UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT MAGISTRSKA NALOGA PETRA FRANTAR KOPER, 2021

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

MAGISTRSKA NALOGA

PETRA FRANTAR

KOPER, 2021

PE T RA FR A N TA R MA G IST RS K A N A L O G A 20 21

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

Magistrska naloga

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA HOTELOV

Petra Frantar

Koper, 2021 Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Horvat

POVZETEK

Naloga obravnava poslovanje slovenskih hotelskih družb v obdobju med in po recesiji med leti 2008 – 2017. V teoretičnem delu smo s statističnimi podatki in računovodsko analizo predstavili poslovanje podjetij, katerih glavna dejavnost se po SKD 2008 uvršča v dejavnost 55.100 Hoteli in podobni nastavitveni obrati. V empiričnem delu raziskave smo s statističnimi metodami ugotavljali vpliv vrednosti izbranih kazalnikov na vrednost računovodskega kazalca celotni poslovni izid in posledično na uspešnost poslovanja. Na podlagi primerjave povprečnih letnih agregatnih vrednosti računovodskih kazalnikov in fizičnih kazalcev je bilo ugotovljeno, da so bila hotelska podjetja uspešnejša v obdobju po recesiji (2014 – 2017) v primerjavi z obdobjem med recesijo (2008 – 2013).

Ključne besede: hotelske družbe, recesija, računovodska analiza, odvisnost kazalnikov, uspešnost poslovanja.

SUMMARY

The study addresses the business performance of Slovene hotel companies in the period during and after the great recession between the year 2008 and 2017. The business operation of the companies which the main activity is classified as 55.100 Hotels and similar accommodation by the Standard Classification of Activities of 2008 has been performed through statistical data and financial analysis in the theoretical part of the study. In the empirical part of the study we analysed the impact of the value of specific financial indicators on the value of total profit by using statistical methods. By comparing the average cumulative values of specific physical and financial pointers and indicators we found out that the business performance of the hotel companies were more successful after the recession period (2014 – 2017) in comparison of the period during the recession (2008 – 2013).

Key words: hotel companies, recession, physical indicator, financial analysis, indicator dependence, business performance success.

UDK: 005.412:640.412(043.2)

VSEBINA

1 UVOD ... 1

1.1 Teoretična izhodišča in opredelitev problema ... 1

1.2 Namen in cilji raziskave ... 6

1.2.1 Namen raziskave ... 6

1.2.2 Cilji raziskave ... 6

1.3 Hipoteze raziskave ... 7

1.4 Metode dela za doseganje ciljev raziskave ... 8

1.5 Predvidene predpostavke in omejitve ... 9

2 PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKEGA ANALIZIRANJA ... 10

2.1 Redni računovodski izkazi kot osnova za ugotavljanje uspešnosti poslovanja ... 12

2.1.1 Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje ... 13

2.1.2 Izkaz poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje ... 14

2.1.3 Izkaz denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje ... 15

2.1.4 Izkaz gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje ... 16

2.2 Vrste analiz računovodskih izkazov ... 17

2.2.1 Značilnosti vodoravne računovodske analize ... 17

2.2.2 Značilnosti navpične računovodske analize ... 18

2.2.3 Značilnosti analize z računovodskimi kazalniki ... 19

3 PREDSTAVITEV TURISTIČNE PANOGE IN DEJAVNOSTI HOTELOV ... 22

3.1 Makroekonomski pomen turistične panoge in dejavnosti hotelov ... 22

3.2 Predstavitev slovenskih hotelskih družb ... 23

3.3 Fizični kazalci kot osnova za ugotavljanje uspešnosti hotelskih družb ... 25

4 ANALIZA POSLOVANJA HOTELSKIH DRUŽB ... 26

4.1 Analiza izbranih fizičnih kazalcev ... 26

4.2 Analiza bilanc stanja ... 29

4.2.1 Analiza sredstev ... 29

4.2.2 Analiza obveznosti do virov sredstev ... 34

4.3 Analiza izkazov poslovnega izida ... 37

4.3.1 Analiza prihodkov ... 38

4.3.2 Analiza odhodkov ... 42

4.3.3 Analiza poslovnega izida ... 46

4.4 Analiza izbranih računovodskih kazalnikov ... 48

4.4.1 Kazalniki financiranja ... 49

4.4.2 Kazalniki plačilne sposobnosti ... 52

4.4.3 Kazalniki obračanja ... 54

4.4.4 Kazalniki gospodarnosti ... 58

4.4.5 Kazalniki donosnosti ... 62

4.4.6 Število zaposlenih ... 66

5 STATISTIČNA ANALIZA IZBRANIH SPREMENLJIVK ... 67

5.1 Predstavitev populacije, vzorca in spremenljivk ... 68

5.2 Korelacijska matrika ... 69

5.3 Analiza variance in ocene vrednosti regresijskih koeficientov ... 70

6 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA HOTELSKIH DRUŽB ... 71

6.1 Opredelitev kazalcev in kazalnikov uspešnosti poslovanja ... 71

6.2 Analiza uspešnosti poslovanja glede na kazalce in kazalnike uspešnosti ... 71

7 SKLEP ... 74

7.1 Ugotovitve ... 74

7.2 Priporočila ... 76

LITERATURA ... 78

SLIKE

Slika 1: Število družb v dejavnosti 55.100 ... 24

Slika 2: Delež družb v dejavnosti 55.100 v nastanitvenih gostinskih družbah ... 25

Slika 3: Število razpoložljivih sob ... 27

Slika 4: Število prenočitev turistov ... 29

Slika 5: Gibanje vrednosti sredstev ... 31

Slika 6: Gibanje vrednosti dolgoročnih sredstev ... 32

Slika 7: Gibanje vrednosti naložbenih nepremičnin... 32

Slika 8: Gibanje vrednosti dolgoročnih finančnih naložb ... 33

Slika 9: Gibanje vrednosti zalog ... 33

Slika 10: Gibanje vrednosti kapitala ... 36

Slika 11: Gibanje vrednosti dolgoročnih finančnih obveznosti ... 36

Slika 12: Gibanje vrednosti dolgoročnih poslovnih obveznosti ... 37

Slika 13: Gibanje vrednosti celotnih prihodkov ... 39

Slika 14: Gibanje vrednosti poslovnih prihodkov ... 40

Slika 15: Gibanje vrednosti finančnih prihodkov ... 41

Slika 16: Spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ... 41

Slika 17: Gibanje vrednosti drugih prihodkov ... 42

Slika 18: Gibanje vrednosti celotnih odhodkov ... 44

Slika 19: Gibanje vrednosti poslovnih odhodkov ... 44

Slika 20: Gibanje vrednosti finančnih odhodkov ... 45

Slika 21: Gibanje vrednosti drugih odhodkov ... 45

Slika 22: Gibanje vrednosti celotnega poslovnega izida ... 47

Slika 23: Gibanje vrednosti EBIT ... 47

Slika 24: Gibanje vrednosti kazalnika delež kapitala v financiranju ... 50

Slika 25: Gibanje vrednosti kazalnika delež dolgov v financiranju ... 51

Slika 26: Gibanje vrednosti kazalnika finančni vzvod ... 52

Slika 27: Gibanje vrednosti kazalnika kratkoročni koeficient likvidnosti ... 53

Slika 28: Gibanje vrednosti kazalnika pospešeni koeficient likvidnosti ... 54

Slika 29: Gibanje vrednosti kazalnika obračanje obratnih sredstev ... 55

Slika 30: Gibanje vrednosti kazalnika obračanje zalog ... 56

Slika 31: Gibanje vrednosti kazalnika obračanje kratkoročnih poslovnih terjatev ... 57

Slika 32: Gibanje vrednosti kazalnika koeficient obračanja sredstev ... 58

Slika 33: Gibanje vrednosti kazalnika skupni prihodki na zaposlenega ... 59

Slika 34: Gibanje vrednosti kazalnika dodana vrednost na zaposlenega ... 59

Slika 35: Gibanje vrednosti kazalnika celotna gospodarnosti ... 60

Slika 36: Gibanje vrednosti kazalnika gospodarnost poslovanja ... 61

Slika 37: Gibanje vrednosti kazalnika čista donosnost sredstev ... 62

Slika 38: Gibanje vrednosti kazalnika čista donosnost kapitala ... 63

Slika 39: Gibanje vrednosti kazalnika obrestno kritje ... 64

Slika 40: Gibanje vrednosti kazalnika neto prodajna marža ... 65

Slika 41: Gibanje vrednosti kazalca število zaposlenih ... 66

PREGLEDNICE Preglednica 1: Stopnje rasti obsega BDP glede na predhodno četrtletje... 3

Preglednica 2: Makroekonomski učinki turistične panoge za leto 2017 ... 23

Preglednica 3: Povprečno število družb v dejavnosti ... 25

Preglednica 4: Povprečne vrednosti izbranih fizičnih kazalcev ... 26

Preglednica 5: Strukturni deleži posamezne vrste sredstev... 30

Preglednica 6: Povprečne letne agregatne vrednosti sredstev ... 30

Preglednica 7: Strukturni deleži posamezne vrste obveznosti do virov sredstev ... 34

Preglednica 8: Vrednost obveznosti do virov sredstev ... 35

Preglednica 9: Strukturni deleži skupin prihodkov v celotnih prihodkih ... 38

Preglednica 10: Povprečne letne agregatne vrednosti skupin prihodkov ... 40

Preglednica 11: Strukturni deleži posameznih skupin odhodkov... 43

Preglednica 12: Vrednosti posameznih skupin odhodkov ... 43

Preglednica 13: Vrednosti posameznih vrst poslovnega izida ... 46

Preglednica 14: Vrednosti izbranih računovodskih kazalnikov in kazalcev ... 48

Preglednica 15: Korelacijska matrika – vzorčni podatki ... 69

Preglednica 15: Vpliv izbranih kazalcev in kazalnikov na uspešnost poslovanja ... 72

KRAJŠAVE KRN Kodeks računovodskih načel PRS Poslovni register Slovenije

PSR 1 Pravila skrbnega računovodenja iz leta 2016 SKD 2008 Standardna klasifikacija dejavnosti iz leta 2008 SRS 2016 Slovenski računovodski standardi sprejeti leta 2016

TIE obrestna pokritost

TSA satelitski računi za turizem (angl. Tourism Satellite Account) UNWTO Svetovna turistična organizacija Združenih Narodov

WTTC Svetovni potovalni in turistični svet

Zveza RFR Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije

1 UVOD

Uvodno poglavje naše naloge je sestavljeno iz podpoglavij, ki nakazujejo na potek naloge.

Sprva smo predstavili teoretična izhodišča in opredelitev problema, ki ga raziskujemo. V nadaljevanju smo opredelili namen naše raziskave. Razdelali smo cilje ter si zastavili hipoteze, ki smo jih raziskali. Podrobneje smo opisali metodologijo dela, s pomočjo katere smo prišli do zastavljenih ciljev. Na koncu poglavja smo zapisali tudi predvidene predpostavke in omejitve.

1.1 Teoretična izhodišča in opredelitev problema

Po besedah predsednice in generalne direktorice Svetovnega potovalnega in turističnega sveta (WTTC¹) Glorie Guerrara Manzo se turizem uvršča med največje gospodarske panoge, saj se mu pripisuje pomembne učinke na gospodarstvo. Predsednica navaja vpliv turizma na obseg globalnega bruto domačega proizvoda (BDP) ter na obseg globalne zaposlenosti (WTTC 2018, Predgovor). Podatki v poročilu publikacije Travel & Tourism Economic Impact Slovenia 2018 kažejo, da je turizem na globalni ravni v letu 2017 predstavljal 10,4 odstotke globalnega BDP ter da je turistična panoga v istem letu obsegala 9,9 odstotkov globalnega zaposlovanja. WTTC obravnava neposredne, posredne ter posledične učinke na BDP in zaposlovanje. Neposredni učinki turizma na BDP so odraz notranje turistične potrošnje, to je turistične potrošnje znotraj specifične države, ki so jo ustvarili tako rezidenti kot nerezidenti za poslovne ter prostočasne namene. Posredni učinki turizma se nanašajo na ustvarjeni BDP ter delovna mesta, ki jih povzročajo: investicije v turizem (npr. gradnja novih hotelov), vladna potrošnja kot podpora turistični panogi v najrazličnejšem smislu (npr. marketing in promocija, administracija, storitve, povezane z varstvom in zdravjem) ter domača potrošnja za nakup proizvodov in storitev, ki so neposredno povezani s turizmom (npr. nakup hrane in pijače v nastanitvenih obratih, čistilne storitve v nastanitvenih obratih, informacijske in tehnološke storitve turističnih agencij). Na BDP in zaposlovanje posledično vpliva tudi potrošnja vseh, ki so v neki državi zaposleni neposredno ali posredno zaradi turizma (WTTC 2018, 2).

Turizem je širok pojem in ga je težko definirati, ugotavljata Loborec in Gajić (2010), saj se z njegovo definicijo ukvarjajo številni znanstveniki in mednarodne organizacije. Avtorja podajta zgodovinski potek oblikovanja definicije pojma turizem in navajata uradno definicijo turizma UNWTO²-ja (SURS 2007 v Loborec in Gajić 2010, 15), ki se glasi:

1 Svetovni potovalni in turistični svet (angl. World Travel & Tourism Council) deluje kot nevladna neprofitna organizacija na področju turizma s sedežem v Londonu. Ustanovljena je bila leta 1990. Šteje več kot 170 članov, ki predstavljajo generalne direktorje, predsednike uprav in predsednike vodilnih svetovnih turističnih podjetij (WTTC b. l.).

2 Svetovna turistična organizacija (ang. United nation World Tourism Organization) je agencija

Turizem so aktivnosti, ki so povezane s potovanjem in z bivanjem oseb izven običajnega življenjskega okolja najmanj en dan in ne več kot eno leto zaradi preživljanja prostega časa (dopust, počitnice, potovanja), poslov ali drugih motivov.

Na podlagi podatkov letnega poročila o ekonomskem pomenu turizma v Sloveniji za leto 2018, ugotavljamo, da je turizem za Slovenijo posebnega pomena, saj v veliki meri vpliva na obseg BDP-ja, zaposlovanja in investicij. Skupni prispevek turizma v slovenskem BDP je v letu 2017 predstavljal 11,9 odstotkov. Napovedi za leto 2018 so nakazovale na 105.000 neposredno in posredno zaposlenih v tem sektorju, pri čemer naj bi se trend zaposlovanja nadaljeval vse do števila 129.000 neposredno in posredno zaposlenih v letu 2028. Izvoz od turističnega obiska v Sloveniji je v letu 2017 predstavljal 7,7 odstotkov celotnega izvoza, investicije v turizmu pa so obsegale 8,8 odstotkov vseh investicij v Sloveniji (WTTC 2018, 5).

Sklepamo lahko, da med najpomembnejša podjetja slovenskega turizma spadajo družbe, katerih glavna dejavnost se po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008, SURS 2010)³ uvršča v podrazred 55.100 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), kot so hotelska podjetja in hotelske družbe, saj njihove osnovne in dodatne turistične storitve predstavljajo velik delež vseh turističnih storitev v Sloveniji, njihovi prihodki pa zajemajo izdaten delež vseh prihodkov iz turizma. Po podatkih SURS-a (2018a, 12) naj bi v letu 2016 kar 79 odstotkov (to je več kot 6,6 milijona) vseh prenočitev turistov v Sloveniji bilo zabeleženih v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih.

Na pomembnost turistične panoge ter dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih obratov kaže tudi dejstvo, da sta tako panoga kot dejavnost regulirani s posebnimi zakoni: Zakon o spodbujanju razvoja turizma - 1 (ZSRT-1, Uradni list RS št. 13/2018), Zakon o gostinstvu (ZGos, Uradni list RS št. 93/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 26/2014 – Zkme – 1B in 52/2016), podzakonskimi akti: Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/08, 80/08 – popr., 115/08, 72/09 in 22/18) ter drugimi pomembnimi predpisi in dokumenti: Ekonomski računi za turizem (SURS 2018b; SURS b. l.), Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (Mihalič idr. 2017), Program za vzpostavitev celovitega sistema razvoja kakovosti storitev v turističnih podjetjih s poudarkom na hotelskih podjetjih (Uran in Conti 2006).

Organizacije združenih narodov s sedežem v Madridu. Deluje kot svetovalno telo in oblikuje smernice za razvoj turizma v državah članicah ter zbira statistične podatke o trendih v turizmu. Med članicami je tudi Slovenija.« (UNWTO 2007, Wikipedija b. l.; Google b. l.).

3 Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je slovenski statistični standard za evidentiranje, zbiranje, analiziranje in izkazovanje podatkov, pomembnih za prikaz značilnosti gospodarstva in za spremljanje razvojnih gibanj in strukturnih sprememb. Skrbnik slovenske različice je Statistični urad Republike Slovenije. Klasifikacija je bila razvita in dopolnjena na osnovi evropske klasifikacije dejavnosti NACE (NACE Rev. 2). Njena zadnja različica je začela veljati 1. januarja 2008 in njena uporaba je neposredno

Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki je sprva zajela bančni sektor, je v letu 2007 zajela celotno svetovno gospodarstvo (Štiblar 2008, v Potočnik 2013), kar je privedlo do recesije v številnih narodnih gospodarstvih. Prizadela je številne gospodarske panoge, med drugim tudi turistično panogo, ko so se v letu 2008 vrstila propadanja številnih turističnih družb (Zaplotnik 2008, STA 2008).

Preglednica 1: Stopnje rasti obsega BDP glede na predhodno četrtletje

Leto/ kvartal 1. 2. 3. 4.

2011 n.p. -0,5 -0,1 0,1

2012 -0,8 -1,8 0,3 -1,8

2013 -0,1 0,6 -0,2 1,7

2014 0,5 0,4 0,6 0,3

2015 0,4 0,8 0,7 0,1

2016 0,9 1,2 1,0 0,6

2017 1,9 1,3 0,8 2,3

* Izdatkovna struktura (Slovenija 2011 – 2017).

Vir: SiStat b. l.c.

Slovenijo, ki je v veliki meri odvisna od izvoza, je globalna recesija zajela šele v letu 2008 (Kračun 2011, 130, v Macarol 2014). Macarol navaja, da so evropske države iz recesije izšle večinoma v letu 2013 glede na statistične podatke o makroekonomskih kazalcih in kazalnikih, vendar je bilo okrevanje njihovih gospodarstev šibko (Macarol 2014, 34). Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SiStat b. l.c) o stopnji rasti izdatkovne strukture BDP Slovenije, ki je eden od pokazateljev upada gospodarske rasti, kažejo, da je slovensko gospodarstvo zagotovo izšlo iz recesije v začetku leta 2014, ko je bila stopnja rasti dve četrtletji zapored pozitivna in se je pozitiven trend nadaljeval do konca leta 2017 (preglednica 1). Sovdat (2018) je že leta 2018 napovedovala skorajšnji prihod nove recesije.

Kot navaja vir (Redakcija Finance 2008) je bilo s strani direktorja Slovenske turistične organizacije (STO) napovedano, da bo recesija vplivala tudi na turistično panogo, predvsem zaradi manjšega turističnega obiska in turistične potrošnje.

Matejčič (2009), Gaspari (2009), Lončar (2013), Suhadolnik (2013), Grapulin, Mikuš in Dakić (2014), Tomažič (2018) ter Šimac (2018) so v svojih medijskih člankih, povezanih s poslovanjem hotelskih družb v obdobju med letoma 2008 in 2017, nakazujejo na številne naložbe hotelskih družb, ki so zaradi preobsežnega zadolževanja privedle do slabega finančnega stanja večjih hotelskih družb v Sloveniji, ter posledično na kasnejša obdobja reprogramiranja posojil ter večjega dezinvestiranja hotelskih družb. V raziskavi, ki obravnava uspešnost poslovanja slovenskih hotelskih družb v obdobju 2005 – 2009 (Ivankovič in Jerman 2010), je

bilo ravno tako ugotovljeno neugodno finančno stanje hotelskih podjetij, ki so bila v povprečju 51,86-odstotno financirana iz lastniških virov.⁴

Napovedi iz druge polovice leta 2008 o pričakovani prodaji hotelskih kapacitet v prihodnje govorijo o upadu povpraševanja po turističnih zmogljivostih, kar bi posledično privedlo do nižjih prihodkov od prodaje (Gaspari 2009).

Ugotoviti želimo, ali je bilo poslovanje hotelskih družb v Sloveniji v obdobju med gospodarsko in finančno krizo dejansko neuspešno, pri čemer bomo primerjali dve časovni obdobji: obdobje med recesijo (2008 – 2013) in obdobje po recesiji (2014 – 2018).

Za analizo uspešnosti poslovanja družb se uporabljajo temeljni kazalniki poslovanja (ang. Key Performance Indicator), ki obsegajo različna področja poslovanja: od prodaje, trženja, zadovoljstva kupcev in odjemalcev, zadovoljstva zaposlenih ter finančno področje. Tarver (2018), Mihalič, Kneževič in Žabkar (2009) priporočajo uporabo modela za merjenje uspešnosti v hotelirstvu, razvitem pri Inštitutu za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer se uspešnost meri s pomočjo trženjskih, ekonomskih in okoljskih kazalnikov, vendar dodajajo, da v Sloveniji za tovrstno merjenje še nimamo razvitega ustreznega sistema, ki bi zagotovil zbiranje potrebnih podatkov.

Kljub temu pa na podlagi analize obstoječih raziskav ugotavljamo, da sta analiza z računovodskimi kazalci in kazalniki ter analiza fizičnih kazalcev, vezanih na nastanitveni del ponudbe hotelov⁵, najpogosteje uporabljeni metodi pri analizi uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij (Ivankovič in Jerman 2010, 129, 131, 132; Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013).

Ivankovičeva in Jermanova (2010, 159 – 169), ki v svoji raziskavi proučujeta uspešnost poslovanja hotelskih družb, ugotavljata, da so bile slovenske družbe v obdobju med letoma 2005 in 2009 na podlagi fizičnih kazalcev kljub svetovni finančni krizi uspešna, vendar pa računovodski kazalniki in kazalci⁶, ki sta jih analizirali, kažejo ravno nasprotno. Analizirali sta vrednosti fizičnih kazalcev o številu nočitev, številu prihodov ter številu nastanitvenih zmogljivosti ter vrednosti računovodskih kazalnikov in kazalcev (ROE, celotna gospodarnost, gospodarnost iz poslovanja, čista dobičkonosnost prihodkov, struktura financiranja ter izbrane

4 Kizildag (2015) navaja, da finančno stabilna in rastoča podjetja iz dejavnosti nastanitvenih obratov običajno uporabljajo več lastniškega financiranja v primerjavi z dolžniškim.

5 Pod pojmom fizični kazalci se drugače uporabljata tudi pojma nedenarne mere (Ivankovič in Jerman 2010) ali statistični podatki (Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013).

6 Računovodski kazalci so »absolutna števila, ki se nanašajo na posamezne statistične ali dinamične oziroma iz njih izpeljane gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki«, računovodski kazalniki pa so »relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so deleži (stopnje udeležbe), koeficienti ali indeksi. Dobijo se s

kategorije na zaposlenca, rast celotnih prihodkov ter EBIT).

Dejstvo je, da je odziv turističnega povpraševanja na ciklične spremembe časovno zamaknjen, vsaj kar zadeva prostočasna dejanja turistov (Keller 2009, 16 v Goduraš 2014, 20), zato menimo, da je smiselno ugotavljati uspešnost poslovanja slovenskih hotelskih družb za celotno obdobje gospodarske in finančne krize ter slednje primerjati z uspešnostjo po krizi.

Na nivoju izbrane dejavnosti so razpoložljivi številni računovodski kazalniki in kazalci, ki jih ponuja baza podatkov GVIN podjetja Bisnode d. o. o. ter fizični kazalci o številu prihodov turistov, številu njihovih prenočitev, številu razpoložljivih sob, številu razpoložljivih ležišč, ki jih ponuja državna statistika, kot na primer objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije in publikacije Slovenske turistične organizacije.

Zanimalo nas je, ali so bili računovodski kazalniki in kazalci ter fizični kazalci družb v izbrani dejavnosti v obdobju med in po recesiji med seboj povezani, predvsem pa, ali obstajajo določeni fizični kazalci ter računovodski kazalniki in kazalci, za katere lahko rečemo, da v veliki meri vplivajo na njihov poslovni izid.

Nekateri avtorji (Al-Shamaileh in Khanfar 2014; Kim in Ayoun 2005) se v svojih delih ukvarjajo z ugotavljanjem značilnih vrednosti posameznih gospodarskih kategorij, računovodskih in fizičnih kazalcev v dejavnosti hotelirstva ter z ugotavljanjem povezanosti in odvisnosti med njimi. V Sloveniji je bila narejena raziskava, na podlagi katere so avtorji analizirali uspešnost poslovanja hotelskih družb v obdobju med letoma 1995 in 2011.

Analizirali so sekundarne podatke, vezane na izbrane gospodarske kategorije (npr. celotni poslovni izid) iz računovodskih izkazov ter ugotavljali njihovo odvisnost od fizičnih kazalcev.

Na podlagi analize podatkov ugotavljajo, da slovenske hotelske družbe v opazovanem obdobju niso bile uspešne s finančnega vidika. Za opazovano obdobje ugotavljajo močno odvisnost celotnih prihodkov ter povprečne mesečne plače od števila prihodov turistov (Planinc, Bojnec in Ivankovič 2013) in šibko negativno korelacijo med kazalcem števila sob in kazalnikom čiste donosnosti kapitala. Avtorji menijo, da je za celovito oceno poslovanja potrebno izdelati nadaljnjo analizo korelacije in odvisnosti med ostalimi računovodskimi kazalci in kazalniki ter nefinančnimi kazalci.

Raziskave o primerjavi uspešnosti poslovanja slovenskih hotelskih družb na osnovi primerjave vrednosti gospodarskih kategorij, vrednosti računovodskih kazalnikov ter vrednosti fizičnih kazalcev v obdobju med recesijo in v obdobju po recesiji še ni bilo narejene. Ravno tako v Sloveniji ni bilo narejene raziskave, ki bi za omenjeni obdobji ugotovila, ali obstaja pri hotelskih družbah korelacija ter odvisnost med izbranimi gospodarskimi kategorijami ter računovodskimi in fizičnimi kazalci. Da bi ugotovili, ali so bile družbe v hotelski dejavnosti v Sloveniji dejansko manj uspešne z vidika vrednosti računovodskih kazalnikov in fizičnih

kazalcev, kot so nakazovale napovedi, ter da bi ugotovili, ali za družbe v dejavnosti hotelirstva obstaja značilna odvisnost med posameznimi kazalci in kazalniki, smo se odločili izvesti nadaljnjo raziskavo.

1.2 Namen in cilji raziskave

V nadaljevanju smo podrobneje opredelili namen ter specifične cilje raziskave. Cilje smo opredelili glede na tri glavne dele raziskave. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča ter predstavili panogo, ki je predmet naše raziskave, v drugem delu smo izvedli računovodsko analizo, v tretjem delu pa smo se osredotočili na empirični del raziskave, ki sestoji iz preverjanja zastavljenih hipotez, interpretacije rezultatov ter zaključka raziskave.

1.2.1 Namen raziskave

Namen naše naloge je analizirati poslovanje družb, katerih glavna dejavnost se po Slovenski klasifikaciji dejavnosti uvršča v podrazred 55.100 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov − hotelskih družb), v obdobju med letoma 2008 in 2017 in ugotoviti, ali so izbrani računovodski kazalniki v opazovanem obdobju vplivali na celotni poslovni izid izbranih družb. Na podlagi primerjave vrednosti izbranih fizičnih in računovodskih kazalcev in kazalnikov smo želeli ugotoviti, ali je bilo poslovanje hotelskih družb uspešnejše v obdobju med recesijo (med letoma 2008 in 2013) ali v obdobju po recesiji (med letoma 2014 in 2017).

Na podlagi pridobljenih izsledkov analize smo oblikovali predloge in priporočila za prihodnje poslovne odločitve ter raziskave.

1.2.2 Cilji raziskave Cilji raziskave so:

- Predstavitev teoretičnih izhodišč računovodske analize kot osnove za ugotavljanje uspešnosti poslovanja.

- Predstavitev dejavnosti hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, ki se po SKD 2008 uvrščajo v podrazred 55.100.

- Analiza izbranih fizičnih kazalcev družb v dejavnosti 55.100 za obdobje med letoma 2008 in 2013 ter obdobje med letoma 2014 in 2017.

- Računovodska analiza izbranih računovodskih kazalnikov in kazalcev družb v dejavnosti 55.100 za obdobje med letoma 2008 in 2017.

- Preverjanje hipoteze 1; ugotavljanje povezanosti med kazalcem čisti poslovni izid in izbranimi računovodskimi kazalniki za obdobje med letoma 2008 in 2017 z uporabo

- Preverjanje hipoteze 2 s pomočjo primerjave aritmetični sredine letnih agregatnih vrednosti izbranih kazalcev in kazalnikov v obdobju med recesijo in po recesiji.

- Podati rezultate raziskav.

- Podati sklep ter priporočila za bodoče poslovne odločitve hotelskih družb ter priporočila za bodoče raziskave.

1.3 Hipoteze raziskave

Kazalec celotnega poslovnega izida je eden splošno in pogosto uporabljenih pokazateljev, s katerim lahko ugotavljamo poslovnoizidno uspešnost poslovanja družbe. Planinc, Bojnec in Ivankovič (2013) ugotavljajo, da obstaja v opazovanem obdobju (2005 – 2009) pri hotelskih družbah močna korelacija med kazalcem števila prihodov turistov in kazalcem celotnih prihodkov. Ugotavljajo celo, da lahko na podlagi predvidenega števila prihodov turistov s pomočjo regresijske enačbe izračunamo predvidene celotne prihodke. Izsledki njihove raziskave kažejo na to, da ni statistično značilne odvisnosti med ostalimi opazovanimi računovodskimi kazalci in kazalniki ter fizičnimi kazalci. V svoji analizi so se omejili le na nekaj kazalcev in kazalnikov. Ni znano, na kakšni podlagi so te kazalce in kazalnike izbrali.

Ugotoviti želimo, ali lahko na podlagi drugih opazovanih kazalcev in kazalnikov sklepamo na vrednost kazalca celotni poslovni izid. Predvidevamo, da bo analiza pokazala vpliv vrednosti izbranih kazalnikov na vrednost celotnega poslovnega izida, zato zapišemo naslednjo hipotezo:

H1: Vrednost izbranih računovodskih kazalnikov družb, katerih glavna dejavnost se po SKD 2008 uvršča v podrazred 55.100 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), statistično značilno vpliva na vrednost kazalca celotni poslovni izid.

Na podlagi predhodno pridobljenih informacij s strani raznih strokovnih člankov in drugih virov (Matejčič 2009; Gaspari 2009; Lončar 2013; Suhadolnik 2013; Grapulin, Mikuš in Dakić 2014;

Šimac 2018) predvidevamo, da so družbe v izbrani dejavnosti v povprečju bolje poslovale v obdobju po recesiji, zato zapišemo naslednjo hipotezo:

H2: Poslovanje družb, katerih glavna dejavnost se po SKD 2008 uvršča v podrazred 55.100 (Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), je bilo v obdobju med recesijo bolj uspešno v primerjavi z obdobjem po recesiji.

Magoutas, Papadoudis in Sfakianakis (2016) ugotavljajo, da je nedavna ekonomska kriza negativno vplivala na dohodkovnost turističnih podjetij v Grčiji. Kaipaki (2012, 7, 18) ugotavlja, da je kriza negativno vplivala na višino prodaje in dohodkovnost hotelskih petzvezdičnih hotelov in navaja, da so bili prihodki v grških turističnih družbah leta 2009 za 3,6 odstotke nižji kot leta 2008, leta 2010 pa nižji za 8,5 odstotkov v primerjavi z letom 2009.

Pomen slovenskega turizma na slovensko gospodarstvo bi lahko primerjali s španskim

turizmom, kjer turizem predstavlja skoraj 11 odstotkov celotnega BDP-ja ter 12 odstotkov zaposlovanja. Poslovni izid španskih hotelskih družb je bil v času gospodarske in finančne krize v Španiji v večini primerov v povprečju negativen, kot navajajo Babayan, Canós Darós in Santandreu Mascarell (2014) v svoji raziskavi. Ugotavljajo, da so v obdobju krize višje prihodke dosegali tri, štiri in pet zvezdični hoteli, medtem ko so le enozvezdični hoteli v tem obdobju v povprečju ustvarjali čisti dobiček, vsi ostali hoteli so v povprečju izkazovali izgubo.

1.4 Metode dela za doseganje ciljev raziskave

V nadaljevanju predstavljamo metodologijo, ki smo jo uporabili za pridobitev rezultatov, ki vodijo k doseganju zastavljenih ciljev naloge.

Vsebino teoretičnega dela smo oblikovali na podlagi informacij in podatkov, pridobljenih iz strokovne in znanstvene literature, uradne statistike, uradne dokumentacije ter veljavne zakonodaje.

V raziskovalnem delu naloge, pri katerem smo preverjali zastavljeni hipotezi smo uporabili naslednjo metodologijo:

- Za analizo fizičnih kazalcev podjetij iz dejavnosti 55.100, smo uporabili podatke o njihovih letnih vrednostih, ki smo jih pridobili iz evidenc Statističnega urada Republike Slovenije in druge uradne statistike. Slednje smo uredili v tabelah programa Microsoft Excel in jih po potrebi analizirali ter pripravili ustrezne prikaze. Podatke smo ustrezno interpretirali.

- Za izvedbo računovodske analize (analize gospodarskih kategorij iz bilanc stanja in izkazov poslovnega izida ter analize računovodskih kazalcev) smo iz podatkovne baze GVIN pridobili podatke o letnih agregatnih vrednostih gospodarskih kategorij in računovodskih kazalnikov podjetij iz dejavnosti 55.100 za obdobje od leta 2008 do leta 2017. Te podatke smo zbrali in vpisali v datoteko programa Microsoft Excel. V programu smo opravili tudi izračun opisnih statistik (povprečja, standardne odklone, minimume, maksimume, strukturne deleže, verižne indekse) ter pripravili ustrezna ponazorila. Podatke smo ustrezno interpretirali.

- Za preverjanje hipoteze 1 (H1) smo pridobili in zbrali podatke o letnih vrednostih izbranih spremenljivk za vsako posamezno enoto vzorca za obdobje od leta 2008 do leta 2017.

Velikost vzorca predstavlja 92 naključno izbranih enot/ podjetij, katerih glavna dejavnost se v obdobju med letom 2008 in letom 2017 po SKD 2008 uvršča v dejavnost 5.100 in katerih letni podatki o vrednostih opazovanih spremenljivk za celotno opazovano obdobje (2008 – 2017) so bili objavljeni in dostopni v bazi podatkov GVIN. Podatke, ki smo jih pridobili v podatkovni bazi GVIN, smo sprva vpisali v razpredelnico v programu Microsoft Excel. Nato smo podatke prenesli in jih analizirali v programu SPSS, kjer smo izdelali

korelacijsko matriko in ugotavljali povezanost med posameznimi spremenljivkami.

Izračunali smo ocene vrednosti regresijskih koeficientov ter analizo variance regresijskega modela. Pripravili smo ustrezne izpise in ponazorila ter interpretirali pridobljene rezultate.

- Za preverjanje zastavljene hipoteze 2 (H2) smo uporabili podatke o vrednosti aritmetičnih sredin letnih vrednosti izbranih fizičnih kazalcev ter letnih agregatnih vrednosti računovodskih kazalnikov, ki smo jih predhodno že izračunali in predstavili v okviru analize fizičnih kazalcev ter analize računovodskih kazalnikov (poglavje 4.1 in 4.4).

Primerjali smo vrednosti za dve časovni obdobji (od leta 2008 do 2013 ter od leta 2014 do 2017). Interpretirali smo pridobljene rezultate.

1.5 Predvidene predpostavke in omejitve

Pri izdelavi naloge smo upoštevali naslednje omejitve in predpostavke:

- Zaradi nedostopnosti podatkov o fizičnih kazalcih za posamezno opazovano enoto, analize odvisnosti celotnega poslovnega izida od izbranih fizičnih kazalcev ni bilo možno izvesti.

- Pri analizi smo se omejili na podatke, zbrane za obdobje od leta 2008 do 2017.

- Glede na značilnost turistične panoge, ki se počasi odziva na makroekonomske spremembe (npr. upad gospodarske rasti), je vzroke za določene učinke v opazovanem obdobju možno iskati tudi v obdobju pred letom 2008.

- V agregatne podatke na nivoju dejavnosti so vključeni podatki družb, ki ponujajo različne vrste nastanitvenih zmogljivosti (npr. hoteli, moteli ali penzioni).

- V agregatne podatke na nivoju dejavnosti so vključeni podatki za različne velikosti družb.

2 PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKEGA ANALIZIRANJA

Poglavje obravnava teoretična izhodišča računovodskega analiziranja, kot ga obravnava domača in tuja literatura s tega področja: kaj je računovodsko analiziranje, čemu je namenjeno, kako ga izvajamo. Predstavili bomo veljavno zakonodajo in ostale veljavne dokumente, ki urejajo to področje v Republiki Sloveniji.

Pojem in pomen računovodskega analiziranja oziroma računovodskega proučevanja v Republiki Sloveniji obravnavajo naslednji ključni dokumenti:

- Kodeks računovodskih načel (KRN) je bil sprejet z namenom »strokovno in akcijsko enotno pospeševati razvoj računovodske dejavnosti« v Sloveniji (Slovenski inštitut za revizijo 1998). Sloni na zahtevah direktiv Evropske unije. Poleg tega, da opredeljuje pojem računovodenja in njegove temeljne značilnosti, je podlaga za oblikovanje Slovenskih računovodskih standardov (SRS), (Slovenski inštitut za revizijo 1998, 1; Slovenski inštitut za revizijo 2018). Dokument je zavezujoč za vse člane društev, vključenih v Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, kakor tudi za druge strokovnjake s področja računovodske funkcije v poslovnih celotah (Slovenski računovodski standardi (2016));

- Slovenski računovodski standardi (2016)⁷ (SRS 2016) določajo pravila finančnega računovodenja (predvsem postopke, ki so vezani na oblikovanje predpisanih računovodskih izkazov za zunanje poslovno poročanje) ter pravila poročanja za zunanje potrebe organizacij v skladu z določbami in opredelitvami slovenske in mednarodne zakonodaje s področja računovodenja (direktive Evropske Unije). Sprejme jih Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. K upoštevanju pravil SRS 2016 so na podlagi Zakona o gospodarskih družbah⁸ zavezane gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, na podlagi drugih zakonov pa tudi druge organizacije (ZGD-1; Slovenski inštitut za revizijo 2018);

- Pravila skrbnega računovodenja iz leta 2016 (PSR 1) so dopolnitve SRS 2016 (predhodno so to bila sestavni del SRS) in so priporočena, neobvezujoča, strokovna podlaga za notranje poročanje v organizaciji ter urejanje knjigovodskih listin. Obravnavajo pravila in metode delovanja posameznih računovodskih področjih, med drugim na področju računovodskega analiziranja. Sestavlja in izdaja jih Slovenski inštitut za revizijo, pri čemer ni potrebno pridobiti soglasja ministrov, pristojnih za gospodarstvo in finance. Zadnja veljavna različica PSR je stopila v veljavo dne 1. 1. 2016 (Slovenski inštitut za revizijo 2015, 1, 4).

PSR 1 definirajo računovodsko analiziranje kot »računovodsko presojanje kakovosti pojavov

7Uradni list RS, številka 95/2015, 74/2016 – popravek, 23/2017, 57/2018 in 81/2018).

8 ZGD-1, Uradni list RS, številka 65/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013, 82/2013 in

in računovodskih podatkov o teh pojavih«, s čimer pripomoremo »k oblikovanju predlogov za izboljšavo procesov in stanj« (Slovenski inštitut za revizijo 2015, 41). Glede na to, katere vrste podatkov obravnava, je računovodsko analiziranje lahko del finančnega oziroma stroškovnega računovodstva. Pri opredeljevanju računovodskega analiziranja se PSR 1 opirajo na splošno računovodsko teorijo skupaj s SRS 2016 od številke 20 do 23 ter ostalimi poglavji PSR 1, saj je računovodsko analiziranje tesno povezano s pripravo računovodskih poročil, ki dajejo informacijo o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih (Slovenski inštitut za revizijo 2015).

Turk in Melavc (1998, 36, 37, 498) navajata, da je namen računovodske analize »oblikovati sodbe o ugodnosti vrednostno izraženih poslovnih procesov in stanj«. Pravita, da »s pomočjo računovodske analize lahko opredelimo boniteto⁹ ter oblikujemo predloge za izboljšave posameznih poslovnih procesov in stanj. Pri tem dodajta, da je računovodsko analiziranje potrebno razločevati od računovodskega nadziranja, katerega namen je presojanje pravilnosti pri poslovnih procesih in stanjih.« To omogoča uporabniku analize podlago za sprejemanje poslovnih odločitev. Uporabniki računovodske analize, ki so lahko notranji ali zunanji, so večinoma nosilci odločanja, ki jim pravimo tudi deležniki podjetja (Koletnik 2006, 34 − 35)¹⁰. Notranji uporabniki računovodskih informacij so tisti, ki so vpleteni v strateško upravljanje in delovanje podjetja. To so na primer managerji, notranji revizorji, svetovalci in finančni direktorji, ki želijo s pomočjo računovodskega analiziranja pridobiti strateške informacije za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti podjetja. Zunanji uporabniki računovodskih informacij (lastniki, direktorji uprav, dobavitelji, kupci, zakonodajalci, novinarji ipd.) niso neposredno vpeti v poslovanje podjetja, vendar ravno tako uporabljajo računovodsko analiziranje z namenom, da sledijo svojim ciljem (Wild 2005, 540). Lastnike na primer zanima, kakšni so dobički podjetja v primerjavi s predhodnim letom, ali kakšni so v primerjavi s podjetji v isti panogi. Kreditodajalce na primer zanima, ali bodo dolgovi poplačani v času, ali bodo poplačane obresti (Hanson, in Hamre 1996, 562).

Z računovodsko analizo analiziramo preteklo poslovanje s pomočjo primerjave podatkov iz računovodskih predračunov in obračunov, lahko pa primerjamo naše poslovanje s poslovanjem drugih podjetij v panogi. Pri tem ugotavljamo odmike med načrtovanim in dejanskim stanjem, vzroke za te odmike in posledice teh vzrokov ter oblikujemo predloge za izboljšavo poslovnih

9 Ocenjevanje bonitete družbe pomeni ocenjevanje njenega bodočega obstanka in razvoja (Knez 2000, 20).

10 PSR 1 med notranje uporabnike računovodskih informacij uvršča »izvajalce posameznih nalog v organizaciji, ki morajo odločati o podrobnostih izvajanja, poslovodstvo v organizaciji od najnižje ravni do uprave, upravljalne in nadzorne organe v organizaciji ter zaposlene v organizaciji« (Slovenski inštitut za revizijo 2015, 54). Med zunanje uporabnike pa šteje »lastnike organizacije, ki niso člani njegovih upravljalnih in/ali nadzornih organov, možne vlagatelje, posojilodajalce, dobavitelje, kupce, državo ter javnost« (Slovenski inštitut za revizijo 2015).

procesov in stanj (Turk in Melavc 1998, 36 – 49; Igličar in Hočevar 2011, 251; Slovenski inštitut za revizijo 1998).

Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti osnovne dejavnosti družbe, splošna gospodarska gibanja v panogi, pravno obliko družbe, lastniško strukturo, velikost podjetja, prodajne trge, matično in/ali odvisno podjetje, poslovni model, poslovno strategijo ter podrobno proučiti poslovno poročilo ter pojasnila k računovodskim izkazom (Igličar in Hočevar 2011, 250).

2.1 Redni računovodski izkazi kot osnova za ugotavljanje uspešnosti poslovanja

Pomemben del računovodskega analiziranja je analiza postavk (gospodarskih kategorij) iz računovodskih izkazov, ki velja za klasično metodo ugotavljanja uspešnosti poslovanja podjetja na osnovi denarnih enot. S slednjo lahko uporabniki spoznajo razloge, ki so privedli do obstoječega stanja v podjetju (Ivankovič in Jerman 2013, 129 – 132).

Računovodski izrazi so za zunanje uporabnike najpomembnejši vir informacij o finančnem poslovanju neke družbe, ki pa bolj zaupajo revidiranim izkazom, ki jih opravijo neodvisne specializirane organizacije (Hanson in Hamre 1996, 4). Koletnik in Koželj (2005) jih označujeta kot temeljno spričevalo premoženjsko-finančnega položaja ter poslovne in finančne uspešnosti podjetja.

Lahko sestavljajo za splošne (redne) potrebe notranjega računovodskega poročanja kot izhodišče za ugotavljanje poslovne uspešnosti ter zunanjega računovodskega poročanja in so sestavni del letnih poročil (Igličar in Hočevar 2011, 188).

Za namene kasnejše analize in raziskave smo uporabili dostopne podatke o vrednosti gospodarskih kategorij iz temeljnih računovodskih izkazov, namenjenih zunanjemu poročanju, zato bomo v nadaljevanju predstavili zakonske osnove, vezane na zunanje poročanje.

Kot izhaja iz 54. člena ZGD-1, morajo vsi samostojni podjetniki ter gospodarske družbe v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in Mednarodnimi standardi evropskega poročanja enkrat letno zaključiti poslovne knjige za namene obvezne oddaje poslovnih poročil, ki jih Agencija RS za javnopravne evidence in storitve objavlja v Poslovnem registru Slovenije¹¹ (ZGD-1).

Letno poročilo družb, ki jo Horvatova (2000, 46) opredeljuje kot »najpomembnejšo periodično listino komuniciranja uprave gospodarskih družb z lastniki in drugimi interesnimi skupinami«, je sestavljeno iz poslovnega poročila ter računovodskega poročila, ki glede na velikost družbe

11 Izjema so samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi

zajema računovodske izkaze s prilogami in pojasnili. Za vse družbe je obvezna predložitev dveh letnih računovodskih izkazov: bilanca stanja ter izkaz poslovnega izida. Za velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe ter tiste majhne kapitalske družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, je obvezno predložiti tudi letni izkaz denarnih tokov ter letni izkaz gibanja kapitala (ZGD-1; Horvat 2000, 50).

Ob vseh pravnih spremembah podjetja, kot so ustanovitev gospodarske družbe, njeno preoblikovanje (npr. združitev, delitev, prenos premoženja, sprememba pravnoorganizacijske oblike), sanacija, likvidacija ali stečaj morajo družbe izdelati posebne računovodske izkaze (Kolenik in Koželj 2005, 182, 237, 238; Košak 2006).

Posamičen, izoliran podatek o vrednosti neke gospodarske kategorije, nam sam po sebi ne daje najbolj uporabnih informacij v zvezi s poslovanjem podjetja (Alexander in Nobes 2001, 137), v kolikor pa že, je ta informacija velikokrat omejena, zato je potrebno absolutne podatke še naprej analizirati (Ivankovič in Jerman 2010, 95).

Računovodske izkaze analiziramo s pomočjo različnih metod, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju. Analiza običajno temelji na enem ali več elementih finančne uspešnosti poslovanja podjetja. Wild (2005, 541) med temeljna področja, ki jih analiziramo s pomočjo analize računovodskih izkazov, navaja likvidnost in učinkovitost, dolgoročno plačilno sposobnost ter dohodkovnost podjetja ter pravi, da so rezultat računovodskih analiz računovodska poročila, ki morajo poleg številk in grafikonov zajemati tudi ustrezne obrazložitve v besedi.

V nadaljevanju predstavljamo osnovne značilnosti temeljnih računovodskih izkazov. Agregatne podatke o vrednosti računovodskih kazalcev in kazalnikov smo za kasnejšo analizo črpali iz podatkovne baze GVIN.

2.1.1 Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje

Bilanca stanja (angl. The Balance Sheet)¹² je statični računovodski izkaz, ki prikazuje višino in strukturo sredstev podjetja (premoženjsko stanje) na aktivni strani ter višino in strukturo obveznosti do virov sredstev (finančno stanje) na pasivni strani, v danem časovnem trenutku (na določen dan), saj se aktivnost, dogodek ali sprememba beležijo sproti in vplivajo na spremembo bilance stanja. V glavi bilance je poleg imena družbe in naziva računovodskega izkaza vedno naveden tudi ustrezen datum ali obdobje, za katerega je bilanca sestavljena (Hanson in Hamre 1996, 13). Vrednost premoženjskega stanja in finančnega stanja mora biti v

12 V angleškem jeziku se za bilanco stanja uporabljajo izrazi »Balance Sheet« ali »Statement of Financial Position« (Fraser in Ormiston 2001, 50; Alexander in Nobes 2001, 14).

vsakem trenutku enaka, kar pomeni, da je bilanca uravnotežena (Alexander in Nobes 2001, 13 – 14; Igličar in Hočevar 2011, 33 – 35).

Redno bilanco stanja za podjetje usposobljeni strokovnjaki izdelajo ob koncu poslovnega leta.

V ekonomski terminologiji bilanca stanja predstavlja zalogo ekonomskih virov podjetja, produkcijskih faktorjev, ki predstavljajo zemljo, delovno silo, kapital in podjetniške zmožnosti, ki jih potrebujemo za proizvodnjo proizvodov in storitev (Guenther 2005, 61).

ZGD-1 v 65. členu definira osnovno členitev postavk sredstev in obveznosti do virov sredstev v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje. Slovenski računovodski standard 20 (Slovenski računovodski standardi (2016)) pa podrobneje opredeljuje razvrščanje izkazov stanja za zunanje poslovno poročanje, osnovno razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje, prilagojeno razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje ter razkrivanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje. V preglednici 1 v prilogi 1 je prikazana osnovna členitev postavk bilance stanja za velike in srednje organizacije, kot jih določajo SRS 2016.¹³

Sredstva in obveznosti do virov sredstev so v bilanci stanja prikazana zaporedno glede na njihovo likvidnost (od najmanj likvidnih do najbolj likvidnih). Tako je za Evropo značilno, da se denarna sredstva izkazujejo na koncu vseh sredstev, medtem ko je praksa v Severni Ameriki, na Japonskem in v Avstraliji, da se prikaz sredstev začne z denarnimi sredstvi (Aleksander in Nobes 2001, 113).

2.1.2 Izkaz poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje

Definicijo izkaza poslovnega izida (angl. Income Statement¹⁴) natančno definira SRS 21 (Slovenski računovodski standardi (2016), 126), ki pravi, da je »izkaz poslovnega izida temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali za medletna obdobja«. Ta računovodski izkaz, ki ga družbe sestavijo za potrebe zunanjega poročanja¹⁵, se lahko sestavi za splošne ali posebne namene. Na podlagi izkaza poslovnega izida družbe poročajo o tokovih prihodkov in odhodkov, ki so nastali v obdobju, za katerega se

13 SRS (Slovenski računovodski standardi (2016), 119 – 122) določajo prilagojeno skrajšano obliko bilance stanja, ki jo lahko za javno objavo uporabijo srednje organizacije ter prilagojeno skrajšano členitev postavk bilance stanja za majhne in mikro organizacije.

14 V angleškem jeziku se uporabljajo izrazi »Income Statement« (Alexander and Nobes 2001, 20), »The Statement of Income« ali »Profit and Loss Account«.

15 Družbe, ki so zavezane k reviziji, morajo poleg izkaza poslovnega izida predložiti tudi izkaz celotnega vseobsegajočega donosa ter izkaz drugega vseobsegajočega donosa za poslovno leto (Slovenski računovodski standardi (2016), 126).

sestavlja. Postavke v izkazu so prikazane v navpičnem stopenjskem zaporedju (Alexander in Nobes 2001, 20; Slovenski računovodski standardi (2016), 126).

Slovenski računovodski standard 21 prikazuje osnovno razčlenitev dveh različic izkaza poslovnega izida za namene zunanjega računovodskega poročanja, kot jih predpisuje ZGD-1;

to sta anglo-saksonska ter nemška različica. Organizacije se same odločajo, katero obliko bodo uporabile, pri čemer upoštevajo obseg in členitev postavk v skladu z velikostjo in naravo organizacije. Slovenski računovodski standard 21 daje prednost anglo-saksonski obliki izkaza, imenovani tudi različica II pri kateri so poslovni odhodki prikazani po poslovnih funkcijah (Slovenski računovodski standardi (2016), 126). Igličar in Hočevar (2011, 195) menita, da je ta oblika lažje razumljiva in bolj usmerjena k poslovnim potrebam. Podrobnejši prikaz osnovne razčlenitve anglo-ameriške različice izkaza poslovnega izida za zunanje računovodsko poročanje je prikazan v preglednici 3, ki se nahaja v prilogi 1.

Različica I, imenovana tudi nemška oblika izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje upošteva, da so poslovni odhodki prikazani po naravnih vrstah stroškov in so ugotovljeni posredno preko stroškov obdobja ob upoštevanju spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje. Le-ta je bolj priljubljena pri slovenskih podjetjih, morda tudi zato, ker je ta oblika predpisana za potrebe davčnega in statističnega poročanja (Igličar in Hočevar 2011, 196, 197).

Dejansko pa ima vsaka različica svoje prednosti in slabosti. Alexander in Nobes (2001, 121) menita, da je različica, ki na primer prikazuje odhodke po naravnih vrstah stroškov, bolj uporabna z vidika načrtovanja prihodnjega denarnega toka.

Podrobnejši prikaz osnovne razčlenitve II je prikazan v preglednici 2, ki se nahaja v prilogi 1.

Med temeljne računovodske izkaze spadata tudi izkaz denarnih tokov ter izkaz gibanja kapitala.

V nadaljevanju predstavljamo pomen in osnovne značilnosti obeh izkazov. Podatki iz slednjih ne bodo predmet naše nadaljnje empirične raziskave.

2.1.3 Izkaz denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida uporabnikom ne dajeta zadostnih informacij, ki bi jih potrebovali pri odločitvah o financiranju ali naložbenju, zato se za ta namen uporablja izkaz denarnih tokov (Ivankovič in Jerman 2013, 104). SRS 2016 (Slovenski računovodski standardi (2016), 134) opredeljujejo izkaz denarnih tokov kot temeljni računovodski izkaz, v katerem so

»prikazane spremembe stanja denarnih sredstev« v obdobju, za katero je sestavljen (t. j.

poslovno leto ali medletna obdobja).

Izkaz denarnih tokov se dopolnjuje z bilanco stanja (Hanson in Hamre 1996, 15) in deluje kot dodatni mehanizem, ki pomaga pri razumevanju poslovanja in napovedovanja prihodnosti poslovanja družbe (Alexander in Nobes 2001, 27). Duhovnikova (2003, 175 – 176) navaja mnenje analitikov, ki pravijo, da bi mnoga podjetja, ki so v preteklosti zašla v stečaj, še vedno poslovala, če bi bili računovodski izkazi takrat oblikovani, tako da bi podjetjem pomagali odkrivati probleme, povezane z denarnim tokom.

ZGD-1 v 57. in 60. členu opredeljuje, da morajo velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe ter majhne kapitalske družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu poleg bilance stanja in izkaza poslovnega izida, k letnemu poročilu priložiti tudi ustrezne izkaze denarnih tokov ter prikazati gibanje prejemkov in izdatkov ali pritokov in odtokov v poslovnem letu.

SRS 2016 (Slovenski računovodski standardi (2016), 134) dopuščajo dve različici sestavljanja izkaza denarnih tokov, prednost pa daje neposredni metodi, ki določa minimalen prikaz postavk, čeprav je v slovenski praksi še vedno bolj priljubljena posredna metoda (Igličar in Hočevar 2011). V osnovi se denarni tokovi v izkazu členijo na denarne tokove pri poslovanju, denarne tokove pri investiranju ter denarne tokove pri financiranju. Posebej je prikazano končno stanje denarnih sredstev. Osnovna členitev po neposredni metodi je prikazana v preglednici 4, ki se nahaja v prilogi 1.

2.1.4 Izkaz gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje

Ravno tako kot izkaz denarnih tokov, se tudi izkaz gibanja kapitala dopolnjuje z bilanco stanja (Hanson in Hamre 1996, 15).

Kot izhaja iz navedb 60. člena ZGD-1, izkaz gibanja kapitala (angl. »Statement of Retained Earnings«)¹⁶ »prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube« V izkazu so prikazane spremembe vseh sestavin kapitala iz bilance stanja in jih povzročajo transakcije z lastniki, doseženi čisti poslovni izid in drugi donosi ter spremembe posameznih postavk kapitala. Glavne skupine glede na osnovno razčlenitev postavk kapitala, kot jih prikazuje Slovenski računovodski standard 23, so vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, revalorizacijske rezerve, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta (Igličar in Hočevar 2011, 186; Slovenski računovodski standardi (2016), 140, 141).

16 Strokovna literatura v angleškem jeziku uporablja naslednje izraze: »Statement of Retained

Analitikom in revizorjem omogoča vpogled v to, kaj je skozi obračunsko obdobje povzročilo spremembe posamezne vrste kapitala, lastniškega oziroma delniškega. Kapital se lahko skozi obračunsko obdobje povečuje, ko na primer lastniki z investiranjem povzročijo povečanje čistega dobička, ali pa se znižuje, ko se na primer lastniki umaknejo iz družbe in ima to dejanje za posledico neto izgubo (Hanson in Hamre 1996, 13; Skyler 2018).

Izkaz gibanja kapitala prikazuje začetno in končno stanje (prva in zadnja vrstica) posamezne sestavine kapitala, ki so prikazane v stolpcih (preglednica 5 v prilogi 1). V vrsticah pa so prikazani pojavi, ki povzročajo spremembo najmanj ene izmed omenjenih gospodarskih kategorij (Wild 2005, 461, 262).

2.2 Vrste analiz računovodskih izkazov

Avtorji domače literature, Igličar in Hočevar (2011, 251) ter avtorji tuje literature, Hanson in Hamre (1996, 563 – 580) in Wild (2005, 542) za analizo računovodskih izkazov običajno navajajo naslednje tri metode:

- vodoravno računovodsko analizo (analiza v času),

- navpično računovodsko analizo (analiza strukturnih deležev) ter - analizo z računovodskimi kazalniki.

Avtorji, ki se ukvarjajo z računovodsko analizo (Duhovnik 2003, 164), pripisujejo poseben pomen ustreznosti in primerljivosti informacij, ki se nanašajo predvsem na ustrezno izbiro računovodskih kazalcev in kazalnikov, na kakovost vhodnih ter na medsebojno primerljivost številk, iz katerih je kazalnik sestavljen. Kot pomembno omejitev pri uporabi informacij v računovodskih izkazih Duhovnikova omenja dejstvo, da so informacije izražene v denarni enotah, ki pa so lahko med seboj neprimerljive zaradi inflacijskih vplivov (Duhovnik 2003, 183 – 184)¹⁷.

V nadaljevanju predstavljamo značilnosti vodoravne in navpične analize računovodskih izkazov ter analize računovodskih izkazov z računovodskimi kazalniki.

2.2.1 Značilnosti vodoravne računovodske analize

Vodoravna računovodska analiza je analiza računovodskih izkazov v času, s katero ugotavljamo, kako se spreminjajo posamezne postavke v računovodskih izkazih skozi čas.

Ugotavljamo lahko vrednostni znesek razlike ali odstotno spremembo posamezne postavke.

Postavke prejšnjega obdobja so osnova za primerjanje s postavkami zadnjega leta. V ta namen

17 Te vplive poskuša omiliti uporaba različnih tehnik računovodskega poročanja, predpisana v ureditvah računovodskega poročanja (Duhovnik 2003, 183 – 184).

izračunamo indekse kot razmerje med istovrstnima podatkoma. Običajno jih pomnožimo s 100 in dobimo odstotne indekse. Pridobljene informacije kažejo, ali se je poslovanje podjetja v opazovanem obdobju izboljšalo ali poslabšalo (Igličar in Hočevar 2011, 252).

Analizirano obdobje je točka ali obdobje v času, ki ga analiziramo; bazno obdobje pa je točka ali obdobje v času, s katerim primerjamo analizirano obdobje. Običajno se za bazno obdobje uporablja predhodno leto. Odstotno spremembo torej izračunamo tako, da razliko med vrednostjo v analiziranem obdobju in vrednostjo v baznem obdobju delimo z vrednostjo v baznem obdobju ter rezultat pomnožimo s sto, kot prikazuje formula (Wild 2005, 542):

Odstotna sprememba (%) = ((vrednost analiziranega obdobja – vrednost v baznem obdobju) / vrednost v baznem obdobju) x 100

Wild (2005, 543) opozarja na previdnost pri računanju z odstotki. V kolikor je vrednost postavke v baznem obdobju negativna, nič ali vrednosti ni, odstotka ne moremo izračunati. V primeru, da je vrednost postavke v baznem obdobju pozitivna in je vrednost v analiziranem obdobju nič, pravimo, da je znižanje 100-odstotno. Razlaga, da se pri vodoravni analizi običajno primerjajo povprečne vrednosti ali vrednosti mediane postavk iz računovodskih izkazov (Wild 2005, 544).

Igličar in Hočevar opozarjata na previdnost pri interpretaciji navidezno majhnih sprememb absolutnih podatkov postavk gospodarskih kategorij, ki lahko v relativnem smislu kažejo na velike spremembe, ter priporočata, da se analiza opravi vsaj za obdobje petih let (Igličar in Hočevar 2011, 251).

Posebna oblika vodoravne analize, pri kateri analitiki računajo odstotek vrednosti baznega obdobja (odstotek trenda) za posamezne gospodarske kategorije skozi večletno obdobje, se imenuje analiza trenda (angl. Trend Percent Analysis ali Index Percent Analysis). S primerjavo vrednosti več zaporednih obdobij (npr. let) lahko odkrijemo nek ustaljen vzorec (Hanson in Hamre 1996, 565). Analiza trenda omogoča tudi primerjavo razmerij med postavkami različnih računovodskih izkazov, kot so prihodki in celotna sredstva. Računamo jo z naslednjo formulo (Wild 2005, 545 – 547):

Odstotek trenda (%) = vrednost analiziranega obdobja/vrednost baznega obdobja x 100

2.2.2 Značilnosti navpične računovodske analize

Pri navpičnem analiziranju računovodskih izkazov se »postavke v računovodskih izkazih prikazujejo kot strukturni deleži glede na izbrano celoto«. Navpično računovodsko analizo imenujemo tudi analiza strukturnih deležev (Igličar in Hočevar 2011, 256).

Ko analiziramo postavke v bilanci stanja, za osnovo najpogosteje uporabimo bilančno vsoto oziroma celotna sredstva. Ko analiziramo postavke v izkazu poslovnega izida, se odvisno od namena raziskave kot osnova, s katero primerjamo posamezno postavko, običajno uporabljajo gospodarske kategorije, kot so celotni prihodki oziroma čisti prihodki od prodaje. Če pa pripravljamo posebne analize postavk bilance stanja, lahko znotraj posameznih skupin sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev naredimo še podrobnejše analize strukturnih deležev.

Vedno računamo strukturne deleže gospodarskih kategorij iz istega računovodskega izkaza, ki jih lahko prikažemo tudi s posebnim strukturnimi grafi. Izdelamo lahko strukturno bilanco stanja ter strukturni izkaz poslovnega izida.

Za izračun strukturnih deležev uporabljamo naslednjo formulo (Wild 2005, 547 − 549; Igličar in Hočevar 2011, 256, 258):

Strukturni delež (%) = analizirana vrednost – bazna vrednost/bazna vrednost x 100

2.2.3 Značilnosti analize z računovodskimi kazalniki

Igličar in Hočevar (2011, 259) ter Wild (2005, 551) ocenjujejo, da je računovodska analiza z računovodskimi kazalniki najbolj razširjena tehnika analiziranja računovodskih izkazov. S pomočjo računovodskih kazalnikov lahko ugotavljamo razvojno gibanje podjetja v daljšem časovnem obdobju ter opravljamo primerjalne panožne analize. Slabost kazalnikov je v tem, da ne odpravljajo pomanjkljivosti, prisotnih v računovodskih izkazih, ne upoštevajo velikosti podjetij ter niso normalno porazdeljeni, kar otežuje statistično analizo ter razlago posameznih kazalnikov (Igličar in Hočevar 2011, 259).

Analiza z računovodskimi kazalniki je usmerjena v prihodnost in z dobrimi veščinami pri interpretaciji računovodskih kazalnikov je moč napovedati prihodnje trende in vrednosti (Wild 2005, 551).

Pri tem pristopu računamo razmerja med posameznimi gospodarskimi kategorijami (določeno gospodarsko kategorijo delimo z drugo), ki so prikazana z relativnimi števili oziroma kazalniki.

Turk in Melavc (1998, 36, 498) prikazujeta naslednjo delitev kazalnikov:

- stopnje udeležbe (ali odstotke udeležbe) sestavnega dela v celotni velikosti;

- indekse dane velikosti (ali odstotek dane velikosti) v primerjavi z istovrstno izhodiščno velikostjo;

- koeficiente kot razmerja med raznovrstnimi velikostmi. Na podlagi pridobljenih razmerij oziroma kazalnikov se oblikujejo sodbe.

Računovodski kazalniki se običajno skupinijo glede na svoje značilnosti. Duhovnikova (2003, 257 − 266) na podlagi temeljite analize obstoječih računovodskih kazalnikov ter njihovih

razvrščanjih za ugotavljanje uspešnosti poslovanja podjetij računovodske kazalnike v osnovi razvršča v tri glavne skupine:

- kazalniki poslovnoizidne uspešnosti poslovanja, ki izhajajo iz izkaza poslovnega izida (neposredni kazalniki) ter iz bilance stanja (posredni kazalniki). Deli jih na kazalnike učinkovitosti poslovanja, kazalnike zadolženosti in kazalnike dobičkonosnosti;

- kazalniki vodoravne finančne sestave, ki jih deli na kazalnike sestave naložb in kazalnike sestave financiranja;

- kazalniki denarnih tokov, katerih podlaga za izračun je izkaz denarnih tokov.

Posebnost teh kazalnikov je v tem, da niso odvisni od ureditve računovodskega poročanja.

Novejša literatura navaja naslednje skupine kazalnikov za področje hotelirstva, kot jih opredeljujeta Jagels in Coltman (Jagels in Coltman 2003, v Ivankovič in Jerman 2010, 98):

- kratkoročni kazalniki plačilne sposobnosti;

- dolgoročni kazalniki plačilne sposobnosti;

- kazalniki dobičkovnosti (dohodkovnosti), - kazalniki obračanja;

- kazalniki poslovanja (po USALI¹⁸).

Pri določanju izbora računovodskih kazalnikov, ki jih želimo analizirati, je potrebno ločiti računovodske kazalnike za notranje potrebe, ki jih izbere organizacija sama glede na posebnosti svojega poslovanja in objektivne možnosti merjenja, ter "obvezne" računovodske kazalnike, vezane na pripravo letnega računovodskega poročila, kot ji določajo predpisi.¹⁹

Ne glede na dejstvo, da je kazalnike relativno lahko izračunati ter da je iz računovodskih izkazov mogoče izračunati izredno veliko različnih kazalnikov, moramo biti pozorni pri interpretaciji in presojanju dobljenih vrednosti, saj je potrebno upoštevati, kakšne so priporočljive vrednosti posameznega kazalnika, predvsem ko gre za specifično državo, dejavnost, panogo ali celo podjetje, ter ali so bile pri izračunu posameznega kazalnika uporabljene primerljive gospodarske kategorije in primerljive formule (Igličar in Hočevar 2011, 259). Hkrati pa je pri interpretaciji pomembno upoštevati, kateri podatki so bili uporabljeni v

18 V strokovni literaturi je zaradi specifike poslovanja predvsem hotelskih podjetij ter zaradi težav, ki se pojavljajo pri primerjavi podatkov v zadnjem desetletnem obdobju, zaslediti veliko razprav na področju usklajevanja in sinhronizacije sistema kazalnikov. Za področje dejavnosti nastanitvenih obratov je bil leta 2006 v ZDA razvit in je tudi sicer v svetu najbolj uporabljen enotni sistem poročanja, imenovan USALI (Uniform System of Accounts for the Lodging Industry), ki omogoča merjenje in primerjanje uspešnosti nastanitvenih obratov. V Sloveniji je sistem USALI poznan, vendar so še vedno v uporabi splošni ekonomski kazalniki poslovanja (Mihalič, Kneževič in Žabkar 2009, 12 − 13).

19 ZGD-1 v 2. odstavku 70. člena navaja, da mora uravnotežena in celovita analiza razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, ki je sestavni del računovodskega poročila, za namene poštenega prikaza vsebovati tudi vse ključne kazalce, kazalnike in pokazatelje, vezane na

formuli. Če na primer primerjamo neko gospodarsko kategorijo iz izkaza poslovnega izida, ki predstavlja neko vsoto celoletnega poslovanja, z gospodarsko kategorijo iz bilanc stanja, je potrebno uporabiti povprečje vrednosti iz bilanc stanja za to leto (Aleksander in Nobes 2001, 144).

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), baza podatkov GVIN ter PSR 1 ponujajo definicije in izračune za številne računovodske kazalnike. Ti so podrobneje predstavljeni v prilogi 2. Ugotavljamo, da se pod imenom istega kazalnika včasih pojavljajo drugačni izračuni.

Prvo oceno poslovne uspešnosti nam dajejo informacije o vrednosti temeljnih vrst poslovnega izida, to so vrednosti celotnega poslovnega izida, poslovnega izida iz poslovanja, poslovnega izida iz financiranja ter poslovnega izida iz rednega delovanja.

Domači in tuji avtorji, ki so se v preteklosti ukvarjali z analizo uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij; Ivankovič in Jerman (2010), Planinc, Bojnec in Ivankovič (2013), Kizildag (2015), Asdullah in Rehman (2015), Kim in Ayoun (2005) in Tarver (2018), so najpogosteje analizirali naslednje računovodske kazalnike in kazalce: delež kapitala v financiranju, kapitalska pokritost (dolgoročnih) sredstev, finančni vzvod (celotne obveznosti do kapitala), kratkoročni koeficient likvidnosti, pospešeni koeficient likvidnosti, obračanje sredstev, obračanje obratnih sredstev, obračanje zalog, obračanje terjatev, prihodki na zaposlenega, dodana vrednost na zaposlenega, število zaposlenih, celotna gospodarnost, gospodarnost poslovanja, čista donosnost sredstev, čista donosnost kapitala, neto prodajna marža, Time Interest Ratio (TIE), celotna sredstva, celotni prihodki ter dobiček iz poslovanja (EBIT).