Namen magistrske naloge je preučiti in predstaviti vlogo, položaj in vpliv sindikata z vidika zagotavljanja ter zastopanja pravice delavcev do varstva zasebnosti na delovnem mestu. V središču naloge je, ali oziroma kako lahko sindikat na podlagi veljavne pravne ureditve v okviru svoje vloge uresničuje in zagotavlja pravico delavcev v zvezi z varstvom zasebnosti na delovnem mestu.
Temeljni cilji magistrske naloge so:
- preučiti mednarodne in nacionalne pravne vire, literaturo kot druge vire, na podlagi katerih bo mogoče predstaviti medsebojno povezanost pojmov zasebnost na delovnem mestu in sindikati,
- analizirati mednarodno in nacionalno pravno ureditev s področja varstva zasebnosti na delovnem mestu,
- analizirati mednarodno in nacionalno pravno ureditev s področja svobodnega združevanja, ustanavljanja in delovanja sindikatov ter kolektivnega pogajanja,
- analizirati mednarodno in nacionalno sodno prakso s področja varstva zasebnosti na delovnem mestu,
- ugotoviti in opredeliti položaj sindikata pri zastopanju pravice do varstva zasebnosti v okviru delovnih razmerij.
Raziskovalno delo temelji na uporabi več znanstvenih metod proučevanja. V magistrski nalogi je kot temeljna metoda uporabljena splošna raziskovalna metoda spoznavnega procesa, s pomočjo katere so zbrana dejstva, definicije in opredelitve sindikalnega delovanja v zvezi z zagotavljanjem zasebnosti na delovnem mestu. Na tej osnovi so v nadaljevanju vzpostavljena medsebojna teoretična razmerja.
V magistrski nalogi je temeljna raziskovalna metoda splošnega spoznavnega procesa nadgrajena z deskriptivnim pristopom, v okviru katerega so uporabljene naslednje metode:
- metoda deskripcije, s katero so predstavljeni posamezni temeljni pojmi s področja zasebnosti, sindikatov in kolektivnega pogajanja,
- metoda kompilacije, ki povzema spoznanja, stališča, ugotovitve in sklepe različnih avtorjev s posameznega obravnavanega področja,
- metoda klasifikacije, s katero je opredeljen pravni položaj sindikatov v slovenski delovni zakonodaji in razmejitev do neposredno voljenih delavskih predstavništev,
- komparativna metoda, s katero so primerjana dela, opredelitve in raziskave različnih avtorjev glede zasebnosti, kolektivnih pogajanj oziroma delovanjem sindikatov,
- metoda sinteze, kjer so na podlagi preučene veljavne zakonodaje, referenčne znanstvene in strokovne literature ter primerov sodne prakse oblikovani sklepi oziroma predlogi za zagotavljanje zasebnosti na delovnem mestu z vidika sindikalnega delovanja,
- zgodovinska metoda, s katero so predstavljeni začetki in različne stopnje razvoja sindikalnega delovanja in zasebnosti,
- pravna argumentacija, pri analizi pravne ureditve in pri oblikovanju predlogov za zakonodajne spremembe.
Raziskava je zasnovana kot značilna »pravna raziskava«, kar pomeni, da bodo analizirani temeljni mednarodni, nacionalni pravni viri, vključno z avtonomnimi akti (kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca (SAD)) ter primerjana besedila v navedenih pravnih virih z vidika ureditve vloge sindikata pri zagotavljanju ustrezne zasebnosti delavca na delovnem mestu. Opredeljeni bodo temeljni pojmi, ki so povezani z zasebnostjo delavcev na delovnem mestu in sindikati s pravnega ter sociološkega vidika. Posebej bo preučena in opredeljena vloga sindikatov pri zagotavljanju zasebnosti na delovnem mestu z vidika pravne ureditve. V zaključnem delu naloge bodo predstavljene ugotovljene značilnosti, opredelitve in posledično pomanjkljivosti. Podane bodo rešitve za morebitne spremembe zakonske in/ali avtonomne ureditve področja zasebnosti oziroma vloge sindikata pri zagotavljanju zasebnosti delavcev na delovnem mestu. Za namen naloge bodo v raziskavi uporabljene predvsem metode deskripcije, kompilacije in komparacije, ki so sicer v metodologiji družboslovnega raziskovanja najbolj značilne metode dela z besedilom kot lahko tudi pravne akte razumemo.
Metodo lahko opredelimo kot »documentary analysis« (Easterby Smith, Thorpe in Lowe
2005), kar pomeni analiza dokumentov, pri čemer Merriam (1998) opredeljuje kot dokument vse tiste pisne vire, ki so osnova raziskave oziroma služijo namenu raziskave kot sekundaren vir podatkov. Tako lahko razumemo tudi pravne akte, ki niso nastali za namen raziskave oziroma niso bili zbrani neposredno od udeležencev v raziskavi. Raziskave na področju prava temeljijo na tej metodi, ključna pa je opredelitev sekundarnih virov in njihov izbor. V tej raziskavi je vprašanje vloge sindikata pri zagotavljanju zasebnosti na delovnem mestu obravnavano tako v mednarodnih (zlasti v aktih Mednarodne organizacije dela (MOD), Evropske unije (EU) in Sveta Evrope) kot v nacionalnih pravnih virih (zlasti Ustava Republike Slovenije (Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06), Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/02, 103/07, 21/13, 78/13) ter drugi področni zakoni). Tudi sekundarni viri (skupaj z omenjeno metodo) tvorijo značilno raziskavo na področju prava. Res pa je, da je raziskava težje določljiva kot empirična, posebej če pod empirično razumemo neposredno zbiranje primarnih podatkov, kar pa bi pomenilo raziskavo o pravu in ne znotraj prava.
Ustava RS določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava ter mednarodnimi pogodbami, nadalje določa, da je splošno veljavna načela mednarodnega prava in ratificirane pogodbe mogoče šteti za naše notranje pravo, saj se uporabljajo neposredno (8. in 153. člen). Pa vendar Cerar (2003, 36) ugotavlja, da neposredna uporaba mednarodnih pogodb v Sloveniji ni v celoti mogoča, oviro predstavljajo vsebinska splošnost konvencijskih določb in nedoločnost sankcijskih ukrepov, kar zahteva notranjo zakonsko ali izvedeno ureditev. Zasebnost je temeljna človekova pravica, Ustava RS pa določa, da so človekove temeljne pravice lahko omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava RS (15. člen). Vsaka omejitev pa pomeni izjemo, zato mora biti čim bolj natančno in določno urejena. Posledično predpostavljamo, da:
H1: je slovenska pravna ureditev varstva zasebnosti na delovnem mestu usklajena z evropsko pravno ureditvijo in s temeljnimi ustavnimi načeli.
Spreminjajoče delovno okolje, ki ima velik vpliv na odnose v podjetjih in med podjetji, kakor ugotavlja Cvetko (1999, 103), spreminja obseg in pomen zasebnosti v delovnem pravu.
Franca (2009) poudarja, da je treba bolje spremljati interese različnih skupin delavcev na trgu dela, prilagajati sindikalno dejavnosti in aktivnosti ter graditi na strategiji, ki bo dolgoročno vzdržna. Zato predpostavljam, da:
H2: veljavni pravni viri sindikatom omogočajo uresničevanje, uveljavljanje in varstvo pravic s področja varstva zasebnosti na delovnem mestu.
Vodovnik (2009) opozarja na nedopustnost omejevanja predmeta in vsebine kolektivnih pogodb s področja ekonomskih in socialnih razmerij. Načeloma velja, da se s kolektivno pogodbo urejajo vse zadeve, dokler pogodba ne krši kogentnega prava in načela ugodnosti (Kresal Šoltes 2011a). Zato predpostavljam, da:
H3: kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti omogočajo sindikatom, da skupaj z delodajalci vnesejo v kolektivne pogodbe določila, na podlagi katerih je mogoče zagotavljati varstvo zasebnosti v delovnih razmerjih.