so stanovalci, svojci ter zaposleni (Mali, 2008, str. 88).
Socialni delavci v domu za stare ljudi se pri svojem delu srečujejo z različnimi nalogami in vlogami, ki jih srečujemo tudi na drugih področjih socialnega dela. Pomembno je, da si s svojim teoretičnim znanjem, spretnostmi in iznajdljivostjo pomagajo pri svojem delu. Vsekakor so za dobro delo potrebne mnoge izkušnje, ki jih socialni delavci dobijo tekom svojega dela.
Starejšemu človeku mora socialni delavec dati občutek, da je vreden in da ima kljub svojim
šibkostim možnost izbire in avtonomnega odločanja.
14
2 PROBLEM
S starostjo nastanejo določene potrebe, ki so bile celotno življenje samoumevne. Mnogi izgubijo pravico do avtonomnega odločanja, pravico do nadzora nad lastnim življenjem, zato se mora veliko starejših ljudi boriti za ohranjanje svoje lastne avtonomije.
V študijskem letu 2019/2020 sem opravljala prakso v Domu upokojencev Ptuj, enota Kidričevo, kjer sem tudi dobila idejo za temo, ki sem jo raziskovala. V domu sem opazila, da so stanovalc i s svojim življenjem v domu dokaj zadovoljni, vendar me je tekom prakse začelo zanimati, kako stanovalci ohranjajo svojo avtonomijo znotraj institucije. Včasih se zdi, da je avtonomija stanovalcev le navidezna. Velikokrat sem opazila, da so želje in odločitve stanovalcev s strani zaposlenih spregledane in preslišane. Zdi se mi pomembno, da stanovalci, kljub temu da so bivajo v instituciji, da imajo ovire, pomanjkljivosti, težave pri vsakodnevnem življenju, da ohranjajo svojo avtonomijo nad lastnim življenjem. Tekom prakse sem veliko opazovala, zanimal me je pristop zaposlenih do stanovalcev in odnos med zaposlenimi in stanovalci. Sama menim, da imajo zaposleni veliko vlogo pri ohranjanju avtonomije stanovalcev, saj so z njimi vsak dan v stiku in so jim v pomoč.
Glavni namen mojega raziskovanja je bil raziskati ohranjanje avtonomije stanovalcev doma za stare. Moj prispevek k socialnemu delu vidim predvsem v tem, da bom opozorila na to, da je ohranjanje avtonomije zelo pomembno tudi v tretjem življenjskem obdobju.
V raziskavi želim pokazati in raziskati, kako stanovalci ohranjajo avtonomijo, kako se trudijo oz. si pridobijo svoj glas in imajo kljub institucionalnim pravilom še vedno nadzor nad lastnim življenjem. Želim tudi raziskati, kako zaposleni pomagajo, oz. kakšen je njihova vloga pri ohranjanju avtonomije stanovalce. Zanima me, kako in na kakšen način se zaposleni in stanovalci sami trudijo pri ohranjevanju avtonomije in pri zagotavljanju čim večje možnosti izbir avtonomnega odločanja v Domu upokojencev Ptuj, enota Kidričevo.
Z raziskavo sem želela odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
Kako zaposleni v domu ohranjajo in upoštevajo avtonomijo stanovalcev?
Kakšne oblike in načine pomoči uporabljajo zaposleni za spodbujanje stanovalcev k ohranjanju avtonomije?
Kako stanovalci sami skrbijo za ohranjanje lastne avtonomije?
15
Kakšni so prakse spodbujanja avtonomije stanovalcev?
16