Po besedah predsednice in generalne direktorice Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC1) Glorie Guerrara Manzo se turizem uvršča med največje gospodarske panoge, saj se mu pripisuje pomembne učinke na gospodarstvo. Predsednica navaja vpliv turizma na obseg globalnega bruto domačega proizvoda (BDP) ter na obseg globalne zaposlenosti (WTTC 2018, Predgovor). Podatki v poročilu publikacije Travel & Tourism Economic Impact Slovenia 2018 kažejo, da je turizem na globalni ravni v letu 2017 predstavljal 10,4 odstotke globalnega BDP ter da je turistična panoga v istem letu obsegala 9,9 odstotkov globalnega zaposlovanja. WTTC obravnava neposredne, posredne ter posledične učinke na BDP in zaposlovanje. Neposredni učinki turizma na BDP so odraz notranje turistične potrošnje, to je turistične potrošnje znotraj specifične države, ki so jo ustvarili tako rezidenti kot nerezidenti za poslovne ter prostočasne namene. Posredni učinki turizma se nanašajo na ustvarjeni BDP ter delovna mesta, ki jih povzročajo: investicije v turizem (npr. gradnja novih hotelov), vladna potrošnja kot podpora turistični panogi v najrazličnejšem smislu (npr. marketing in promocija, administracija, storitve, povezane z varstvom in zdravjem) ter domača potrošnja za nakup proizvodov in storitev, ki so neposredno povezani s turizmom (npr. nakup hrane in pijače v nastanitvenih obratih, čistilne storitve v nastanitvenih obratih, informacijske in tehnološke storitve turističnih agencij). Na BDP in zaposlovanje posledično vpliva tudi potrošnja vseh, ki so v neki državi zaposleni neposredno ali posredno zaradi turizma (WTTC 2018, 2).
Turizem je širok pojem in ga je težko definirati, ugotavljata Loborec in Gajić (2010), saj se z njegovo definicijo ukvarjajo številni znanstveniki in mednarodne organizacije. Avtorja podajta zgodovinski potek oblikovanja definicije pojma turizem in navajata uradno definicijo turizma UNWTO2-ja (SURS 2007 v Loborec in Gajić 2010, 15), ki se glasi:
1 Svetovni potovalni in turistični svet (angl. World Travel & Tourism Council) deluje kot nevladna neprofitna organizacija na področju turizma s sedežem v Londonu. Ustanovljena je bila leta 1990. Šteje več kot 170 članov, ki predstavljajo generalne direktorje, predsednike uprav in predsednike vodilnih svetovnih turističnih podjetij (WTTC b. l.).
2 Svetovna turistična organizacija (ang. United nation World Tourism Organization) je agencija
Turizem so aktivnosti, ki so povezane s potovanjem in z bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja najmanj en dan in ne več kot eno leto zaradi preživljanja prostega časa (dopust, počitnice, potovanja), poslov ali drugih motivov.
Na podlagi podatkov letnega poročila o ekonomskem pomenu turizma v Sloveniji za leto 2018, ugotavljamo, da je turizem za Slovenijo posebnega pomena, saj v veliki meri vpliva na obseg BDP-ja, zaposlovanja in investicij. Skupni prispevek turizma v slovenskem BDP je v letu 2017 predstavljal 11,9 odstotkov. Napovedi za leto 2018 so nakazovale na 105.000 neposredno in posredno zaposlenih v tem sektorju, pri čemer naj bi se trend zaposlovanja nadaljeval vse do števila 129.000 neposredno in posredno zaposlenih v letu 2028. Izvoz od turističnega obiska v Sloveniji je v letu 2017 predstavljal 7,7 odstotkov celotnega izvoza, investicije v turizmu pa so obsegale 8,8 odstotkov vseh investicij v Sloveniji (WTTC 2018, 5).
Sklepamo lahko, da med najpomembnejša podjetja slovenskega turizma spadajo družbe, katerih glavna dejavnost se po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008, SURS 2010)3 uvršča v podrazred 55.100 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), kot so hotelska podjetja in hotelske družbe, saj njihove osnovne in dodatne turistične storitve predstavljajo velik delež vseh turističnih storitev v Sloveniji, njihovi prihodki pa zajemajo izdaten delež vseh prihodkov iz turizma. Po podatkih SURS-a (2018a, 12) naj bi v letu 2016 kar 79 odstotkov (to je več kot 6,6 milijona) vseh prenočitev turistov v Sloveniji bilo zabeleženih v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih.
Na pomembnost turistične panoge ter dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih obratov kaže tudi dejstvo, da sta tako panoga kot dejavnost regulirani s posebnimi zakoni: Zakon o spodbujanju razvoja turizma - 1 (ZSRT-1, Uradni list RS št. 13/2018), Zakon o gostinstvu (ZGos, Uradni list RS št. 93/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 26/2014 – Zkme – 1B in 52/2016), podzakonskimi akti: Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/08, 80/08 – popr., 115/08, 72/09 in 22/18) ter drugimi pomembnimi predpisi in dokumenti: Ekonomski računi za turizem (SURS 2018b; SURS b. l.), Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (Mihalič idr. 2017), Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turističnih podjetjih s poudarkom na hotelskih podjetjih (Uran in Conti 2006).
Organizacije združenih narodov s sedežem v Madridu. Deluje kot svetovalno telo in oblikuje smernice za razvoj turizma v državah članicah ter zbira statistične podatke o trendih v turizmu. Med članicami je tudi Slovenija.« (UNWTO 2007, Wikipedija b. l.; Google b. l.).
3 Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je slovenski statistični standard za evidentiranje, zbiranje, analiziranje in izkazovanje podatkov, pomembnih za prikaz značilnosti gospodarstva in za spremljanje razvojnih gibanj in strukturnih sprememb. Skrbnik slovenske različice je Statistični urad Republike Slovenije. Klasifikacija je bila razvita in dopolnjena na osnovi evropske klasifikacije dejavnosti NACE (NACE Rev. 2). Njena zadnja različica je začela veljati 1. januarja 2008 in njena uporaba je neposredno
Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je sprva zajela bančni sektor, je v letu 2007 zajela celotno svetovno gospodarstvo (Štiblar 2008, v Potočnik 2013), kar je privedlo do recesije v številnih narodnih gospodarstvih. Prizadela je številne gospodarske panoge, med drugim tudi turistično panogo, ko so se v letu 2008 vrstila propadanja številnih turističnih družb (Zaplotnik 2008, STA 2008).
Preglednica 1: Stopnje rasti obsega BDP glede na predhodno četrtletje
Leto/ kvartal 1. 2. 3. 4.
2011 n.p. -0,5 -0,1 0,1
2012 -0,8 -1,8 0,3 -1,8
2013 -0,1 0,6 -0,2 1,7
2014 0,5 0,4 0,6 0,3
2015 0,4 0,8 0,7 0,1
2016 0,9 1,2 1,0 0,6
2017 1,9 1,3 0,8 2,3
* Izdatkovna struktura (Slovenija 2011 – 2017).
Vir: SiStat b. l.c.
Slovenijo, ki je v veliki meri odvisna od izvoza, je globalna recesija zajela šele v letu 2008 (Kračun 2011, 130, v Macarol 2014). Macarol navaja, da so evropske države iz recesije izšle večinoma v letu 2013 glede na statistične podatke o makroekonomskih kazalcih in kazalnikih, vendar je bilo okrevanje njihovih gospodarstev šibko (Macarol 2014, 34). Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SiStat b. l.c) o stopnji rasti izdatkovne strukture BDP Slovenije, ki je eden od pokazateljev upada gospodarske rasti, kažejo, da je slovensko gospodarstvo zagotovo izšlo iz recesije v začetku leta 2014, ko je bila stopnja rasti dve četrtletji zapored pozitivna in se je pozitiven trend nadaljeval do konca leta 2017 (preglednica 1). Sovdat (2018) je že leta 2018 napovedovala skorajšnji prihod nove recesije.
Kot navaja vir (Redakcija Finance 2008) je bilo s strani direktorja Slovenske turistične organizacije (STO) napovedano, da bo recesija vplivala tudi na turistično panogo, predvsem zaradi manjšega turističnega obiska in turistične potrošnje.
Matejčič (2009), Gaspari (2009), Lončar (2013), Suhadolnik (2013), Grapulin, Mikuš in Dakić (2014), Tomažič (2018) ter Šimac (2018) so v svojih medijskih člankih, povezanih s poslovanjem hotelskih družb v obdobju med letoma 2008 in 2017, nakazujejo na številne naložbe hotelskih družb, ki so zaradi preobsežnega zadolževanja privedle do slabega finančnega stanja večjih hotelskih družb v Sloveniji, ter posledično na kasnejša obdobja reprogramiranja posojil ter večjega dezinvestiranja hotelskih družb. V raziskavi, ki obravnava uspešnost poslovanja slovenskih hotelskih družb v obdobju 2005 – 2009 (Ivankovič in Jerman 2010), je
bilo ravno tako ugotovljeno neugodno finančno stanje hotelskih podjetij, ki so bila v povprečju 51,86-odstotno financirana iz lastniških virov.4
Napovedi iz druge polovice leta 2008 o pričakovani prodaji hotelskih kapacitet v prihodnje govorijo o upadu povpraševanja po turističnih zmogljivostih, kar bi posledično privedlo do nižjih prihodkov od prodaje (Gaspari 2009).
Ugotoviti želimo, ali je bilo poslovanje hotelskih družb v Sloveniji v obdobju med gospodarsko in finančno krizo dejansko neuspešno, pri čemer bomo primerjali dve časovni obdobji: obdobje med recesijo (2008 – 2013) in obdobje po recesiji (2014 – 2018).
Za analizo uspešnosti poslovanja družb se uporabljajo temeljni kazalniki poslovanja (ang. Key Performance Indicator), ki obsegajo različna področja poslovanja: od prodaje, trženja, zadovoljstva kupcev in odjemalcev, zadovoljstva zaposlenih ter finančno področje. Tarver (2018), Mihalič, Kneževič in Žabkar (2009) priporočajo uporabo modela za merjenje uspešnosti v hotelirstvu, razvitem pri Inštitutu za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer se uspešnost meri s pomočjo trženjskih, ekonomskih in okoljskih kazalnikov, vendar dodajajo, da v Sloveniji za tovrstno merjenje še nimamo razvitega ustreznega sistema, ki bi zagotovil zbiranje potrebnih podatkov.
Kljub temu pa na podlagi analize obstoječih raziskav ugotavljamo, da sta analiza z računovodskimi kazalci in kazalniki ter analiza fizičnih kazalcev, vezanih na nastanitveni del ponudbe hotelov5, najpogosteje uporabljeni metodi pri analizi uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij (Ivankovič in Jerman 2010, 129, 131, 132; Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013).
Ivankovičeva in Jermanova (2010, 159 – 169), ki v svoji raziskavi proučujeta uspešnost poslovanja hotelskih družb, ugotavljata, da so bile slovenske družbe v obdobju med letoma 2005 in 2009 na podlagi fizičnih kazalcev kljub svetovni finančni krizi uspešna, vendar pa računovodski kazalniki in kazalci6, ki sta jih analizirali, kažejo ravno nasprotno. Analizirali sta vrednosti fizičnih kazalcev o številu nočitev, številu prihodov ter številu nastanitvenih zmogljivosti ter vrednosti računovodskih kazalnikov in kazalcev (ROE, celotna gospodarnost, gospodarnost iz poslovanja, čista dobičkonosnost prihodkov, struktura financiranja ter izbrane
4 Kizildag (2015) navaja, da finančno stabilna in rastoča podjetja iz dejavnosti nastanitvenih obratov običajno uporabljajo več lastniškega financiranja v primerjavi z dolžniškim.
5 Pod pojmom fizični kazalci se drugače uporabljata tudi pojma nedenarne mere (Ivankovič in Jerman 2010) ali statistični podatki (Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013).
6 Računovodski kazalci so »absolutna števila, ki se nanašajo na posamezne statistične ali dinamične oziroma iz njih izpeljane gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki«, računovodski kazalniki pa so »relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so deleži (stopnje udeležbe), koeficienti ali indeksi. Dobijo se s
kategorije na zaposlenca, rast celotnih prihodkov ter EBIT).
Dejstvo je, da je odziv turističnega povpraševanja na ciklične spremembe časovno zamaknjen, vsaj kar zadeva prostočasna dejanja turistov (Keller 2009, 16 v Goduraš 2014, 20), zato menimo, da je smiselno ugotavljati uspešnost poslovanja slovenskih hotelskih družb za celotno obdobje gospodarske in finančne krize ter slednje primerjati z uspešnostjo po krizi.
Na nivoju izbrane dejavnosti so razpoložljivi številni računovodski kazalniki in kazalci, ki jih ponuja baza podatkov GVIN podjetja Bisnode d. o. o. ter fizični kazalci o številu prihodov turistov, številu njihovih prenočitev, številu razpoložljivih sob, številu razpoložljivih ležišč, ki jih ponuja državna statistika, kot na primer objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije in publikacije Slovenske turistične organizacije.
Zanimalo nas je, ali so bili računovodski kazalniki in kazalci ter fizični kazalci družb v izbrani dejavnosti v obdobju med in po recesiji med seboj povezani, predvsem pa, ali obstajajo določeni fizični kazalci ter računovodski kazalniki in kazalci, za katere lahko rečemo, da v veliki meri vplivajo na njihov poslovni izid.
Nekateri avtorji (Al-Shamaileh in Khanfar 2014; Kim in Ayoun 2005) se v svojih delih ukvarjajo z ugotavljanjem značilnih vrednosti posameznih gospodarskih kategorij, računovodskih in fizičnih kazalcev v dejavnosti hotelirstva ter z ugotavljanjem povezanosti in odvisnosti med njimi. V Sloveniji je bila narejena raziskava, na podlagi katere so avtorji analizirali uspešnost poslovanja hotelskih družb v obdobju med letoma 1995 in 2011.
Analizirali so sekundarne podatke, vezane na izbrane gospodarske kategorije (npr. celotni poslovni izid) iz računovodskih izkazov ter ugotavljali njihovo odvisnost od fizičnih kazalcev.
Na podlagi analize podatkov ugotavljajo, da slovenske hotelske družbe v opazovanem obdobju niso bile uspešne s finančnega vidika. Za opazovano obdobje ugotavljajo močno odvisnost celotnih prihodkov ter povprečne mesečne plače od števila prihodov turistov (Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013) in šibko negativno korelacijo med kazalcem števila sob in kazalnikom čiste donosnosti kapitala. Avtorji menijo, da je za celovito oceno poslovanja potrebno izdelati nadaljnjo analizo korelacije in odvisnosti med ostalimi računovodskimi kazalci in kazalniki ter nefinančnimi kazalci.
Raziskave o primerjavi uspešnosti poslovanja slovenskih hotelskih družb na osnovi primerjave vrednosti gospodarskih kategorij, vrednosti računovodskih kazalnikov ter vrednosti fizičnih kazalcev v obdobju med recesijo in v obdobju po recesiji še ni bilo narejene. Ravno tako v Sloveniji ni bilo narejene raziskave, ki bi za omenjeni obdobji ugotovila, ali obstaja pri hotelskih družbah korelacija ter odvisnost med izbranimi gospodarskimi kategorijami ter računovodskimi in fizičnimi kazalci. Da bi ugotovili, ali so bile družbe v hotelski dejavnosti v Sloveniji dejansko manj uspešne z vidika vrednosti računovodskih kazalnikov in fizičnih
kazalcev, kot so nakazovale napovedi, ter da bi ugotovili, ali za družbe v dejavnosti hotelirstva obstaja značilna odvisnost med posameznimi kazalci in kazalniki, smo se odločili izvesti nadaljnjo raziskavo.