UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
EVA ŽERJAL
VLOGA FOTOGRAFIJE V SLIKARSKEM UMETNIŠKEM DELU DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2014
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LIKOVNA PEDAGOGIKA
EVA ŽERJAL
Mentor: izr. prof. mag. ČRTOMIR FRELIH Somentor: asist. dr. URŠULA PODOBNIK
VLOGA FOTOGRAFIJE V SLIKARSKEM UMETNIŠKEM DELU DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2014
Spodaj podpisana Eva Žerjal, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Likovna pedagogika izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vloga fotografije v slikarskem umetniškem delu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura konkretno navedeni; besedila niso prepisana brez navedbe avtorjev.
Eva Žerjal
Ljubljana, september 2014
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. mag. Črtomirju Frelihu za sodelovanje, usmerjanje in ideje pri izdelavi diplomske naloge ter somentorici asist. dr. Uršuli Podobnik.
Zahvaljujem se tudi učencem ter učiteljici Osnovne šole Ledina, kjer sem izvajala učne ure.
V POVZETEK
Osrednja tema tega diplomskega dela je makro fotografija. V diplomski nalogi spoznamo, kaj je makro fotografija ter najpogostejše motive te zvrsti fotografiranja. Nato so predstavljene osnove fotografije, ki jih moramo poznati, če želimo posneti dobre fotografije. V naslednjem poglavju so predstavljena dela Bogoslava Kalaša, Saše Vrabiča, Davida Hockneya, Lojzeta Logarja in Sergeja Kapusa. Zatem so opisani barvni kontrasti, od teh je zame najbolj pomemben toplo – hladni kontrast, katerega so morali učenci tudi upoštevati, ko so pri moji uri fotografirali. V diplomski nalogi je predstavljena tudi osnovna obdelava fotografij v programu Adobe Photoshop, ki je pomembna, če želimo dobre fotografije.
V likovno pedagoškem delu je vključena moja učna priprava, ki sem jo potrebovala pri pouku. Sledi opis mojih ur ter dva primera fotografij, ki sta nastali med mojimi urami.
V zadnjem poglavju diplomske naloge so primeri štirih mojih fotografij – originalov ter njihovih obdelav. Od tega so tri dela v toplo – hladnem kontrastu.
KLJUČNE BESEDE:
Fotografija, makro, barvni kontrasti, toplo – hladni barvni kontrast, Adobe Photoshop.
VI ABSTRACT
The main subject of diploma work is macro photography. In diploma work we learn what macro photography is and the most common motives of this kind of photography technique.
In the follow-up I write about some basic techiques that we need to know, if we want to make good macro photographies. In the next chapter I represent the work of three artist, Bogoslav Kalaš, Sašo Vrabič, David Hockney, Lojze Logar and Sergej Kapus. After that I describe some color contrasts. For me, the most important contrast is hot – cold contrast. This is also the contrast that had to be considered by students when I was teaching my class as part of practic work. In diploma work I also represent the basics of computer program Adobe Photoshop that I consider as an important part of creating good photography.
art- pedagogical work includes my teaching preparation wich was needed when I was teaching the class. This is followed by description of my lectures and two examples of photographies, made during my practical work at school. In the last chapter of my diploma work I included four examples of my photographies – the originals and their processing.
Three of wich are in hot – cold contrast.
KEY WORDS:
Photography, macro, color contrasts, hot – cold contrast, Adobe Photoshop.
VII KAZALO
1 UVOD ... 1
1.1 Namen in cilj ... 1
1.2 Struktura dela ... 1
2 KAJ JE MAKRO FOTOGRAFIJA ... 2
3 MOTIVI ... 3
4 OSNOVE FOTOGRAFIJE ... 4
4.1 Osvetlitev ... 4
4.2 ISO ... 4
4.3 Hitrost zaklopa ... 4
4.4 Zaslonka ... 4
4.5 Globinska ostrina ... 5
4.6 Barve ... 5
4.7 Kontrast ... 6
4.8 Kompozicija ... 6
4.8.1 Vrste kompozicij: ... 6
5 UMETNIKI, KI SO ZA LIKOVNO OSNOVO UPORABLJALI FOTOGRAFIJO ... 8
5.1 Bogoslav Kalaš ... 8
5.2 Sašo Vrabič ... 9
5.3 David Hockney ... 10
5.4 Lojze Logar ... 10
5.5 Sergej Kapus ... 11
6 BARVNI KONTRASTI ... 12
6.1 Kontrast barve v odnosu do barve (oz. kontrast barvnega tona) ... 13
6.2 Svetlo – temni barvni kontrast ... 13
6.3 Toplo – hladni kontrast ... 13
6.4 Komplementarni kontrast ... 14
6.5 Simultani kontrast ... 14
6.6 Kontrast barvne kvalitete... 14
6.7 Kontrast barvne kvantitete ... 15
7 OSNOVNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ V PROGRAMU ADOBE PHOTOSHOP ... 16
7.1 Obrezovanje fotografij ... 16
7.2 Ostrenje ... 16
7.3 Krivulje ... 17
7.4 Svetlost in kontrast ... 18
7.5 Histogram in tonska korekcija ... 18
7.6 Odprava podosvetljenosti in preosvetljenosti ... 20
7.7 Poživitev barv ... 21
8 LIKOVNO PEDAGOŠKI DEL ... 22
8.1 Učna priprava ... 22
8.2 Potek učne ure in primeri učenčevih fotografij ... 26
9 MAKRO FOTOGRAFIRANJE ... 27
10 SKLEP ... 31
11 SEZNAM POVZETE LITERATURE ... 34
VIII KAZALO SLIK
Slika 1: Bogoslav Kalaš, Tihožitje z lubenico, 1989, aerografija, 67 x 100 cm ... 8
Slika 2: Sašo Vrabič, Oder, 2006, akril, letraset na platnu, ... 9
Slika 3: David Hockney, Pearlblossom Highway, 1986, foto kolaž, ... 10
Slika 4: Lojze Logar, Tigra cola, 1973, barvni sitotisk, 100 x 71 / 73.5 x 39 cm ... 11
Slika 5: Sergej Kapus, 6 + 1, akril in računalniški tisk na platno, 2009, 89 x 225 cm ... 12
Slika 6: Orodje za obrezovanje fotografij ... 16
Slika 7: Neobdelana fotografija Ivanjščice ... 16
Slika 8: Fotografija Ivanjščice ostrena z orodjem Unsharp Mask... 16
Slika 9: Orodje Curves ... 17
Slika 10: Oblika črke S ... 17
Slika 11: Neobdelana fotografija pikapolonice ... 17
Slika 12: Oblikovanje krivulje v črko S ... 17
Slika 13: Pretemna fotografija žuželke ... 18
Slika 14: Popravljena svetlost ... 18
Slika 15: Neobdelana fotografija polža ... 18
Slika 16: Histogram 1 ... 19
Slika 17: Premik levega drsnika v desno ... 19
Slika 18: Premik desnega drsnika v levo ... 19
Slika 19: levo - Histogram 2, desno – Premik srednjega kazalca v levo ... 19
Slika 20: Histogram 3 ... 20
Slika 21: Premik srednjega kazalca v desno ... 20
Slika 22: levo - Preosvetljena fotografija metulja, desno – Odprava preosvetljenosti ... 20
Slika 23: levo - Podosvetljena fotografija, desno – Odprava podosvetljenosti ... 21
Slika 24: levo - Neobdelana fotografija metulja, desno - Okrepljene barve ... 21
Slika 25: levo - Učenka, Čili, fotografija, 2014, desno - Čili z obdelavo ... 27
Slika 26: levo - Učenka, Rumeni cvet, fotografija, 2014, desno – Rumeni cvet z obdelavo ... 27
Slika 27: zgoraj - Eva Žerjal, Cvet ivanjščice, fotografija, 2014, spodaj – Cvet ivanjščice z obdelavo. ... 29
Slika 28: zgoraj - Eva Žerjal, Metulj, fotografija, 2014, spodaj - Metulj z obdelavo ... 30
Slika 29: zgoraj - Eva Žerjal, Osasti pajek, fotografija, 2014, spodaj - Osasti pajek z obdelavo ... 31
Slika 30: zgoraj - Eva Žerjal, Pajek, fotografija, 2014, spodaj - Pajek z obdelavo ... 32
1
1 UVOD
V tej diplomski nalogi vam želim predstaviti makro fotografijo. Fotografija ima lahko veliko vlogo tudi pri slikanju, risanju, grafiki, kiparstvu. Lahko je osnova za razvijanje raznih slikarskih, risarskih izpeljajev. Iz neke fotografije lahko naredimo ogromno različic v različnih tehnikah, na različnih podlagah, lahko jim dodamo teksturo, spremenimo barve, sliko zrcalimo in podobno. Tudi sama veliko izhajam iz svojih fotografij, se poglabljam v detajle ter poskušam različne tehnike.
1.1 Namen in cilj
Moj namen diplomske naloge je, da se sama poglobim v makro fotografijo ter izboljšam svoje znanje, želim pa tudi približati makro fotografijo narave drugim in v njih vzbuditi zanimanje.
To zanimanje bo mogoče zraslo tudi po predstaviti osnovne obdelave fotografij, saj s posnetki, ki nastanejo, velikokrat nismo zadovoljni in jih želimo oživiti drugače.
Cilj pedagoškega dela je približati makro fotografijo učencem, skoznjo pa spodbuditi občutljivost natančnega, doslednega opazovanja. Z obdelavo fotografij pa se bodo zbližali z lepoto narave in se preizkusili v procesu nastajanja vedno novih in novih fotografskih različic.
1.2 Struktura dela
V prvih straneh diplomske naloge predstavim makro fotografijo ter motive, ki se v tej zvrsti fotografije najpogosteje pojavljajo. Sledi krajša predstavitev o osnovah fotografije, ki jih moramo poznati, če želimo narediti dobre fotografije. Za tem omenim in predstavim dela umetnikov, ki izhajajo iz fotografij, to so: Bogoslav Kalaš, Sašo Vrabič, David Hockney, Lojze Logar in Sergej Kapus. V naslednjem poglavju sem se posvetila še barvnim kontrastom ter bolje opisala toplo – hladni kontrast, v katerem so v kasnejšem poglavju tudi moji primeri makro fotografije. Ker pa veliko krat s svojimi fotografijami nismo zadovoljni, sem eno poglavje namenila osnovnemu obdelovanju fotografij v programu Adobe Photoshop.
V likovno - pedagoškem delu pa je učna priprava, ki sem jo uporabila pri izvajanju ure v Osnovni šoli Ledina v Ljubljani. Napisala sem tudi nekaj o poteku ure, zraven pa sem dodala še dva primera fotografij, ki so jih učenci posneli in obdelali pri mojih urah.
2
2 KAJ JE MAKRO FOTOGRAFIJA
Če smo pozorni na najmanjše detajle okrog nas, lahko najdemo ogromno zanimivih motivov ter spoznamo povsem novo področje fotografije, ki mu rečemo makro fotografija.
Termin makro fotografija je skozi čas pomenil veliko stvari, kot na primer bližnji posnetki, predstavitve stvari v naravni velikosti, ali fotografije povečanih stvari. V resnici pa makro pomeni nekaj zelo specifičnega, kar se nanaša na majhen odstotek idej, ki se navadno nanašajo na ta termin.
Makro fotografija ne pomeni samo povečanje motiva. Kot makro posnetek lahko vzamemo tudi manjši slikovni izrez motiva, ki pomeni neko samostojno celoto. Rez je lahko logična celota, lahko pa pomeni le kompozicijsko rešitev večjega objekta, na katerem najdemo zanimivo celoto. Je fotografiranje majhnih motivov iz bližine. Pri makro fotografiranju je globinska ostrina manjša kot pri fotografiranju na večje razdalje. Torej se moramo zavedati tega, da cel posnetek ne bo nikoli izostren. (Rovšek, b.d.)
Makro fotografijo ustvarimo takrat, ko je objekt, ki smo ga fotografirali, prikazan v svoji dejanski velikosti. To pomeni, da je razmerje fotografiranega objekta in slike na slikovnem senzorju fotoaparata 1 : 1. (Vinkovič, 2013)
Za makro fotografijo se odločimo takrat, kadar želimo posneti fotografije zelo majhnih stvari in nam približati detajle. (Vinkovič, 2013)
Če se torej zanimate za raziskovanje podrobnosti, je makro fotografija prava stvar za vas.
3
3 MOTIVI
Motiv je osrednji objekt, na katerega je opazovalec pozoren. Posnet mora biti tako, da izstopa iz ozadja in da opazovalčevega pogleda ne preusmerijo druge podrobnosti. (Rovšek, b.d.) Življenje nam omogoča zelo veliko potencialnih fotografskih motivov. Nekateri so malo večji, drugi manjši, nekateri pa so tako zelo majhni, da je njihov fotografski potencial težko opaziti, tudi ko jih imamo tik pred seboj. (Clark, b.d.)
V makro fotografiji je primerna skoraj vsaka majhna stvar, saj si s to zvrstjo fotografije povečamo detajle, ki jih s prostim očesom ne moremo videti. (Vinkovič, 2013)
Največ motivov lahko najdemo v naravi. Odlični motivi so na primer razne žuželke, pajki, deli cvetlic, listje, kapljice vode, površine z različnimi vzorci in podobno. (Vinkovič, 2013) Različni motivi zahtevajo od nas različne pristope. Ko fotografiramo žuželke, se moramo zavedati, da se lahko premikajo, kar nam otežuje fotografiranje. Rastline pa so bolj statične, tako da jih je lažje fotografirati. (Vinkovič, 2013)
Pri makro fotografiji je potrebno imeti veliko potrpljenja, sploh ko poskušamo fotografirati živali, saj se te veliko gibljejo. Vendar pa z vajo lahko predvidimo, kako se odzivajo različne vrste. Nekatere so zelo plašne in se jim ne moremo veliko približati, druge pa ostanejo nepremične in si lahko tako vzamemo nekaj več časa in več poskusov. Ker pa so žuželke hladnokrvna bitja, jih veliko lažje fotografiramo zjutraj, še preden se njihovo telo segreje in postanejo zelo hitre in izmuzljive. Zanimive pa lahko nastanejo tudi fotografije, ki nastanejo takoj po dežju, ali pa ko je rosa. Če želimo lahko pri makro fotografiranju uporabimo bliskavico, saj nam zaustavi gibanje subjekta v vseh svetlobnih pogojih. (Vinkovič, 2013)
4
4 OSNOVE FOTOGRAFIJE
4.1 Osvetlitev
Če želimo, da so naše fotografije pravilno osvetljene, mora na tipalo fotoaparata pasti ravno dovolj svetlobe. Če je svetlobe premalo, bo slika pretemna, če je svetlobe preveč, bo pa presvetla. To lahko popravimo tako, da pravilno uravnamo zaslonko in osvetlitveni čas. Manj kot je svetlobe, bolj mora biti zaslonka odprta in daljši osvetlitveni čas uporabimo, obratno naredimo, če je svetlobe več. (Pečenko, 2006)
4.2 ISO
ISO oziroma občutljivost tipala spreminjamo v različnih svetlobnih pogojih. Ko je vreme sončno, je dovolj, če nastavimo ISO na 100, slabša kot je svetloba, višji ISO potrebujemo.
Večja kot je številka, večja je občutljivost tipala. Paziti pa moramo, saj nam višja občutljivost tipala prinaša šum. S tem se izgubijo detajli, poslabša pa se tudi tonska zasičenost. (Intihar, 2009)
4.3 Hitrost zaklopa
Zaklop je mehanizem, ki natančno odmeri čas osvetlitve svetlobnega tipala. Na fotoaparatu je zapisan tako: 1/30, 1/60,… meri pa se v sekundah. Če nastavimo zelo kratek čas osvetlitve, nam fotografijo zamrzni. Tako lahko vidimo vsako kapljico vode posebej. Dolg čas osvetlitve pa bi naredil zelo svilnat učinek. Vendar pa moramo vedeti, da kratka osvetlitev ustvari temnejšo fotografijo, dolga osvetlitev pa svetlejšo fotografijo, zato moramo temu primerno nastaviti zaslonko. (Zorec, 2009)
4.4 Zaslonka
Zaslonka je mehanična naprava, s katero ožimo in širimo odprtino objektiva. Na ta način uravnavamo količino svetlobe, ki pride skozi objektiv do tipala. Odprtost in zaprtost zaslonke merimo v vrednosti F, ki pomenijo razmerje med goriščno razdaljo in premerom odprtine objektiva. Bolj kot je zaslonka odprta, več svetlobe sprejme, bolj kot jo zapremo, manj svetlobe pride do tipala. Zaslonka je na fotoaparatu prikazana tako: f/2,8, f/4, f/5,6… Vsaka druga vrednost je še enkrat večja, kar pomeni, da je pri vsaki drugi vrednosti premer odprtine za polovico manjši. Skozi zaslonko f/5,6 pride za polovico manj svetlobe, kakor skozi zaslonko f/4. z zaslonko pa ne vplivamo samo na količino svetlobe, ampak tudi na globinsko ostrino. (Pečenko, 2006)
5
4.5 Globinska ostrina
Globinska ostrina je področje, v katerem bodo predmeti ostri. Odvisna je od goriščne razdalje objektiva, oddaljenosti predmetov, ki jih fotografiramo ter odprtosti zaslonke. Bližje kot so predmeti in bolj, kot je zaslonka odprta, manjša je globinska ostrina. Če fotografiramo na primer žuželko, od katere smo zelo malo oddaljeni in imamo pri tem zaslonko nastavljeno na f/2,8, bo globinska ostrina zelo majhna, kar pomeni, da bo najverjetneje samo en del žuželke izostren, ostalo pa bo vedno bolj neostro. (Pečenko, 2006)
V takem primeru moramo paziti, da vedno ostrimo oči živali, saj drugače fotografija ne bo dobra.
Pri makro fotografiji ponavadi izkoristimo majhno globinsko ostrino, saj bo tako oster le del posnetka in se bomo lahko tako res posvetili le detajlom, ki smo jih želeli prikazati. To naredimo tako, da čim bolj odpremo zaslonko in nastavimo čim krajši čas osvetlitve. (Zorec, 2009)
4.6 Barve
Barve so sestavni del našega življenja in vplivajo na razpoloženje ljudi. Psihologija barv preučuje vpliv barv na ljudi in njihovo vedenje. Znanstveniki ugotavljajo, da barve vplivajo na naše dojemanje okolja, razpoloženje, čustvovanje in vedenje. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Rdeča barva tako simbolizira agresijo, nevarnost, pogum, ljubezen… Lahko pripomore k občutkom razdraženosti, neugodja, pospešuje pulz, krvni obtok, viša krvni tlak, poglablja dihanje… (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Oranžna barva simbolizira veselje, zabavo, spodbuja, vliva pogum. Spodbuja delovanje srca, lahko pomirja ali vznemirja. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Rumena barva je barva sonca, svetlobe, zato simbolizira večnost, modrost, srečo. Izraža optimizem, samozavest, lahko tudi vsiljivost. Spodbuja koncentracijo, ustvarjalnost…
(Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Modra barva je povezana z občutki neskončnosti, globine, miru, spodbuja kreativnost. Umirja srčni utrip in ritem dihanja, spodbuja zbranost. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Zeleno barvo povezujemo z naravo, zdravjem, varnostjo, pomirja živčni sistem, znižuje pritisk, sprošča. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
Vijolična barva je povezana z občutki pomirjenosti, skromnosti, preprostosti, uravnoveša um.
6
Bela barva je barva miru, tišine, je združitev vseh barv. Deluje pomirjujoče, blaži čustveni šok, obup. (Društvo za psihološko svetovanje Kameleon, 2013)
In tako, kot nas pritegnejo barve v naši okolici, nas pritegnejo tudi na fotografijah, zato jih moramo znati pravilno kombinirati, da bodo imele takšen učinek, kot smo želeli.
Na fotografiji najbolje učinkujejo komplementarni pari barv, kot so modra in oranžna, rdeča in zelena ter rumena in škrlatna. Komplementarne barve ena drugo poživljajo, vendar pa moramo paziti, da na sliki niso v enakem razmerju. Če pa gradimo prostor s toplimi in hladnimi barvami, moramo biti pozorni na to, da so tople barve v ospredju, hladne pa v ozadju. (Pečenko 2006)
4.7 Kontrast
Kontrast je stopnja intenzitet svetlobe in barve v sliki. Večja, kot so nasprotja, večji je kontrast. Slika brez kontrasta je vodena, nejasna, slika z večjim kontrastom pa je bolj »vidna«.
Paziti pa moramo, da kontrasta ni preveč, saj se tako informacije o barvah izgubijo. (Rovšek, b.d.)
4.8 Kompozicija
Izraz kompozicija izhaja in latinske besede compositio, ki pomeni sestavo, sestavljanje delov v celoto. Kompozicijska zasnova likovnega dela pomaga motivu, da izrazi svojo vsebino na umetniški način. (Vrste kompozicij, b.d.)
Kompozicija je nameravana postavitev elementov slike na tak način, da sliko podpirajo. V osnovi je to lik ali sozvočje likov, ki se nahajajo v sliki. Kompozicijskih vzorcev se lahko držimo, ni pa nujno, da veljajo za popolnoma vse opazovalce. Kompozicija je gradnja slike s pomočjo navideznih linij in likov, ki se med seboj skladno podpirajo. Osnova kompozicije je prostorski zlati rez, čeprav kompozicija bolj nakazuje ploskve in smeri. (Rovšek, b.d.)
4.8.1 Vrste kompozicij:
Zlati rez (Že stari Grki so ugotovili, da se človeškim očem zdi najlepša tista delitev, pri kateri je razmerje med večjim in manjšim delom enako razmerju med celoto in večjim delom.) (Pečenko 2006)
Centralna (Lahko deluje zelo nezanimivo, dolgočasno.) (Pečenko 2006)
Simetrična (Simetrične kompozicije lahko imenujemo tudi vezane kompozicije, saj so zavezane točno določeni razporeditvi elementov. Simetrične kompozicije bolj ustrezajo statičnim in simbolnim vsebinam.) (Vrste kompozicij, b.d.)
7
Asimetrična
Pravilo tretjin (Fotografijo z dvema navideznima vodoravnima in navpičnima črtama razdelimo na tretjine. Glavni element mora biti vedno postavljen na eno od teh črt, pri čemer naj bi bil njegov najpomembnejši del na presečišču dveh črt.) (Pečenko, 2006)
Prosta
Krožna (Krožna kompozicija vodi pogled od neke začetne točke po sliki in pripelje pogled nazaj v isto točko, ni pa nujno.) (Rovšek, b.d.)
Piramidalna (Piramidalna kompozicija je enostavna in učinkovita, pojavlja se pri tihožitjih, skupinskih slikah, krajinah.) (Rovšek, b.d.)
Horizontalna (Horizontale izražajo mirovanje in spokojnost ter širijo prostor.) (Rovšek, b.d.)
Vertikalna (Vertikalna kompozicija sili navzgor, je statična. Pogosto se jo uporablja pri fotografiranju arhitekture in portreta.) (Rovšek, b.d.)
Horizontalno – vertikalna (Nakazuje nepremagljivost in robatost. Če je ne razgiba vsaj šibka diagonala,postane toga.) (Rovšek, b.d.)
Diagonalna (Diagonala vnese v sliko gibanje, dinamiko,usmerjenost, energijo.
Diagonale se pogosto pojavljajo že zaradi perspektive.) (Rovšek, b.d.)
8
5 UMETNIKI, KI SO ZA LIKOVNO OSNOVO UPORABLJALI FOTOGRAFIJO
5.1 Bogoslav Kalaš
Bogoslav Kalaš se je rodil leta 1942. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal specialistični študij, kjer je kasneje kot redni profesor tudi poučeval, leta 2009 pa se je upokojil. V letih 1971/72 je skupaj z Vojislavom Pavlovičem skonstruiral stroj za slikanje, ki ga sam tudi uporablja pri svojem slikarstvu. (Galerija lek, 2007 in RTV SLO.
2014)
Ta stroj na eni strani s pomočjo fotocelice bere avtorjevo fotografijo, na drugi strani pa na platno brizga barvo. Vse slike nastajajo enako, kot nastajajo klasične slike, le orodje je drugo.
Kalaš tako sam sprejema odločitve o nastajanju slike. Njegovo slikarstvo izvira iz renesančno- humanističnega izročila, na sodobnost pa ga veže tehnologija. (Grmek, 2013)
Kalaš si motiv najprej izbere v ateljeju ali v naravi. V ateljeju na primer portretira model, snuje akt ali tihožitje. Postavi si neko osnovno kompozicijo, nato pa vse skupaj fotografira.
Vse nadaljnje delo pa izvede s pomočjo stroja za slikanje. Slike so sestavljene iz več kot sto plasti barvnih nanosov. Da je slika končana, potrebuje kakšen mesec ali dva. Najbolj ga zanimajo motivi, kot so: pokrajina, tihožitje, portret ali akt. Motiv vedno dobro pretehta in si ga natančno izbere. Stroj nato s čopiči naslika sliko, Kalaš pa mora biti vedno zraven, saj brez njegovih posegov slika ne more nastati. Vse je urejeno v zlatem rezu, ki ga slikar natančno določi in izvede. Večkrat se vrne na isti motiv, vendar pa si vsakič zastavi nov likovno – formalni problem in ga reši na drugačen, izviren in avtonomen način. (Grmek, 2013)
Kalaš že dolgo išče skladnost med svetlobo in temo in ustvarja predvsem tisto, kar je zanj harmonično in sprejemljivo. (Galerija lek, 2007)
Slika 1: Bogoslav Kalaš, Tihožitje z lubenico, 1989, aerografija, 67 x 100 cm
9
5.2 Sašo Vrabič
Sašo Vrabič je akademski slikar, ki se je rodil leta 1974 v Slovenj Gradcu. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, je začel študirati slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Nadaljeval je s podiplomskim študijem grafike in videa, nato pa je še opravil magisterij iz umetnostnih ved.
Vrabiča zanimajo multimedijske razsežnosti umetnosti, v svojem delu išče sozvočje starih likovnih postopkov in sodobnih elektronskih zapisov na nov način. Poleg slikanja, Vrabiča zanima še fotografija, video, glasba, oblikovanje različnih tiskovin, videospotov, revij, knjig.
V svojih delih izhaja iz tehnološke zgodovine medijev in antropologije lastnega sveta.
(Koroška osrednja knjižnica dr. Franceta Sušnika Ravne na Koroškem, b.d.)
Njegove medijsko prepletene avdio – vizualne in grafično – slikarske eksperimente zaznamuje fascinacija nad filmi, video igrami, televizijo, oglaševanjem, urbanističnimi fenomeni in mladinsko kulturo. (Napovednik, naužitek prostega časa, 2010)
Njegova likovna dela so neke vrste komentar na kompleksnost sodobne družine, družbe in na čas, v katerem živimo. Njegove pretekle serije so nastale na podlagi fotografij, kasneje pa je bil znan po tem, da je v svoja dela vključeval tudi risbe svojih otrok. Fotografija je zanj skica, s pomočjo katere ustvarja svoja dela na platnu. (Beja, 2011)
Slika 2: Sašo Vrabič, Oder, 2006, akril, letraset na platnu, 65 x 108 cm
10
5.3 David Hockney
David Hockney se je rodil leta 1937 v Bradfordu v Angliji. V Londonu je obiskoval umetniško šolo, nato pa se je preselil v Los Angeles. Leta 1970 se je začel ukvarjati s fotografijo, izdeloval je foto kolaže. Opustil je slikanje in se raje posvetil fotografiji, litografiji, scenografiji ter kustomografiji za balet, opero in gledališče. V poznih 80 ih letih je začel ponovno slikati pokrajine, rože in portrete. V svojo dela je začel vključevati tehnologijo, ki mu je omogočala tiskanje svojih prvih natisov. Leta 1990 je začel uporabljati laserske fakse in laserske tiskalnike, leta 2009 pa je s pomočjo aplikacije za iPhone in iPad ustvarjal slike.
(Hockney, 2014)
Slika 3: David Hockney, Pearlblossom Highway, 1986, foto kolaž, 77 x 112 cm
11
5.4 Lojze Logar
Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici na Koroškem. Je predstavnik generacije slikarjev ekspresivne figuralike. Leta 1964 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, štiri leta pozneje pa se je vpisal še na grafično specialko in jo leta 1970 končal.
Njegove litografije in pretežno sitotiski so dela, ki so barvno razkošna, vitalna, polna nabite energije, z izrazito erotičnim podtekstom. Ti sitotiski imajo za osnovo portretno fotografijo.
Njegova risarska osnova je trdna in govori neposredno gledalčevemu čutnemu dojemanju.
Umetnikovo prostorsko gledanje se je prisiljeno podrediti dvodimenzionalni ploskovitosti lista. Proti opazovalcu iz lista segajo zelo intenzivne barve, nabite sporočilnosti, ki je vsa pozitivno življenjska, tudi črnina. Ta še poudarja zmagovito rdečino, ob zadržani uporabi vijoličaste in umazano zelene označuje tudi senčne strani diktatu narave uklanjajoče se rdeče erotike. V njih se pogosto pojavi komaj zaznavna figura, stiliziranega ženskega telesa v gibu s poudarjenimi čutno dražljivimi atributi. (Kržišnik, 1997)
Slika 4: Lojze Logar, Tigra cola, 1973, barvni sitotisk, 100 x 71 / 73.5 x 39 cm
12
5.5 Sergej Kapus
Sergej Kapus se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo. (Museums, b.d.)
Kapus je slikar, pesnik, umetnostni zgodovinar in likovni teoretik. V svojem delu izhaja iz abstraktne tradicije, ki jo razkriva kot izhodišče premišljene analize vidnosti. (MG+MSUM, 2007)
Je predstavnik abstraktnega kolorizma. V vsebini njegovih slik ni v ospredju samo barva, ampak tudi vsebina. Barve v več nanosih delujejo in učinkujejo prostorsko. (Beja, 2012) V pokrajinah izpostavlja vprašanja vidnosti, decentralizacije, lokalizacije in razpršitve gledalca, njegovega pogleda in njegovega umetnostnega predmeta. (Beja, 2013)
Kapus v svojih delih kombinira barvne poteze, narejene z akrilnimi barvami, in računalniške tiske fotografij. Posebno zanimivo je, ko se na teh slikah naslikana perspektivična iluzija sooči z iluzijo pokrajine, ki je bila fotografirana. Perspektivična iluzija ne poseže v prostor fotografije, ampak se vzpostavi pred njim. Na računalniških tiskih pokrajin, ki jih Kapus uporablja kot »slikarske sestavine«, vidimo pokrajine na površju Marsa, ki jih je posnela raziskovalna sonda. (Komelj, 2009)
Na platnu, kjer je digitalno odtisnjena podoba planeta iz osončja, se ne le preprosto zgodi umetnikova intervencija, ampak ta obstaja z razlogom in se hkrati ločuje od podobe zadaj ter povezuje in oprijema nanj nazaj.
S svojim delom poleg vidnosti raziskuje tudi telesnost in dojemanje lastne identitete povezuje z likovnimi transformacijami sveta. (Beja, 2013)
Slika 5: Sergej Kapus, 6 + 1, akril in računalniški tisk na platno, 2009, 89 x 225 cm
13
6 BARVNI KONTRASTI
Ker se osnovne barve razlikujejo med seboj po svoji barvnosti, tvorijo medsebojna nasprotja, katerim rečemo barvni kontrasti. Johannes Itten jih našteva sedem: (Butina, 2000)
6.1 Kontrast barve v odnosu do barve (oz. kontrast barvnega tona)
Med vsemi kontrasti je ta najenostavnejši, saj lahko za njegovo oblikovanje uporabimo čiste barve. Rumena, rdeča in modra dajejo temu kontrastu najmočnejši izraz, slabši izraz pa dajejo sekundarne barve (oranžna, zelena in vijolična). Kontrast barve v odnosu do barve pogosto uporabljajo otroci, primitivni umetniki, v ljudski umetnosti in pri tistih likovnih ustvarjalcih, ki težijo k primarnosti izraza in h kolorizmu. (Butina, 2000)
6.2 Svetlo – temni barvni kontrast
Najbolj izrazit svetlo – temni kontrast tvori nasprotje med črno in belo barvo. Poleg svetlenja in temnenja, ki ga omogočata črna in bela s svojimi mešanicami, pa lahko izkoriščamo tudi svetlostne razlike – rumena je najsvetlejša, vijolična pa najtemnejša. (Butina, 2000)
6.3 Toplo – hladni kontrast
Ta kontrast tvori nasprotje med toplimi (rumenimi, oranžnimi in rdečimi) ter hladnimi (modrimi, zelenimi in vijoličnimi) barvami. V prostoru delujejo barve, kot sta recimo oranžna ali rumena, topleje. Tople barve nam delujejo bliže, ker »žarijo«, hkrati pa nas tudi močneje obdajajo. Nasprotno pa se nam zdita modra in zelena bolj oddaljeni. Tudi v naravi se nam zdijo bolj oddaljeni predmeti zaradi vmesne zračne plasti vedno bolj hladne barve kakor bližnji. (Barvni kontrasti, b.d.)
Hladne barve zavirajo fiziološke procese v organizmu (krvni obtok, bitje srca), tople barve pa jih spodbujajo in pospešujejo. (Barvni kontrasti, b.d.)
Rdeča je najmočnejša barva, bolj kot gremo proti škrlatni, bolj hladno deluje. Rdeča in njena nasprotna zelena, predstavljata popolno nasprotje. Najsvetlejša barva v barvnem krogu pa je rumena. Njej nasproti stoji najtemnejša – vijolična. Barve na desni polovici barvnega kroga so tople, na levi polovici pa so hladne. (Barvni kontrasti, b.d.)
14
6.4 Komplementarni kontrast
Nastane s součinkovanjem dveh komplementarnih barv. Kadar komplementarni barvi stojita druga ob drugi, se koloristično krepita v svojem učinku, med seboj zmešani pa se kromatsko nevtralizirata. V barvnem krogu si komplementarne barve stojijo nasproti. Ti pari so:
rumena – vijolična
rumenooranžna – modrovijolična
oranžna – modra
rdečeoranžna – modrozelena
rdeča – zelena
rdečevijolična – rumenozelena
Vsak komplementarni par ima svoje posebne lastnosti in oblikotvorno naravo. Rumeno – vijolični par predstavlja največjo stopnjo svetlostnega kontrasta, v paru rdečeoranžna – modrozelena pa se najbolj izrazito pokaže toplo – hladni kontrast. (Butina, 2000)
6.5 Simultani kontrast
Simultani kontrast je pojav, pri katerem naše oko vsaki dani barvi simultano priredi njeno komplementarno barvno dopolnilo. Simultana barva nastane v očesu in je v resnici ni. Neka barva vedno vpliva sosednjo barvo tako, dajo v odtenku svetlosti in intenzivnosti spremeni.
Primer: rdeča barva deluje ob različnih barvah različno. Če jo postavimo ob zeleno, deluje zelo intenzivno in žareče,ob oranžni pa deluje bolj zamolklo. (Barvne iluzije ali premene, b.d.
in Butina, 2000)
6.6 Kontrast barvne kvalitete
Kontrast barvne kvalitete nastane z uporabo različnih stopenj barvne čistosti oziroma nasičenosti. Sem spadajo nasprotja med zasivljenimi in motnimi ter sijočimi in čistimi barvnimi odtenki. Barvam lahko zmanjšamo čistost na štiri načine:
z mešanjem čiste barve z belo,
z mešanjem čiste barve s črno,
z mešanjem čiste barve s sivo,
z medsebojnim mešanjem dveh komplementarnih barv.
15
Učinek kontrasta barvne kvalitete je odvisen od kromatskega kontrasta, v katerem se barvni odtenek nahaja. Nek barvni odtenek je lahko poleg zasivljenega bolj sijoč, poleg čistejšega pa deluje bolj monotono. (Butina, 2000)
6.7 Kontrast barvne kvantitete
Kontrast barvne kvantitete pa se nanaša na odnos med velikostmi površin, ki jih zasedajo določeni barvni odtenki. Moč sevanja in količina razprostiranja po površini določata učinkovitost barve.
J. W. Goethe je določil količinske odnose komplementarnih barv:
rumena : vijolična = 9 : 3 ali 3 : 1,
oranžna : modra = 8 : 4 ali 2 : 1,
rdeča : zelena = 6 : 6 ali 1 : 1.
Obstajajo pa tudi drugačne lestvice količinskih sorazmerij čistih barv od drugih avtorjev. Ta sorazmerja so uporabna samo pri uporabi čistih barv. Če se spremenijo barvni odtenki, se morajo spremeniti tudi količinski odnosi. Ti količinski odnosi vedno privedejo do mirnih in statičnih učinkov v barvnem odnosu. (Butina, 2000)
16
7 OSNOVNA OBDELAVA FOTOGRAFIJ V PROGRAMU ADOBE PHOTOSHOP
7.1 Obrezovanje fotografij
Med fotografiranjem pogosto nimamo dovolj časa, da bi motiv natančno in premišljeno zajeli. Zato je najlažje in tudi najboljše, da fotografiramo nekoliko bolj na široko in kasneje fotografijo obrežemo. Z obrezovanjem dobimo tisti prizor, ki smo si ga želeli posneti. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo obrezana slika imela manj pikslov, kot jih ima original.
V programu Adobe Photoshop najdemo orodje za obrezovanje na levi strani, in sicer pod oznako, kot vidimo na spodnji fotografiji. (Zorec, 2009)
7.2 Ostrenje
Ostrina motiva je običajno eno od meril njene kakovosti. Če z ostrino na fotografiji nismo zadovoljni, jo lahko popravimo tudi programsko.
V Photoshopu najdemo orodje za ostrenje, če izberemo Filter > Izboljšaj > Unsharp Mask (oz.
Filter > Sharpen > Unsharp Mask). To orodje zaznava piksle, ki se razlikujejo od okolice. Če razlika presega določen prag, poveča kontrast pikslov v izbranem obsegu. Na voljo imamo tri nastavitvene drsnike: Radij (z radiem določamo velikosti območja okoli pikslov, vključenih v ostrenje), količina ostrenja ali Amount
(s katerim določamo moč učinka) ter prag oziroma Threshold (s katerim določimo, za koliko se morajo piksli razlikovati od okolice, da orodje deluje nanje). (Zorec, 2009)
Slika 7: Neobdelana fotografija Ivanjščice
Slika 8: Fotografija Ivanjščice ostrena z orodjem Unsharp Mask
Slika 6: Orodje za obrezovanje fotografij
17
7.3 Krivulje
Ko odpremo orodje Krivulje (Curves), se nam prikaže graf z diagonalno črto. To orodje lahko najdemo na desni strani, lahko pa izberemo Image > Adjustments > Curves. S tem grafom pri RGB fotografijah prilagajamo tonski razpon. V grafu predstavlja zgoraj desno najsvetlejše dele, spodaj levo pa sence. Ko kliknemo na krivuljo, dobimo točke, katere po želji premaknemo. Ponavadi premaknemo krivuljo tako, da dobimo obliko črke S. (Photoshop Help/Curves Adjustment, b.d.)
Slika 11: Neobdelana fotografija pikapolonice Slika 12: Oblikovanje krivulje v črko S Slika 9: Orodje Curves
Slika 10: Oblika črke S
18
7.4 Svetlost in kontrast
Z večino programov za obdelavo digitalnih fotografij lahko zlahka popravimo nekoliko pretemne ali presvetle posnetke. Vendar pa so orodja za korekcijo svetlosti in kontrasta učinkovita le, če posnetki vsebujejo dovolj informacij. Orodja za popravljanje svetlosti in kontrasta dobimo v Photoshopu, če kliknemo Image > Adjustments > Brightness/Contrast.
(Zorec, 2009)
7.5 Histogram in tonska korekcija
Digitalne slike sestavljajo številne barve z različnimi tonskimi vrednostmi. Orodje Ravni oz.
Levels omogoča spreminjanje obsega temnih, srednjih in svetlih tonov. To orodje je veliko bolj uporabno, kot orodje Svetlost/Kontrast, saj dobimo tako veliko boljše rezultate. V Photoshopu najdemo Ravni (Levels) pod: Image > Adjustments > Levels. (Zorec, 2009)
Slika 13: Pretemna fotografija žuželke Slika 14: Popravljena svetlost
Slika 15: Neobdelana fotografija polža
19
S premikom levega drsnika v desno okrepimo temne tone, s premikom desnega drsnika v levo, pa okrepimo svetle tone. (Zorec, 2009)
S premikom srednjega drsnika v levo razširimo obseg svetlih tonov in hkrati skrčimo obseg temnih tonov. Celotna slika tako postane svetlejša. (Zorec, 2009)
Slika 16: Histogram 1
Slika 18: Premik desnega drsnika v levo Slika 17: Premik levega drsnika v desno
Slika 19: levo - Histogram 2, desno – Premik srednjega kazalca v levo
20
Premik srednjega drsnika v desno pa ima nasprotni učinek – razširi temne tone in skrči svetle tone. Celotna slika tako postane temnejša. (Zorec, 2009)
7.6 Odprava podosvetljenosti in preosvetljenosti
Do podosvetljenosti fotografij najpogosteje pride, če fotografiramo proti svetlobi, ali pa, če napačno nastavimo nastavitve fotoaparata. Nasprotna težava od podosvetljenosti je preosvetljenost. Preosvetljenost se pojavi ob nepravilno izbrani točki merjenja svetlobe, ali pa ob napačni ročni nastavitvi fotoaparata. Podosvetljenost in preosvetljenost popravimo v oknu Ravni (Levels), ravno tako, kot smo to naredili pri tonski korekciji. Če imamo torej podosvetljeno fotografijo, premaknemo desni drsnik v levo, če pa je fotografija preosvetljena, pa premaknemo levi drsnik v desno. Če je potrebno, s srednjim drsnikom uravnotežimo svetlost slike. (Zorec, 2009)
Slika 20: Histogram 3
Slika 21: Premik srednjega kazalca v desno
Slika 22: levo - Preosvetljena fotografija metulja, desno – Odprava preosvetljenosti
21
7.7 Poživitev barv
Fotografije, ki smo jih posneli zvečer, ali ob oblačnem vremenu, pogosto niso dovolj kontrastne in imajo nenasičene barve. To lahko popravimo v Photoshopu na zelo preprost način. Za okrepitev kontrasta in svetlosti zopet uporabimo orodje Ravni (Levels), tako kot smo ga že prej. Če pa hočemo na fotografiji okrepiti barve, najdemo orodje, ki ga potrebujemo za to pod: Image > Adjustments > Hue/Saturation (Odtenek/Nasičenje). Najprej preverimo, ali je pritisnjen gumb Master, saj s tem zagotovimo, da bomo okrepili vse barve hkrati. Izbiramo pa lahko tudi med posameznimi barvnimi kanali in tako vsakemu posebej spremenimo nasičenost. (Zorec, 2009)
Slika 23: levo - Podosvetljena fotografija, desno – Odprava podosvetljenosti
Slika 24: levo - Neobdelana fotografija metulja, desno - Okrepljene barve
22
8 LIKOVNO PEDAGOŠKI DEL
8.1 Učna priprava
Datum: 7.5. in 21.5.2014 Šolsko leto:2013/14
Šola: Osnovna šola Ledina
Učitelj likovne vzgoje: Eva Žerjal
Predmet: Likovno snovanje
Okvirni čas
obravnavanega področja:
4 ure
Razred: 9
Likovno področje: Fotografija
Likovna naloga: Makro fotografija narave v toplo – hladnih kontrastih Likovna tehnika: Fotografija
Likovni materiali in
pripomočki: Fotoaparat, računalnik
Likovni motiv: Toplo – hladni kontrast na tržnici
Učne metode: razlaga, demonstracija, pogovor, praktično delo Oblike dela: individualna
Učni mediji in pripomočki:
PPT Medpredmetne
povezave:
Fotografija, biologija
Učni pripomočki: LCD projektor, računalnik, programska prezentacija fotografij, fotoaparat
Vrsta učne ure: kombinirana
Literatura: Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana:
Debora.
Hedgecoe, J. (1981). Vse o fotografiji. Ljubljana:
Državna založba Slovenije
Ang, T. (2000). Digitalna fotografija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije
http://predmet.fa.uni-lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf Cilji / učenci: Spoznajo nov pojem – makro fotografija
Razumejo pojem makro fotografija
Ponovijo toplo – hladne kontraste
Spoznajo osnovno obdelavo (kontrast, svetloba, obrezovanje fotografij,...) fotografij v programu PhotoFiltre
Razvijajo ustvarjalne likovno izrazne zmožnosti
Razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev vrednotenja lastnih in tujih likovnih del
23
Učitelj Učenci Učne metode, sredstva, pripomočki
Uvodni del
Učencem na PPT-ju pokažem primere fotografij in jih vprašam: kaj vidite na teh fotografijah, kakšne razlike opazite.
Ko učenci ugotovijo, da so spodnje
fotografije posnete veliko bolj od blizu, jih vprašam, če vedo, kako se reče takim
fotografijam. Če ne vedo, jim povem, da se takim fotografijam reče makro fotografija.
Učenci povedo, da na fotografijah vidijo živalske in rastlinske motive ter da so spodnje fotografije posnete veliko bolj od blizu.
Opazovanje, pogovor, frontalno,
demonstracija slikovnega materiala.
Osrednji del
Posredovanje vsebine o likovnih pojmih Učence vprašam, če
vedo, kaj pomeni izraz makro. Pogovor usmerim na besedo mikro – mikroskop – mikroskopiramo majhne delce ali organizme in dobimo njihovo makro povečavo. Razložim pojem makro
fotografije: Izraz makro fotografija predstavlja podobo, ki je iz okolice izločena, se pravi detajl. Je fotografiranje majhnih motivov iz bližine.
Učence vprašam, kdaj se makro fotografijo uporablja in zakaj: za makro fotografijo se odločamo, ko želimo posneti fotografije zelo majhnih stvari in nam približati detajle.
Skušajo odgovorit na vprašanje.
Učenci poslušajo in sprašujejo.
Učenci odgovorijo, da se makro fotografijo
Frontalna, opazovanje, pogovor.
Demonstracija slikovnega materiala.
24 Nato si ob slikovnem
gradivu pogledamo nekaj primerov.
Za tem učence vprašam, katere vrste kontrastov poznamo.
Povemo nekaj o toplo – hladnih barvnih
kontrastih in sicer:
Tople barve se nam zdijo bliže,
vznemerljivo, težko, suho, zemeljsko.
Tople barve nas tudi močneje obdajajo.
Hladne barve pa delujejo daleč, pomirjevalno, lahko, nebeško. Toplo – hladni kontrast lahko izraža skrajna
nasprotja. Ta kontrast ima zelo veliko ekspresivno moč. V naravi se nam zdijo bolj oddaljeni predmeti zaradi vmesne zračne plasti vedno bolj hladne barve kakor bližnji.
Nato ponovimo še katere barve so tople in katere so hladne. Tople barve: rdeče, oranžne, rumene, rjave. Hladne barve: modre, zelene, škrlatne.
Na koncu jim povem še, da ko bodo končali s fotografiranjem, bomo šli v
računalniško učilnico, kjer jim bom pokazala nekaj najbolj osnovnih načinov obdelave fotografije in sicer:
uravnavanje kontrasta,
uporablja, ko se želi nekaj fotografirati od blizu.
Učenci odgovorijo, da poznamo toplo – hladni kontrast, simultani, komplementarni, svetlo – temni, kvalitativni, kvantitativni,...
Učenci poslušajo.
Učenci odgovarjajo na vprašanja in povedo, da so Tople barve: rdeče,
oranžne, rumene, rjave.
Hladne barve: modre, zelene, škrlatne.
Učenci poslušajo navodila.
Demonstracija slikovnega materiala.
Demonstracija slikovnega materiala.
25 svetlosti, obrezovanje
fotografij,... Vsak učenec bo nato svojo najboljšo fotografijo s pomočjo programa PhotoFiltre, to
fotografijo še izboljšal.
Napoved likovne naloge Danes boste torej fotografirali naravo in sicer je pomembno, da je na fotografiji viden toplo – hladni kontrast.
Ko boste končali, bomo šli v
računalniško učilnico, kjer vam bom pokazala osnove obdelave fotografij, vi boste pa nato svojo najboljšo fotografijo še izboljšali.
Sedaj bomo šli na tržnico, kjer boste lahko fotografirali, ko bomo končali, bomo prišli nazaj, kjer boste dobili nadaljna
navodila.
Poslušajo navodila, postavljajo vprašanja
Frontalna, opazovanje.
Praktično delo.
Likovno izražanje Učence pri delu spodbujam in jim pomagam pri reševanju problemov.
Učenci fotografirajo Individualno, praktično delo.
Sklepni del
Pazimo na (oblikovanje meril za vrednotenje):
• Upoštevanje motiva
• Upoštevanje uporabe toplo – hladnih kontrastov
• Osnovna obdelava najboljše fotografije v programu
PhotoFiltre.
Učenci si ogledajo nastale fotografije, se pogovarjajo o izkušnjah s
fotografiranjem,
ugotavljajo upoštevanje kontrastov in primerjajo izbiro likovnih motivov.
Opazovanje, pogovor, primerjava.
26
8.2 Potek učne ure in primeri učenčevih fotografij
Sedmega in enaindvajsetega maja 2014, sem na Osnovni šoli Ledina, skupaj vodila štiri šolske ure, pri katerih smo se pogovarjali o makro fotografiji. Najprej smo v učilnici ob pomoči Power Point prezentacije spoznali nove pojme ter ponovili nekaj učencem že znane snovi, po napovedi likovne naloge, pa smo preostanek ure izkoristili na Ljubljanski tržnici, kjer so učenci fotografirali sadje, zelenjavo in cvetje, v toplo – hladnih kontrastih. Učenci so imeli navodila, da naredijo veliko fotografij in se nato doma odločijo za deset najboljših.
Enaindvajsetega maja smo si tako najprej pogledali vse fotografije, nato pa sem se z vsakim učencem posebej pogovorila in mu določila, katero fotografijo želim, da uredi v programu PhotoFiltre, saj program Adobe Photoshop ni bil na voljo. Časa za obdelovanje fotografij nismo imeli veliko, ker računalniške učilnice nismo imeli in je tako moral vsak učenec posebej, urediti svojo fotografijo. To nam je porabilo veliko časa, zato je vsak učenec lahko izboljšal le en posnetek. Učenci so poskušali le najosnovnejše stvari, kot so: svetlost, kontrast, nasičenost, obrezovanje fotografij… Končni rezultati niso bili slabi, dva najboljša primera pa sta prikazana spodaj. Ostali učenci so tačas dokončevali svoje nedokončane izdelke.
27
Spodaj lahko vidimo dva primera, ki sta nastala pri moji uri.
Leva fotografija je neobdelana, desna pa obdelana. In sicer: svetlost -2, kontrast 18, nasičenost 10, gama 0,90, učenka pa se je odločila tudi za več senc.
Desno: svetlost 1, kontrast 3, nasičenost 31, gama 0,90, fotografija je tudi obrezana, saj se je učenka odločila, da je na levi fotografiji spodaj preveč zelenega listja.
Slika 25: levo - Učenka, Čili, fotografija, 2014, desno - Čili z obdelavo
Slika 26: levo - Učenka, Rumeni cvet, fotografija, 2014, desno – Rumeni cvet z obdelavo
28
9 MAKRO FOTOGRAFIRANJE
Sama fotografiram z Digitalnim SLR Canon fotoaparatom, znamke EOS 1100D. Za makro posnetke na fotoaparat namestim 36 mm makro obroček, ki ga kombiniram s 50 mm objektivom. Če je motiv, ki ga želim posneti večji, namesto 36 mm obročka, uporabim 20 mm ali 12 mm makro obroček.
Ker mi je zelo všeč narava in sem rada zunaj, sem se odločila, da nam želim približati majhne živali, ki jih, če ne dobro opazujemo okolice, največkrat spregledamo, ter cvetove rož. Sama fotografiram vedno iz roke, saj mi je stativ v takih primerih večkrat v napoto in s postavljanjem le tega, prestrašim veliko žuželk. Tudi bliskavico uporabljam le v nujnih primerih. Včasih tako raje uporabim svetilko in iz malo večje razdalje osvetlim želeni motiv.
Največkrat se odločim za makro fotografiranje v sončnem vremenu, saj je takrat veliko žuželk na cvetovih, vendar pa so zanimive tudi fotografije, ki jih posnamem v bolj oblačnem vremenu. Te imajo namreč veliko bolj mehke sence. Še posebej zanimivo je lahko fotografiranje tik po dežju, še preden posije sonce in je na cvetovih veliko kapljic vode.
Vendar pa raje kot rastline fotografiram žuželke, saj mi te predstavljajo večji izziv, ker so lahko zelo hitre in izmuzljive. Tako moram biti vedno, ko se odločim, da bom makro fotografirala, dobre volje, saj je pri makro fotografiranju potrebno biti zelo potrpežljiv, vedno pa se moram tudi zavedati, da veliko posnetkov ne bo dobrih. Spodaj lahko vidimo moje primere.
29
Kot prvi primer sem izbrala fotografijo, na kateri vidimo cvet Navadne ivanjščice. Fotografija je nastala popoldne, takoj po dežju, bliskavica se ni sprožila. Spodaj vidimo dve različici in sicer: zgornja fotografija je originalna, spodnja pa obdelana v Photoshopu.
Ker mi je kompozicija na tej fotografiji všeč, sem se odločila, da fotografije ne bom nič obrezovala. Tako sem najprej sliko izostrila z orodjem Unsharp Mask. Količino (Amount) sem nastavila na 102 %, Radij (Radius) na 20,7 pikslov in Prag (Treshold) na stopnjo 10.
Nato sem Krivuljo (Curves) oblikovala v črko S, svetlosti in kontrasta pa nisem spreminjala.
Namesto tega sem z Orodjem Ravni (Levels) naredila tonsko korekcijo. Desni kazalec sem malo premaknila v levo in tako okrepila svetle tone, nato sem še levi kazalec premaknila malo v desno in s tem okrepila temne tone. Drugih orodij nisem uporabila, saj sem dosegla svoj cilj.
Obdelana fotografija je ostrejša od prejšnje, bolj kontrastna, kapljice vode pa so prišle bolj do izraza.
Slika 27: zgoraj - Eva Žerjal, Cvet ivanjščice,
fotografija, 2014, spodaj – Cvet ivanjščice z obdelavo.
30
Ko fotografiramo živali, moramo biti zelo hitri, saj nas živali ne bodo čakale, da jih fotografiramo. Zato največkrat, ko fotografiram živalski svet, ne razmišljam toliko o kompoziciji, ampak fotografiram bolj na široko in nato kasneje v Photoshopu fotografijo obrežem. To sem storila tudi v tem primeru. Fotografijo sem nekoliko obrezala, vendar pa ne preveč, saj se z obrezovanjem izgubijo piksli. Nato sem sliko izostrila z orodjem Unsharp Mask in sicer: Količino sem nastavila na 50 %, Radij na 50 pikslov, Prag pa sem pustila na številki 0. Spet sem krivuljo oblikovala v črko S, malo pa sem popravila tudi tonsko korekcijo. Levi drsnik sem premaknila malo v desno, desni drsnik v levo, srednji drsnik pa spet v desno. S tem sem zaključila obdelavo te fotografije.
Končni rezultat je izboljšana fotografija v toplo – hladnem kontrastu.
Slika 28: zgoraj - Eva Žerjal, Metulj, fotografija, 2014, spodaj - Metulj z obdelavo
31
Še en primer fotografije v toplo – hladnih kontrastih. Kot motiv sem si izbrala Osastega pajka.
Tudi tukaj sem ponovila enak postopek. Z orodji Unsharp Mask, Curves in Levels, sem fotografijo izostrila, okrepila svetle in temne tone ter prilagodila tonski razpon.
Slika 29: zgoraj - Eva Žerjal, Osasti pajek, fotografija, 2014, spodaj - Osasti pajek z obdelavo
32
Na zadnjem primeru vidimo rumenega pajka s črnimi črtami na zelenem ozadju. Po enakem postopku kot prej, sem tudi sedaj izboljšala fotografijo. Pajek je bolj oster, barve so bolj kontrastne, pa tudi kompozicija je veliko boljša, saj je na originalni fotografiji pajek preveč v centru in to naredi fotografijo dolgočasno.
Slika 30: zgoraj - Eva Žerjal, Pajek, fotografija, 2014, spodaj - Pajek z obdelavo
33
10 SKLEP
Makro fotografija je ena izmed zahtevnejših zvrsti fotografije. Ko se odločimo, da bomo makro fotografirali, se moramo vedno zavedati, da nam veliko fotografij ne bo uspelo ter da nam bo fotografiranje vzelo veliko časa in potrpežljivosti. Vzeti si moramo čas in pričakovati, da bomo morali za nekaj dobrih posnetkov, narediti tudi 300, 400 fotografij ali več, saj loviti žuželk po cvetovih in jih zajeti v pravem trenutku res ni najlažje.
Sedaj bom še odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila.
1. Kakšna je vloga fotografije v slikarskem umetniškem delu?
Fotografija ima lahko veliko vlogo pri slikanju, risanju, grafiki... Lahko je osnova za razvijanje raznih slikarskih, risarskih izpeljav. Iz neke fotografije lahko naredimo ogromno različic v različnih tehnikah, na različnih podlagah, lahko jim dodamo teksturo, spremenimo barve, izhajamo iz več fotografij in naredimo neko celoto, sliko zrcalimo in podobno. Tudi sama veliko izhajam iz svojih fotografij, se poglabljam v detajle, poskušam različne tehnike…
2. Kakšna kompozicijska načela uporabljamo v fotografiji
Tako kot so pomembna kompozicijska načela pri risanju, slikanju, grafiki, so pomembna tudi v fotografiji. Več o kompoziciji najdemo v četrtem poglavju.
3. Kakšne so možnosti uporabe zakonitosti Ittnovega barvnega kroga v povezavi s fotografijo?
Vseh sedmih naštetih kontrastov ne uporabljamo samo v slikarstvu, ampak lahko z njihovo pomočjo ustvarimo čudovite fotografije. V devetem poglavju lahko tako vidimo tri moje primere v toplo – hladnih kontrastih.
4. Ali učenci objektivno vrednotijo lastne izdelke?
Ne. Učenci so v takih primerih lahko veliko preveč samokritični in se ocenijo s slabšo oceno, drugi se precenijo. Po mojem mnenju torej, velika večina učencev ne objektivno vrednoti svojih izdelkov.
5. Kolikšna je uspešnost reševanja slikarskih likovnih nalog v osnovni šoli?
Sama mislim, da je večina učencev uspešna pri reševanju likovnih nalog. Seveda potrebujejo nekateri več pomoči, več svetovanja, motivacije, nekateri pa so zelo inovativni in učiteljeve pomoči ne potrebujejo.
Če ste torej potrpežljivi in ste zainteresirani za raziskovanje podrobnosti, je makro fotografija prava stvar za vas.
34
11 SEZNAM POVZETE LITERATURE
[1] Barvne iluzije ali premene. (n.d.) pridobljeno s
http://www.ateljeji.si/Gradiva/FILM/Barva/barvne_iluzije_ali_premene.pdf (Citirano 2.8.2014)
[2] Barvni kontrasti. (n.d.) Pridobljeno s http://predmet.fa.uni- lj.si/olt/sl/5_Barvni_kontrasti.pdf (Citirano 31.7.2014)
[3] Beja, B. Sašo Vrabič: Včasih je težko biti spontan v odraslem svetu. URL:
http://www.siol.net/kultura/oder/2011/10/saso_vrabic_vcasih_je_tezko_biti_spontan_v_odrasl em_svetu.aspx (Citirano 3.8.2014)
[4] Beja, B. (2012). V zarezi. Pridobljeno s
http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2012/05/v_zarezi.aspx (Citirano 1.9.2014) [5] Beja, B. (2013). Pogled na Mars z likovne perspektive. Pridobljeno s
http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2013/01/pogled_na_mars_z_likovne_perspektive .aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0 (Citirano 1.9.2014)
[6] Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
[7] Clark, T. (n.d.). What Is Macro Photography? URL: http://www.dummies.com/how- to/content/what-is-macro-photography.html (Citirano 27.8.2014)
[8] David Hochney. (2014). The Biography.com website. Pridobljeno s
http://www.biography.com/people/david-hockney-9340738#synopsis (Citirano 4.8.2014) [9] Društvo za psihološko svetovanje Kameleon (2013). Pridobljeno s
http://svetovalnicakameleon.si/splosno/vpliv-barv-na-razpolozenje/ (Citirano 5.8.2014) [10] Galerija Lek. (2007). Pridobljeno s http://www.lek.si/si/o-nas/predstavitev/galerija- lek/razstave/kalas/ (Citirano 3.8.2014)
[11] Grmek, M. (ur.). (2013). Paleta II: Umetniška zbirka Galerija Domžale. Pridobljeno s http://www.kd-
domzale.si/e_files/news/KATALOG%20PALETA%20II%20N1%20SPREAD.pdf (Citirano 1.9.2014)
[12] Intihar, M. (2009). Fotokamera: spoznati – nastaviti – fotografirati. Ljubljana: Image dtp.
[13] Komelj, M. (2009). Napovednik: naužitek prostega časa. Pridobljeno s http://www.napovednik.com/dogodek113559_sergej_kapus_61 (Citirano 1.9.2014)
[14] Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. (n.d.) Pridobljeno s http://www.rav.sik.si/e_knjiznica/biografki_leksikon/seznam/v/vrabic_saso/ (Citirano
3.8.2014)
[15] Kržišnik, Z. (1997). Lju ljanska ra ična šola. Ljubljana: EWO.
35
[16] MG+MSUM. (2007). Pridobljeno s http://www.mg-lj.si/node/93 (Citirano 4.8.2014) [17] Museums. (n.d. ). Pridobljeno s http://museums.si/sl/author/details/68/sergej-kapus (Citirano 4.8.2014)
[18] Napovednik, naužitek prostega časa. (2010). Pridobljeno s
http://www.napovednik.com/dogodek156235_saso_vrabic_razmeroma_dostopne_slike (Citirano 3.8.2014)
[19] Pečenko, N. (2006). Fotografirajmo digitalno: o digitalnih fotoaparatih, fotografiranju in obdelavi digitalnih fotografij. Ljubljana : Pasadena.
[20] Photoshop Help/Curves Adjustment. (n.d.) Pridobljeno s
http://helpx.adobe.com/photoshop/using/curves-adjustment.html (Citirano 4.8.2014) [21] Rovšek, Z. Digitalna fotografija. Makro fotografija. URL:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_slika_makro.html (Citirano 29.7.2014)
[22] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kompozicija. URL:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/z_kompozicija.htm l (Citirano 29.7.2014)
[23] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Kontrast. URL:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Slika/kontrast.html (Citirano 5.8.2014)
[24] Rovšek, Z. (n.d.). Digitalna fotografija. Motiv. URL:
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/Fotografija/Kompozicija/Motiv/z_motiv_b.h tml (Citirano 4.8.2014)
[25] RTV SLO. (2014). Pridobljeno s http://prireditve.rtvslo.si/prireditev/bogoslav-kalas- kako-stroj-naredi-sliko/92990/ (Citirano 3.8.2014)
[26] Vinkovič, M. (2013). Makro fotografija. URL: http://dkum.uni- mb.si/Dokument.php?id=58002 (Citirano 4.8.2014)
[27] Vrste kompozicij. (n.d.) Pridobljeno s http://www.s-
sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/racunalnisko_oblikovanje/03_kompozicija/00_datoteka.ht ml (Citirano 31.7.2014)
[28] Zorec, M. (2009). Digitalna temnica: obdelovanje digitalnih fotografij - 1. koraki.
Grosuplje: Knjigca.
