Fotografija Ivanjščice ostrena z orodjem Unsharp Mask

7.2 Ostrenje

Ostrina motiva je običajno eno od meril njene kakovosti. Če z ostrino na fotografiji nismo zadovoljni, jo lahko popravimo tudi programsko.

V Photoshopu najdemo orodje za ostrenje, če izberemo Filter > Izboljšaj > Unsharp Mask (oz.

Filter > Sharpen > Unsharp Mask). To orodje zaznava piksle, ki se razlikujejo od okolice. Če razlika presega določen prag, poveča kontrast pikslov v izbranem obsegu. Na voljo imamo tri nastavitvene drsnike: Radij (z radiem določamo velikosti območja okoli pikslov, vključenih v ostrenje), količina ostrenja ali Amount

(s katerim določamo moč učinka) ter prag oziroma Threshold (s katerim določimo, za koliko se morajo piksli razlikovati od okolice, da orodje deluje nanje). (Zorec, 2009)

Slika 7: Neobdelana fotografija Ivanjščice

Slika 8: Fotografija Ivanjščice ostrena z orodjem Unsharp Mask

Slika 6: Orodje za obrezovanje fotografij

7.3 Krivulje

Ko odpremo orodje Krivulje (Curves), se nam prikaže graf z diagonalno črto. To orodje lahko najdemo na desni strani, lahko pa izberemo Image > Adjustments > Curves. S tem grafom pri RGB fotografijah prilagajamo tonski razpon. V grafu predstavlja zgoraj desno najsvetlejše dele, spodaj levo pa sence. Ko kliknemo na krivuljo, dobimo točke, katere po želji premaknemo. Ponavadi premaknemo krivuljo tako, da dobimo obliko črke S. (Photoshop Help/Curves Adjustment, b.d.)

Slika 11: Neobdelana fotografija pikapolonice Slika 12: Oblikovanje krivulje v črko S Slika 9: Orodje Curves

Slika 10: Oblika črke S

7.4 Svetlost in kontrast

Z večino programov za obdelavo digitalnih fotografij lahko zlahka popravimo nekoliko pretemne ali presvetle posnetke. Vendar pa so orodja za korekcijo svetlosti in kontrasta učinkovita le, če posnetki vsebujejo dovolj informacij. Orodja za popravljanje svetlosti in kontrasta dobimo v Photoshopu, če kliknemo Image > Adjustments > Brightness/Contrast.

(Zorec, 2009)

7.5 Histogram in tonska korekcija

Digitalne slike sestavljajo številne barve z različnimi tonskimi vrednostmi. Orodje Ravni oz.

Levels omogoča spreminjanje obsega temnih, srednjih in svetlih tonov. To orodje je veliko bolj uporabno, kot orodje Svetlost/Kontrast, saj dobimo tako veliko boljše rezultate. V Photoshopu najdemo Ravni (Levels) pod: Image > Adjustments > Levels. (Zorec, 2009)

Slika 13: Pretemna fotografija žuželke Slika 14: Popravljena svetlost

Slika 15: Neobdelana fotografija polža

S premikom levega drsnika v desno okrepimo temne tone, s premikom desnega drsnika v levo, pa okrepimo svetle tone. (Zorec, 2009)

S premikom srednjega drsnika v levo razširimo obseg svetlih tonov in hkrati skrčimo obseg temnih tonov. Celotna slika tako postane svetlejša. (Zorec, 2009)

Slika 16: Histogram 1

Slika 18: Premik desnega drsnika v levo Slika 17: Premik levega drsnika v desno

Slika 19: levo - Histogram 2, desno – Premik srednjega kazalca v levo

Premik srednjega drsnika v desno pa ima nasprotni učinek – razširi temne tone in skrči svetle tone. Celotna slika tako postane temnejša. (Zorec, 2009)

7.6 Odprava podosvetljenosti in preosvetljenosti

Do podosvetljenosti fotografij najpogosteje pride, če fotografiramo proti svetlobi, ali pa, če napačno nastavimo nastavitve fotoaparata. Nasprotna težava od podosvetljenosti je preosvetljenost. Preosvetljenost se pojavi ob nepravilno izbrani točki merjenja svetlobe, ali pa ob napačni ročni nastavitvi fotoaparata. Podosvetljenost in preosvetljenost popravimo v oknu Ravni (Levels), ravno tako, kot smo to naredili pri tonski korekciji. Če imamo torej podosvetljeno fotografijo, premaknemo desni drsnik v levo, če pa je fotografija preosvetljena, pa premaknemo levi drsnik v desno. Če je potrebno, s srednjim drsnikom uravnotežimo svetlost slike. (Zorec, 2009)

Slika 20: Histogram 3

Slika 21: Premik srednjega kazalca v desno

Slika 22: levo - Preosvetljena fotografija metulja, desno – Odprava preosvetljenosti

7.7 Poživitev barv

Fotografije, ki smo jih posneli zvečer, ali ob oblačnem vremenu, pogosto niso dovolj kontrastne in imajo nenasičene barve. To lahko popravimo v Photoshopu na zelo preprost način. Za okrepitev kontrasta in svetlosti zopet uporabimo orodje Ravni (Levels), tako kot smo ga že prej. Če pa hočemo na fotografiji okrepiti barve, najdemo orodje, ki ga potrebujemo za to pod: Image > Adjustments > Hue/Saturation (Odtenek/Nasičenje). Najprej preverimo, ali je pritisnjen gumb Master, saj s tem zagotovimo, da bomo okrepili vse barve hkrati. Izbiramo pa lahko tudi med posameznimi barvnimi kanali in tako vsakemu posebej spremenimo nasičenost. (Zorec, 2009)

Slika 23: levo - Podosvetljena fotografija, desno – Odprava podosvetljenosti

Slika 24: levo - Neobdelana fotografija metulja, desno - Okrepljene barve

8 LIKOVNO PEDAGOŠKI DEL

8.1 Učna priprava

Datum: 7.5. in 21.5.2014 Šolsko leto:2013/14

Šola: Osnovna šola Ledina

Učitelj likovne vzgoje: Eva Žerjal

Predmet: Likovno snovanje

Likovna naloga: Makro fotografija narave v toplo – hladnih kontrastih Likovna tehnika: Fotografija

Likovni materiali in

pripomočki: Fotoaparat, računalnik

Likovni motiv: Toplo – hladni kontrast na tržnici

Učne metode: razlaga, demonstracija, pogovor, praktično delo Oblike dela: individualna

Učni mediji in

Učni pripomočki: LCD projektor, računalnik, programska prezentacija fotografij, fotoaparat

Vrsta učne ure: kombinirana

Literatura:  Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana:

Debora.

 Hedgecoe, J. (1981). Vse o fotografiji. Ljubljana:

Državna založba Slovenije

 Ang, T. (2000). Digitalna fotografija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije

 http://predmet.fa.uni-lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf Cilji / učenci:  Spoznajo nov pojem – makro fotografija

 Razumejo pojem makro fotografija

 Ponovijo toplo – hladne kontraste

 Spoznajo osnovno obdelavo (kontrast, svetloba, obrezovanje fotografij,...) fotografij v programu PhotoFiltre

 Razvijajo ustvarjalne likovno izrazne zmožnosti

 Razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev vrednotenja lastnih in tujih likovnih del

Učitelj Učenci Učne metode, sredstva, pripomočki veliko bolj od blizu, jih vprašam, če vedo, kako in rastlinske motive ter da so spodnje fotografije

Posredovanje vsebine o likovnih pojmih Učence vprašam, če

24 katere barve so tople in katere so hladne. Tople

uporablja, ko se želi nekaj fotografirati od blizu. vprašanja in povedo, da so Tople barve: rdeče,

Učenci fotografirajo Individualno, praktično delo.

Sklepni del

8.2 Potek učne ure in primeri učenčevih fotografij

Sedmega in enaindvajsetega maja 2014, sem na Osnovni šoli Ledina, skupaj vodila štiri šolske ure, pri katerih smo se pogovarjali o makro fotografiji. Najprej smo v učilnici ob pomoči Power Point prezentacije spoznali nove pojme ter ponovili nekaj učencem že znane snovi, po napovedi likovne naloge, pa smo preostanek ure izkoristili na Ljubljanski tržnici, kjer so učenci fotografirali sadje, zelenjavo in cvetje, v toplo – hladnih kontrastih. Učenci so imeli navodila, da naredijo veliko fotografij in se nato doma odločijo za deset najboljših.

Enaindvajsetega maja smo si tako najprej pogledali vse fotografije, nato pa sem se z vsakim učencem posebej pogovorila in mu določila, katero fotografijo želim, da uredi v programu PhotoFiltre, saj program Adobe Photoshop ni bil na voljo. Časa za obdelovanje fotografij nismo imeli veliko, ker računalniške učilnice nismo imeli in je tako moral vsak učenec posebej, urediti svojo fotografijo. To nam je porabilo veliko časa, zato je vsak učenec lahko izboljšal le en posnetek. Učenci so poskušali le najosnovnejše stvari, kot so: svetlost, kontrast, nasičenost, obrezovanje fotografij… Končni rezultati niso bili slabi, dva najboljša primera pa sta prikazana spodaj. Ostali učenci so tačas dokončevali svoje nedokončane izdelke.

Spodaj lahko vidimo dva primera, ki sta nastala pri moji uri.

Leva fotografija je neobdelana, desna pa obdelana. In sicer: svetlost -2, kontrast 18, nasičenost 10, gama 0,90, učenka pa se je odločila tudi za več senc.

Desno: svetlost 1, kontrast 3, nasičenost 31, gama 0,90, fotografija je tudi obrezana, saj se je učenka odločila, da je na levi fotografiji spodaj preveč zelenega listja.

Slika 25: levo - Učenka, Čili, fotografija, 2014, desno - Čili z obdelavo

Slika 26: levo - Učenka, Rumeni cvet, fotografija, 2014, desno – Rumeni cvet z obdelavo

9 MAKRO FOTOGRAFIRANJE

Sama fotografiram z Digitalnim SLR Canon fotoaparatom, znamke EOS 1100D. Za makro posnetke na fotoaparat namestim 36 mm makro obroček, ki ga kombiniram s 50 mm objektivom. Če je motiv, ki ga želim posneti večji, namesto 36 mm obročka, uporabim 20 mm ali 12 mm makro obroček.

Ker mi je zelo všeč narava in sem rada zunaj, sem se odločila, da nam želim približati majhne živali, ki jih, če ne dobro opazujemo okolice, največkrat spregledamo, ter cvetove rož. Sama fotografiram vedno iz roke, saj mi je stativ v takih primerih večkrat v napoto in s postavljanjem le tega, prestrašim veliko žuželk. Tudi bliskavico uporabljam le v nujnih primerih. Včasih tako raje uporabim svetilko in iz malo večje razdalje osvetlim želeni motiv.

Največkrat se odločim za makro fotografiranje v sončnem vremenu, saj je takrat veliko žuželk na cvetovih, vendar pa so zanimive tudi fotografije, ki jih posnamem v bolj oblačnem vremenu. Te imajo namreč veliko bolj mehke sence. Še posebej zanimivo je lahko fotografiranje tik po dežju, še preden posije sonce in je na cvetovih veliko kapljic vode.

Vendar pa raje kot rastline fotografiram žuželke, saj mi te predstavljajo večji izziv, ker so lahko zelo hitre in izmuzljive. Tako moram biti vedno, ko se odločim, da bom makro fotografirala, dobre volje, saj je pri makro fotografiranju potrebno biti zelo potrpežljiv, vedno pa se moram tudi zavedati, da veliko posnetkov ne bo dobrih. Spodaj lahko vidimo moje primere.

Kot prvi primer sem izbrala fotografijo, na kateri vidimo cvet Navadne ivanjščice. Fotografija je nastala popoldne, takoj po dežju, bliskavica se ni sprožila. Spodaj vidimo dve različici in sicer: zgornja fotografija je originalna, spodnja pa obdelana v Photoshopu.

Ker mi je kompozicija na tej fotografiji všeč, sem se odločila, da fotografije ne bom nič obrezovala. Tako sem najprej sliko izostrila z orodjem Unsharp Mask. Količino (Amount) sem nastavila na 102 %, Radij (Radius) na 20,7 pikslov in Prag (Treshold) na stopnjo 10.

Nato sem Krivuljo (Curves) oblikovala v črko S, svetlosti in kontrasta pa nisem spreminjala.

Namesto tega sem z Orodjem Ravni (Levels) naredila tonsko korekcijo. Desni kazalec sem malo premaknila v levo in tako okrepila svetle tone, nato sem še levi kazalec premaknila malo v desno in s tem okrepila temne tone. Drugih orodij nisem uporabila, saj sem dosegla svoj cilj.

Obdelana fotografija je ostrejša od prejšnje, bolj kontrastna, kapljice vode pa so prišle bolj do izraza.

Slika 27: zgoraj - Eva Žerjal, Cvet ivanjščice,

fotografija, 2014, spodaj – Cvet ivanjščice z obdelavo.

Ko fotografiramo živali, moramo biti zelo hitri, saj nas živali ne bodo čakale, da jih fotografiramo. Zato največkrat, ko fotografiram živalski svet, ne razmišljam toliko o kompoziciji, ampak fotografiram bolj na široko in nato kasneje v Photoshopu fotografijo obrežem. To sem storila tudi v tem primeru. Fotografijo sem nekoliko obrezala, vendar pa ne preveč, saj se z obrezovanjem izgubijo piksli. Nato sem sliko izostrila z orodjem Unsharp Mask in sicer: Količino sem nastavila na 50 %, Radij na 50 pikslov, Prag pa sem pustila na številki 0. Spet sem krivuljo oblikovala v črko S, malo pa sem popravila tudi tonsko korekcijo. Levi drsnik sem premaknila malo v desno, desni drsnik v levo, srednji drsnik pa spet v desno. S tem sem zaključila obdelavo te fotografije.

Končni rezultat je izboljšana fotografija v toplo – hladnem kontrastu.

Slika 28: zgoraj - Eva Žerjal, Metulj, fotografija, 2014, spodaj - Metulj z obdelavo

Še en primer fotografije v toplo – hladnih kontrastih. Kot motiv sem si izbrala Osastega pajka.

Tudi tukaj sem ponovila enak postopek. Z orodji Unsharp Mask, Curves in Levels, sem fotografijo izostrila, okrepila svetle in temne tone ter prilagodila tonski razpon.

Slika 29: zgoraj - Eva Žerjal, Osasti pajek, fotografija, 2014, spodaj - Osasti pajek z obdelavo

Na zadnjem primeru vidimo rumenega pajka s črnimi črtami na zelenem ozadju. Po enakem postopku kot prej, sem tudi sedaj izboljšala fotografijo. Pajek je bolj oster, barve so bolj kontrastne, pa tudi kompozicija je veliko boljša, saj je na originalni fotografiji pajek preveč v centru in to naredi fotografijo dolgočasno.

Slika 30: zgoraj - Eva Žerjal, Pajek, fotografija, 2014, spodaj - Pajek z obdelavo

10 SKLEP

Makro fotografija je ena izmed zahtevnejših zvrsti fotografije. Ko se odločimo, da bomo makro fotografirali, se moramo vedno zavedati, da nam veliko fotografij ne bo uspelo ter da nam bo fotografiranje vzelo veliko časa in potrpežljivosti. Vzeti si moramo čas in pričakovati, da bomo morali za nekaj dobrih posnetkov, narediti tudi 300, 400 fotografij ali več, saj loviti žuželk po cvetovih in jih zajeti v pravem trenutku res ni najlažje.

Sedaj bom še odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila.

1. Kakšna je vloga fotografije v slikarskem umetniškem delu?

Fotografija ima lahko veliko vlogo pri slikanju, risanju, grafiki... Lahko je osnova za razvijanje raznih slikarskih, risarskih izpeljav. Iz neke fotografije lahko naredimo ogromno različic v različnih tehnikah, na različnih podlagah, lahko jim dodamo teksturo, spremenimo barve, izhajamo iz več fotografij in naredimo neko celoto, sliko zrcalimo in podobno. Tudi sama veliko izhajam iz svojih fotografij, se poglabljam v detajle, poskušam različne tehnike…

2. Kakšna kompozicijska načela uporabljamo v fotografiji

Tako kot so pomembna kompozicijska načela pri risanju, slikanju, grafiki, so pomembna tudi v fotografiji. Več o kompoziciji najdemo v četrtem poglavju.

3. Kakšne so možnosti uporabe zakonitosti Ittnovega barvnega kroga v povezavi s fotografijo?

Vseh sedmih naštetih kontrastov ne uporabljamo samo v slikarstvu, ampak lahko z njihovo pomočjo ustvarimo čudovite fotografije. V devetem poglavju lahko tako vidimo tri moje primere v toplo – hladnih kontrastih.

4. Ali učenci objektivno vrednotijo lastne izdelke?

Ne. Učenci so v takih primerih lahko veliko preveč samokritični in se ocenijo s slabšo oceno, drugi se precenijo. Po mojem mnenju torej, velika večina učencev ne objektivno vrednoti svojih izdelkov.

5. Kolikšna je uspešnost reševanja slikarskih likovnih nalog v osnovni šoli?

Sama mislim, da je večina učencev uspešna pri reševanju likovnih nalog. Seveda potrebujejo nekateri več pomoči, več svetovanja, motivacije, nekateri pa so zelo inovativni in učiteljeve pomoči ne potrebujejo.

Če ste torej potrpežljivi in ste zainteresirani za raziskovanje podrobnosti, je makro fotografija prava stvar za vas.

11 SEZNAM POVZETE LITERATURE

[1] Barvne iluzije ali premene. (n.d.) pridobljeno s

http://www.ateljeji.si/Gradiva/FILM/Barva/barvne_iluzije_ali_premene.pdf (Citirano 2.8.2014)

[2] Barvni kontrasti. (n.d.) Pridobljeno s http://predmet.fa.uni-lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf (Citirano 31.7.2014)

[3] Beja, B. Sašo Vrabič: Včasih je težko biti spontan v odraslem svetu. URL:

http://www.siol.net/kultura/oder/2011/10/saso_vrabic_vcasih_je_tezko_biti_spontan_v_odrasl em_svetu.aspx (Citirano 3.8.2014)

[4] Beja, B. (2012). V zarezi. Pridobljeno s

http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/05/v_zarezi.aspx (Citirano 1.9.2014) [5] Beja, B. (2013). Pogled na Mars z likovne perspektive. Pridobljeno s

http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2013/01/pogled_na_mars_z_likovne_perspektive .aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0 (Citirano 1.9.2014)

[6] Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.

[7] Clark, T. (n.d.). What Is Macro Photography? URL: http://www.dummies.com/how-to/content/what-is-macro-photography.html (Citirano 27.8.2014)

[8] David Hochney. (2014). The Biography.com website. Pridobljeno s

http://www.biography.com/people/david-hockney-9340738#synopsis (Citirano 4.8.2014) [9] Društvo za psihološko svetovanje Kameleon (2013). Pridobljeno s

http://svetovalnicakameleon.si/splosno/vpliv-barv-na-razpolozenje/ (Citirano 5.8.2014) [10] Galerija Lek. (2007). Pridobljeno s http://www.lek.si/si/o-nas/predstavitev/galerija-lek/razstave/kalas/ (Citirano 3.8.2014)

[11] Grmek, M. (ur.). (2013). Paleta II: Umetniška zbirka Galerija Domžale. Pridobljeno s

http://www.kd-domzale.si/e_files/news/KATALOG%20PALETA%20II%20N1%20SPREAD.pdf (Citirano 1.9.2014)

[12] Intihar, M. (2009). Fotokamera: spoznati – nastaviti – fotografirati. Ljubljana: Image dtp.

[13] Komelj, M. (2009). Napovednik: naužitek prostega časa. Pridobljeno s http://www.napovednik.com/dogodek113559_sergej_kapus_61 (Citirano 1.9.2014)

[14] Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. (n.d.) Pridobljeno s http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/biografki_leksikon/seznam/v/vrabic_saso/ (Citirano

3.8.2014)

[15] Kržišnik, Z. (1997). Lju ljanska ra ična šola. Ljubljana: EWO.

[16] MG+MSUM. (2007). Pridobljeno s http://www.mg-lj.si/node/93 (Citirano 4.8.2014) [17] Museums. (n.d. ). Pridobljeno s http://museums.si/sl/author/details/68/sergej-kapus (Citirano 4.8.2014)

[18] Napovednik, naužitek prostega časa. (2010). Pridobljeno s

http://www.napovednik.com/dogodek156235_saso_vrabic_razmeroma_dostopne_slike (Citirano 3.8.2014)

[19] Pečenko, N. (2006). Fotografirajmo digitalno: o digitalnih fotoaparatih, fotografiranju in obdelavi digitalnih fotografij. Ljubljana : Pasadena.

[20] Photoshop Help/Curves Adjustment. (n.d.) Pridobljeno s

http://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html (Citirano 4.8.2014) [21] Rovšek, Z. Digitalna fotografija. Makro fotografija. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_slika_makro.html (Citirano 29.7.2014)

[22] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kompozicija. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/z_kompozicija.htm l (Citirano 29.7.2014)

[23] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kontrast. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/kontrast.html (Citirano 5.8.2014)

[24] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Motiv. URL:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/Motiv/z_motiv_b.h tml (Citirano 4.8.2014)

[25] RTV SLO. (2014). Pridobljeno s http://prireditve.rtvslo.si/prireditev/bogoslav-kalas-kako-stroj-naredi-sliko/92990/ (Citirano 3.8.2014)

[26] Vinkovič, M. (2013). Makro fotografija. URL: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=58002 (Citirano 4.8.2014)

[27] Vrste kompozicij. (n.d.) Pridobljeno s

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/03_kompozicija/00_datoteka.ht ml (Citirano 31.7.2014)

[28] Zorec, M. (2009). Digitalna temnica: obdelovanje digitalnih fotografij - 1. koraki.

Grosuplje: Knjigca.

In document 2 KAJ JE MAKRO FOTOGRAFIJA (Strani 24-0)