• Rezultati Niso Bili Najdeni

Socialno delo s starimi ljudmi ima svojo specifičnost, ki izhaja iz sodobnega razumeva nja fenomena staranja kot kombinacije bioloških, psiholoških in družbenih procesov, ki prinašajo določene življenjske spremembe, zaradi katerih potrebujejo stari ljudje pomoč. Zato socialni delavci za delo s starejšimi ljudmi potrebujejo znanje o procesu staranja, socialni politiki do starih ljudi, o različnih praktičnih pristopih in metodah. Pomembne so tudi različne strokovne spretnosti (npr. sposobnost komuniciranja, presojanja), sposobnost sodelovanja v multidisciplinarnih timih, povezovanje različnih generacij (Mali, 2013, str. 62).

Socialno delo s starimi ljudmi je neločljivo povezano z gerontologijo, to je veda, ki se vsestransko ukvarja s fenomenom staranja (Accetto, 1968, str. 11). Mnogi uporabljajo izraz gerontološko socialno delo, kar si lahko razlagamo na dva načina. Prvi način je, da je tovrstno socialno delo specifično področje gerontologije ali drugi način, da je specifično področje socialnega dela z elementi gerontologije.

Ne glede na okolje, socialno delo s starimi ljudmi, s svojim specifičnim znanjem in vedenjem o pomoči starim ljudem, deluje na mikroravni (ravni posameznika), na mezoravni (na ravni skupnosti in institucij) ter na makroravni (na družbeni ravni) (Mali, 2013, str. 62-63).

Pomembno se mi zdi, da socialni delavec deluje na vseh ravneh, saj lahko na ta način

9

učinkovito pomaga starim ljudem. Delo na različnih ravneh je pomembno tudi zato, da socialni delavci starim ljudem omogočijo več možnosti pri soustvarjanju rešitev.

Za socialno delo na mikroravni je pomembno spoznanje, da so stari ljudje izrazito heterogena skupina posameznikov, ki se srečujejo z različnimi situacijami (npr. osamljenost, demenca, alkoholizem, stres v starosti, medgeneracijski odnosi) (Mali, 2013, str. 62). Kako lahko v skupnosti krepimo medgeneracijsko povezovanje, je pomembno za socialno delo s starimi ljudmi na mezoravni (Mali, 2013, str. 62). Socialni delavec pomaga staremu človeku in njegovi družini pridobiti pomoč različnih služb, ki so na voljo v danem okolju. Socialni delavci lahko vplivajo na izboljšanje interakcije med starimi ljudmi in drugimi ljudmi v družini in širšem okolju. Socialni delavci si prizadevajo odpraviti diskriminatorski odnos do starih ljudi in okrepiti stare ljudi za pridobitev socialnih, ekonomskih in političnih pravic (Mali, 2008, str.

65).

Za socialno delo s starejšimi ljudmi na makroravni govorimo o povezanosti ukrepov države z mikroravni in mezoravni. Socialni delavci pomagajo pri oblikovanju takšnih političnih struktur, ki bodo na lokalni in nacionalni ravni temeljile na potrebah starejših ljudi. Prav tako si socialni delavci prizadevajo za odpravljanje diskriminatornega odnosa do starejših ljudi (Mali, 2013, str. 63).

Na področju socialnega dela s starimi ljudmi je eden ključnih konceptov perspektiva moči, ki nas usmerja k iskanju virov in moči starih ljudi. Z uporabo perspektive moči lahko mobiliziramo uporabnikovo moč, da bi z njimi dosegel svoje cilje in bi tako imel bolj kvalitetno življenje, ki bo v skladu z njegovimi konceptom kakovosti (Mali, 2007).

Pri socialnem delu s starimi ljudmi so tudi pomembna naslednja načela socialnega dela s starimi ljudmi, to so (Mali, 2008, str. 71):

Partnerstvo: v socialnem delu pomeni partnerski odnos to, da uporabnik in socialni delavec

enakopravno sodelujeta pri definiranju in reševanju problemov, da strokovnjak verjame v

sposobnosti uporabnika ter kompetentnost za prevzemanje odgovornosti in kontrole nad

lastnim življenje. Prav to partnerstvo ima velik vpliv pri ohranjanju avtonomije starih ljudi, saj

ravno s tem ko enakopravno sodelujemo, verjamemo v njihove zmožnosti odgovornosti in

nadzora nad lastnim življenjem krepimo njihovo avtonomijo.

10

Perspektiva moči: usmerjeni smo k iskanju virov in moči uporabnikov. S tem, ko krepimo moči naših uporabnikov, jih istočasno spodbujamo k ohranjanju in zagotavljanju avtonomije.

Zagovorništvo: namen zagovorništva je, da povečamo občutek moči posameznika. S tem mu pomagamo pridobiti več samozaupanja, več izbire v svojem življenju, boljšo kakovost življenja, kar pomeni, da uporabniki lahko ohranijo in povečajo lastno avtonomijo.

Antidiskriminacijska usmeritev: socialno delo je usmerjeno proti predsodkom, negativne mu odnosu in neustrezni obravnavi ljudi. Tudi z antidiskriminacijskimi praksami pomagamo uporabnikom ohranjati njihovo avtonomijo.

Skupine za samopomoč: so skupine, v kateri se zberejo ljudje zaradi skupne potrebe ali stiske.

Poznamo različne skupine za samopomoč starih ljudi. Pomembno je, da se stari ljudje medsebojno poslušajo in pomagajo ter tako krepijo drug drugega, kar lahko pomaga pri ohranjanju avtonomije starih ljudi.

Socialne mreže: povezava posameznika z drugimi ljudmi v življenjskem okolju je pomembna za vsakega od nas. Na socialne mreže ima velik vpliv staranje in tudi obratno. Star človek, ki biva v domu za stare, potrebuje socialno mrežo ljudi, od katerih lahko črpa socialno oporo, tako da se z njimi poveže in ohranja stike. Zaposleni v domu so pomembni del socialne mreže starega človeka v domu , čeprav z njimi niso v intimnem in poglobljenem odnosu.

Skupnostna skrb: je kolektivno zasnovana in njen cilj je povečanje kvalitete življenja v skupnosti. Pri tem je pomembno, da se načrtovalci skupnostne oskrbe opirajo na potrebe posameznika, saj tako omogočajo njihovo ohranjanje avtonomije.

Kot vemo je socialno delo s starejšimi ljudmi specifično, in na tem področju potrebujemo posebna znanja za ravnanje z njimi. Socialni delavci pri delu s starimi ljudi potrebujejo tudi različna znanja, saj za učinkovito delo s svoji uporabniku delujejo na več ravneh. Pomembno je, da so starejši ljudje slišani, da so jim socialni delavci v podporo in pomoč. Mnogi se v svoji starosti morda prvič znajdejo v resnih težavah in sami ne vedo ali ne zmorejo na svoji poti.

Pomembno je, da si socialni delavec pomaga s koncepti in načeli socialnega dela, saj tako bosta

z uporabnikom v delovnem odnosu, v katerem bosta soustvarjala željene cilje. Kot socialni

delavci smo ključni pri ohranjajo avtonomije starejših ljudi. Menim, da je krepitev moči naših

11

uporabnikov ključni koncept socialne dela, še posebej pomembna je krepitev moči starejših ljudi, ki se v starosti srečujejo z mnogimi težavami, tako zdravstvenimi kot tudi z izgublja nje m avtonomije in nadzora nad lastnim življenjem. Kot navajata Crawford in Walker (2009, str.

168), je spodbujanje avtonomije in neodvisnosti starejših ljudi pomemben cilj socialnega dela,

v vseh delovnih procesih s starejšimi ljudmi.