Kristina Brenk

Slika 3: Kristina Brenk Vir: Portal KAMRA, 2019

Kristina Brenk (1911−2009), rojena Vrhovec, je bila urednica, prevajalka, pesnica, pisateljica, dramatičarka. Svoje življenje je posvetila mladinski književnosti. Rodila se je 22. oktobra v Horjulu, kjer je dokončala štiri razrede osnovne šole, preminila je 20. novembra v Ljubljani.

Šolanje je nadaljevala v Mariboru, kjer je končala meščansko šolo in učiteljišče. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala pedagogiko, zgodovino in psihologijo, kjer je leta 1939 doktorirala z disertacijo iz pedagogike Fran Milčinski – vzgojnik. Na začetku se je preživljala s priložnostnim pisanjem in inštrukcijami. V času druge svetovne vojne je sodelovala pri NOB, leta 1943 so jo zaprli do konca italijanske okupacije. Bila je prva urednica in soustanoviteljica Mladinske knjige, zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Zlata ptica, Cicibanova knjižica,

Velike slikanice, Čebelica, Najdihojca, Zvezdica, Mladi oder in Lutkovni oder. Prav tako je sodelovala pri ustanovitvi tekmovanja iz bralne značke. V času svojega ustvarjalnega opusa je prejela vrsto nagrad in priznanj, med drugimi Levstikovo nagrado za življenjsko delo (1999), leta 2001 je bila imenovana za častno občanko Horjula, leta 2007 pa za častno občanko Ljubljane.

Dela Kristine Brenk, povzeto iz spletne strani Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno raziskovalni center SAZU (2013):

Mačeha in pastorka: igra za otroke v petih slikah, Ljubljana, 1951.

Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah, Ljubljana, 1953.

Najlepša roža: igra v petih slikah po stari korejski pravljici, Maribor, 1956.

Čarobna paličica: pravljična igra v petih slikah, Ljubljana, 1958.

Golobje, sidro in vodnjak, Ljubljana, 1960.

Dolga pot, Ljubljana, 1963, 1970, 1973.

Ko si bil majhen, Ljubljana, 1964.

Babica pripoveduje: slovenske ljudske pravljice, Ljubljana, 1967, 1973, 1979, 1980, 1982, 1984, 1987, 1992, 1996, 1999, 2001, 2005, 2006, 2014 (izbrala in uredila).

Osma dežela, Ljubljana, 1969.

Slovenske ljudske pripovedi, Ljubljana, 1970, 1980, 1985 (izbrala in uredila).

Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, Ljubljana, 1971, 1977, 1984, 1986, 1992, 1996, 1998, 2004, 2007, 2009, 2010, 2013, 2015 (izbrala in uredila).

Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Ljubljana, 1972, 1976, 1984, 1991.

Kruh upanja: Prežihovemu Vorancu ob osemdesetletnici: 1893–1950–1973, Ljubljana, 1973, 1982 in 2002 (z naslovom Kruh upanja: spomini na Prežiha).

Prva domovina, Ljubljana, 1973.

Srebrna račka – zlata račka, Ljubljana, 1975.

Dobri sovražnikov pes, Ljubljana, 1975.

Mamka Bršljanka: pravljice s celega sveta, Ljubljana, 1976, 1980, 1999, 2006, 2014 (izbrala, prevedla in uredila).

Spomini na otroštvo, Ljubljana, 1977–1978 (2 zvezka).

Partizanka Katarina, Ljubljana, 1981.

Srečanja z umetniki, Ljubljana, 1987, 1997.

Zlata ptica: sto najlepših pravljic, Ljubljana, 1988 (izbor).

Okna in okenca, Ljubljana, 1996.

Obdarovanja: izbrana kratka proza, Ljubljana, 2001 4.3.4 Roman Gašperin

Slika 4: Roman Gašperin Vir: Mladinska knjiga, 2018

O zbirki knjig Enci benci na kamenci

Za namene diplomske naloge sem povzela intervju novinarke Tine Mlakar Grandošek, ki je objavljen na spletni strani Mladinske knjige (2017) pod rubriko dobre zgodbe. V intervjuju se pogovarja z avtorjem Romanom Gašperinom o nastanku uspešne otroške pesniške zbirke Enci benci na kamenci.

Roman Gašperin je kot študent slovenščine in etnologije za potrebe seminarske naloge raziskoval slovenski teren in tako zbiral otroške pesmice iz vse Slovenije. Ker mu je tovrstna naloga predstavljala velik izziv, za katerega je vedel, da mu bo samemu težje uspelo, je zato prosil revijo Pil za pomoč, v kateri so razpisali nagradno raziskovalno nalogo za tistega, ki bo pomagal pri zbiranju. Po dobrem letu je prejel 1500 pesmic, ki jih je pretipkal z računalnikom in klasificiral (na zmerljivke, šaljivke, živalske idr.). Kot učitelj na Osnovni šoli Lesce se je z ravnateljem šole dogovoril za prvo izdajo zbranih pesmic Enci benci na kamenci, ki jo je financiral sam.

Gašperin je na pobudo sodelavke, akademske kiparke Andrejke Čufer, k sodelovanju povabil slikarja Zvonka Čoha kot ilustratorja zbirke. Čoh sprva ni želel sodelovati, nato pa si je premislil in narisal 50 ilustracij ter naslovnico.

Knjiga se je zelo dobro prodajala in je bila izdana v 5000 izvodih. Ko se je stric Enci benci, kot se sam rad poimenuje, pripravljal na izdajo druge knjige, je k njemu pristopil Andrej Ilc, ki ga

je povabil k sodelovanju z Mladinsko knjigo, in tako so izšle vse naslednje uspešnice pri Mladinski knjigi.

Uspeh pesniške zbirke je v kratkih pesmicah z zanimivimi in humorističnimi rimami, ilustracije Zvonka Čoha pa so polne poguma, fantazije, barvitosti in iskrivosti.

Humor v pesmih Enci benci na kamenci

V pesmih velikokrat zasledimo nepomenskost besed, ki pa so kljub temu ritmično opremljene in prinašajo smeh in igrivost otrok, ki se ob poslušanju radi izrazijo s telesnim gibom.

Pesmi delujejo svobodne, sproščene, velikokrat izražajo dobro voljo in ustvarjalnost, ki s svojim zanimivim upovedovanjem preoblikujejo otroški svet v humoren in zabaven.

V zbirki pogosto zasledimo pomensko nerazumljive besede (ekete, pekate, cukate, me), nesmiselnice, onomatopije, nesmisli, poimenske zbadljivke, podobe strahu, lenobe, požrešnosti ipd.

Zanimiva je obravnava pesmic iz omenjene serije Katarine Fink (2012), ki njihovo humornost analizira s pomočjo različnih teorij (po Freudu, Kantu in Schopenhauerju) v znanstvenem prispevku z naslovom Humor v antologijah Enci benci na kamenci.

Fink (2012) povzema različna teoretična stališča svetovnih in slovenskih avtorjev, ki humor opredeljujejo kot značilnost človeštva, ki najbolje funkcionira v človeški družbi. Družba je sproščena, ima podobne oziroma iste interese, skupno zgodovino in vedenjske vzorce ter si deli skorajda podobno optiko o trenutnem družbeno-kulturnem življenju, ki jih zadeva.

V antologijah Enci benci na kamenci smeh pri otrocih izzovejo neskladja med videzom in resnico, torej neskladja med njihovimi pričakovanji in med tistimi, ki se pripetijo nastopajočim v pesmicah – “bralčevo dejanje je v podobnih situacijah drugačno, npr. pesem Špela Marela:

če otrok opravlja potrebo na nočni posodi, pri tem ne bere časopisa, niti ne kadi pipe; otrok se zaveda svojega vedenja v podobni situaciji, zato se mu zdi pesem smešna.” (Fink, 2012, str.

99). Po Freudu (2003, v Fink, 2012 ) je pesem Gospod in gospa humorna, ker prikazuje situacijsko komiko, ki jo proizvedejo zunanji vplivi (v tem primeru izločanje), ki se pripetijo

med njuno hojo in tako prekinejo dejavnost (gospod nenadoma ne more več zadržati izločanja).

Otroške ljudske pesmi so večinoma humorne zaradi popačenosti, ki je vidna vsem poslušalcem in bralcem, pesmi tako uvrščamo v t. i. nonsens humor, katerih vloga je zabavati poslušalce/bralce. Tako je v omenjenih serijah Enci benci na kamenci v ospredju nonsens humor, ob katerem se pojavlja tudi vzgojni humor, ki uvaja kazen (npr. pesem z naslovom Bam Bam Bam oziroma pesmi, v katerih so literarni liki Romi) in humorne pesmi s posvetno vsebino (prav tam).

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Na podlagi dela v vrtcu in obvezne prakse v času visokošolskega izobraževanja sem zaznala pomanjkljivo posredovanje slovenskih otroških ljudskih pesmi kot del slovenskega ljudskega izročila, ki bi se morale vključevati v vzgojno-izobraževalne vsebine v vrtcu, predvsem v vsebine s področij jezika, umetnosti in družbe, ki so zapisane v Kurikulumu za vrtce (1999).

Moje domneve so tako tudi potrdile raziskave dr. Jerneje Žnidaršič (2016), ki so pokazale, da vzgojitelji manj načrtujejo dejavnosti s področja jezika in umetnosti, ki bi otrokom predstavile in posredovale ljudsko izročilo, kot so: pesmi, igre, šege, plesi in navade (Ramovš, 1982).

Pomembno vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila prav tako igrajo starši oziroma otrokovi ožji skrbniki, katera pa se je zaradi hitrih sprememb tempa življenja in močnega vpliva medijev na žanrsko glasbo močno oslabila, lahko bi celo rekli, da je ponekod začela izginjati (Žnidaršič, 2016).

Predšolski otroci še močno živijo v svojem doživljajskem svetu, v katerega se že pogosto vsiljujejo javna občila, ki otrokom polnijo glave z nepomembnimi in nepotrebnimi informacijami, ki jim s potrošniškimi namigi obljubljajo svet poln zabave in čarobnosti, ki se zgodi, predvsem če sprejmemo njegovo komercialnost in umetnost, ki nas pušča intelektualno osiromašene, površinske in plitve. Otroke tako podzavestno in/ali zavestno silimo, da prevzemajo vzorce, ki jih postavljamo sami s svojim zgledom in pričakovanji, ki so odvisni od kapitalistično naravnanega sveta, za katerega se zdi, da se ne bo nikoli končal. Ta svet otroke spodbuja h kupovanju vseh mogočih stvari, ki kmalu izgubijo na vrednosti, če jim ne dokupimo dodatkov, ki so »pomembni« za dobro igro (Kordigel in Jamnik, 1999). Igrače izgubljajo na notranji otroški vrednosti in tako hitro končajo pozabljene na policah ali v omarah. Ob tem se izgublja otroška spontana domišljijska igra, katero prevzema pretirano funkcijska (prav tam).

Da bi to preprečili, moramo pedagoški delavci v vrtcu otrokom omogočiti književno vzgojo, ker se ob njej ohranja estetsko spontana domišljijska igra, ki ima značilne lastnosti za njihovo otroštvo, ki jih bodo popeljale v svet domišljijskih svetov različnih pisateljev in pesnikov ter s tem pripomogle k oblikovanju humanega odraslega (prav tam). Vzgojitelji bomo tako z

uvajanjem ljudskega izročila privzgajali občutek za podrobnosti iz vsakdanjega življenja in njihovega okolja ter jih opominjali na videz nepomembne stvari (Stanonik, 1993).

5.2 NAMEN IN CILJI

Ker se kot bodoča vzgojiteljica zavedam estetskih in etničnih vrednot ohranjanja ljudskega izročila kot dela estetske vzgoje (Ramovš, 1982), sem otrokom predstavila tiste prvine izročila, ki spadajo v slovstveno folkloro, katere posebna oblika je besedna umetnost – beseda. Ta vsebuje pripovedništvo in pesništvo. Sama sem otroke seznanila s pesništvom – otroškimi ljudskimi pesmicami, ki se jim danes pri vzgojno-izobraževalnem delu ne namenja dovolj posebne pozornosti.

Otroške ljudske pesmi so pesmi, ki so jih ustvarili in peli otroci, najpogosteje v času igre.

Terseglav (2007) je ugotovil, da mnoge od njih niso nastajale samo med otroki, ampak so si jih izmišljali tudi odrasli, ki so jih prenašali na otroke (Borota, 2013). Otroške ljudske pesmi imajo lahko melodijo ali pa so samo ritmično govorjene: otroške zabavljice o raznih krajih, raznih deželjanih, pastirske šale, pesmi o narobe svetu, pesmi o vremenu, take pesmi, ki jih pojo odrasli otrokom in otroci med sabo, pripovedujejo, kaj radi jedo, katerih jedi ne marajo, druge nam kažejo, kako dajejo otroci srečo, kako koga zavračajo, kako drug drugega napeljujejo, kaj pojo o živalih, kako jih ogovarjajo, oponašajo. Pesmi o orodju, otroške igre: izštevalnice, igre ugibalnice in pesmi, s katerimi se otroci uspavajo (Štrekelj, 1908, str. 309).

Sama sem izbrala pet različnih pesmi iz otroške ljudske pesniške zbirke Enci benci na kamenci (1990, 1998, 2007, 2018, 2020) avtorja Romana Gašperina, ki sem jih klasificirala po Štreklju (1908). Pesmi sem otrokom najprej prebrala in jih o doživljanju prebranega spraševala s pomočjo delno strukturiranega intervjuja odprtega tipa. Otroci so pesmi na podlagi lastnih doživljanj poustvarili z različnimi materiali, ki so si jih izbrali sami. Imeli so možnost izbire materialov s področja umetnosti.

5.2.1 Raziskovalni cilji

1. Izbrati pet pesmi (iz vsake zbirke eno) iz otroške ljudske pesniške zbirke Enci benci na kamenci (1990, 1998, 2007, 2018, 2020) avtorja Romana Gašperina.

2. Oblikovati in izvesti delno strukturiran intervju z otroki o prebranih pesmih.

3. Izvesti poustvarjalne dejavnosti glede na njihov interes.

5.2.2 Raziskovalna vprašanja

Na podlagi raziskovalnih ciljev sem si zastavila naslednja raziskovalna vprašanja (RV):

 RV1: Kako se otroci odzivajo ob poslušanju ljudskih pesmi?

 RV2: Katere od pesmi prepoznavajo kot najbolj zabavne?

 RV3: Katere poustvarjalne dejavnosti bodo prikazale izbrane pesmi?

5.3 METODOLOGIJA

Izvedla sem kvalitativno raziskavo, pri kateri sem uporabila deskriptivno in kavzalno metodo, kar pomeni, da je bil poudarek na razumevanju in interpretaciji dobljenih rezultatov. Uporabila sem evalvacijsko študijo primera, pri kateri sem imela časovno in krajevno opredeljene primere, ki so mi dajali informacije o problemu. Dobljenih rezultatov zato nisem mogla ustrezno posploševati na širšo populacijo. Otroško razumevanje besedil pesmic sem ovrednotila na podlagi kritične analize pridobljenih odgovor s pomočjo delno strukturiranega intervjuja, ki sem ga izvedla skupinsko. Na podlagi zamisli in odgovorov otrok sem izvedla pet poustvarjalnih aktivnosti, ki so izhajale iz njihovih interesov in so bile umetniške narave.

5.3.1 Vzorec

Vzorec je bil reprezentativen in namenski glede na odzive in doživljanja otrok. Vanj je bilo vključenih pet otrok iz druge starostne skupine istega oddelka: tri deklice in dva dečka, stari med štiri in pet let.

5.3.2 Opis tehnike zbiranja podatkov

V procesu priprave na izvedbo dejavnosti v vrtcu sem spontano iz škatle za čevlje izdelala govorečo pravljično škatlo, v kateri je bila pred vsako dejavnostjo shranjena knjiga, ki smo jo tisti dan obravnavali. Škatla je pred srečanji otroke nagovorila in jih pozdravila, tako da so vanjo položili roko in potipali, kaj je v njej. Po pozdravu se je škatla poslovila in se pojavila na

koncu, ko so bile dejavnosti zaključene, da bi otroke vprašala o njihovih vtisih. Na posameznih srečanjih je tako vsak otrok imel možnost, da je lahko prvi iz nje vzel knjigo in jo pokazal ostalim. Srečanj je bilo pet, kolikor je bilo število predstavljenih pesmic in knjig iz pesniške zbirke Enci benci na kamenci (v nadaljevanju Enci benci).

Uporabila sem nestrukturirano tehniko zbiranja podatkov, delno strukturirane intervjuje z vprašanji odprtega tipa, ki sem jih izvedla skupinsko. Vprašanja sem prilagajala odgovorom otrok in jih po potrebi usmerjala. Delno strukturirane intervjuje in poustvarjalne dejavnosti sem izvedla v petih srečanjih, ki so potekala v časovnem okviru deset dni; dve srečanji sem izvedla v prvem tednu in tri srečanja v zadnjem tednu. Na vsakem srečanju sem prebrala po eno pesem iz ljudske pesniške zbirke Romana Gašperina, v kateri je vsaka opremljena s humorno ilustracijo Zvonka Čoha, ki vsakokrat pritegnejo pozornost otrok. Na prvem srečanju smo tako obravnavali pesem iz prve zbirke Enci (1990), na drugem smo obravnavali pesem iz druge zbirke (1998), na tretjem pesem iz tretje zbirke (2007), na četrtem pesem iz četrte zbirke (2018) in na zadnjem srečanju pesem iz jubilejne izdaje (2020). Po vsaki prebrani pesmi je sledil intervju, ki je potekal skupinsko. Pogovore in poustvarjalne dejavnosti smo izvajali v garderobi otrok, ki je kot edini prostor v enoti vrtca nudila možnosti mirnega in intimnega okolja, v katerem je delo potekalo nemoteno. Pogovori so bili posneti s snemalnikom zvoka in so v povprečju trajali od 15 do 20 minut. Otroci so prosto in samostojno odgovarjali na vprašanja, med katerimi sem se vzdržala lastnih mnenj in tako poskušala biti nevtralna in transparentna.

Trudila sem se jim omogočiti čas za odgovore. Vprašanja so otroke spraševala po vsebini pesmi: o čem pesem pripoveduje, kdo nastopa v njej, kakšno je njeno razpoloženje (veselo, žalostno, strašno ipd.), kako jo doživljajo, kaj jim je v pesmi najbolj všeč, nenavadno, česa ne razumejo … Vprašanja sem venomer prilagajala njihovim začetnim odgovorom in odzivom.

Po končanih intervjujih sem jih spodbudila k poustvarjalnim dejavnostim s ciljem prikaza pesmic. Ker sem izbrala skupino otrok, za katero vem, da so suvereni v besednem izražanju, sem predvidevala, da niso imeli težav z zamislimi. Kljub temu so bile nekajkrat sugestije potrebne, vendar le pri dodatnem razvijanju uresničitve zamisli.

Izvedli smo pet poustvarjalnih dejavnosti, in sicer s področja umetnosti. Na prvem srečanju smo izvedli plesno dejavnost, na drugem smo se igrali ljudsko igro, na tretjem smo likovno ustvarjali, na četrtem so otroci izdelovali preprosto zvočilo in na petem so ustvarjali krajšo zgodbo. Izvedba vseh petih dejavnosti je bila v domeni otrok, sama sem posegala zgolj pri organizacijski izvedbi.

Postopek obdelave podatkov

Posnetim intervjujem je sledil dobesedni prepis odgovorov in njihova kategorizacija.

6 REZULTATI

Izvedla sem pet srečanj, kar pomeni, da sem na vsakem srečanju s pomočjo pravljično govoreče škatle predstavila po eno pesem iz zbirke Enci benci, ki ji je sledil skupinski nestrukturiran intervju z otroki, prav tako je bilo izvedenih pet aktivnosti s področja umetnosti glede na želje in interese otrok. Na tretjem srečanju je bila odsotna deklica in na petem sta bila odsotna dečka zaradi bolezni.

Ljudsko pesniško zbirko so poznali vsi otroci, ker jo hranimo v vrtcu v knjižnem kotičku (Enci benci na kamenci 1998 in 2007), kjer ju skupaj skoraj vsakodnevno in redno prebirajo z vzgojiteljicama in mano. Dve deklici jo hranita doma, deklica A ima doma prvo zbirko (1991) in deklica B ima doma dve zbirki (1998, 2007). Najstarejša deklica C se je na začetku prejšnjega leta vključila v vrtec (prihaja iz Makedonije), zato se je z zbirko srečala prvič. Ker odlično govori slovensko, z razumevanjem pesmic ni imela težav. Dečka M in N zbirke nimata doma, vendar jo poznata s knjižnih polic oddelka.

Pogovori in dejavnosti so bili izvedeni v garderobi, ki je bila takrat najmirnejši prostor za nemoteno izvedbo. Skupni pogovori so trajali med okoli 15 in 20 minut. Poustvarjalne dejavnosti, ki so sledile po intervjujih, so potekale okoli 60 minut. Otroci so ob vsakem srečanju izkazovali občutke ugodja, veselja in sreče, ker so imeli priložnost skupinskega pogovora o prebranih pesmih in ustvarjanja glede na njihove želje in interese. Na podlagi njihovega navdušenja, da so imeli priložnost izraziti svoja mnenja in želje, ki smo jih vsi skupaj poskušali ustrezno upoštevati in izpeljati, in na podlagi izhajanja iz lastne izkušnje kot vpeta v isti oddelek otrok, sklepam, da jim primanjkuje izkustveno in raziskovalno učenje, ki nastaja na njihovo lastno pobudo. Kajti neverjetno se jim je zdelo povezovanje pesmic z ustvarjanji, ki niso bila ovirana v smislu preložitve na “jutri” in s tem morebitnega zapravljanja priložnosti ustvarjanja spodbudnega okolja, ki med drugim izhaja iz njihovih notranjih aktivnosti in motivacije za konkretno reševanje težav, ki so v tistih trenutkih še kako aktualne.

6.1 ODGOVORI NA INTERVJUJE

6.1.1 Pesem z naslovom Bam bam bam

Bam bam bam, Jaz sem pa cigan, Bum bum bum, V dalji slišim šum, Bom bom bom, Kakšen rompompom, Bem bem bem, Zelo sem bil tepen.

Enci benci na kamenci (1990)

Slika 5: Pesem z naslovom Bam bam bam

 O čem govori pesem?

Deklica A je navdušeno povedala, da se je zdi pesem podobna pesmi o Stricu Maticu, ki ima v ilustraciji narisano golo zadnjico. Vsi otroci so se izjavi deklice A zasmejali. Deček M je dejal, da govori o ’ciganu”, nastopila je tišina, takoj zatem so otroci (B, C in N) pritrdili dečku M.

 Kaj počne Rom v pesmi?

Vsi so skoraj v en glas dejali, da Rom tepe dečka po riti, ker ne uboga. Deklica A je v resnem tonu dodala, da fantek zdaj joka. Otroci so pokazali empatijo do dečka in povesili ustnice, ker so ob tem tudi sami postali žalostni.

 Ali je prav, da dečka tepe?

Deklici B in C sta dogovorili da ne, ostali so v smehu odvrnili, da je v redu. Deček M je smejoče in rahlo s sramom povedal, da jih včasih doma dobi po zadnjici. Deklici A se je to zdelo smešno,

zato je dvignila roko in ponazarjala tepež po zadnjici. Nato je še dejala, da se, kadar je

“poredna”, sama tepe, in da njen oče velikokrat kadi in gleda televizijo, zato je ’cigan’. Na vprašanje, ali je to moti, je odvrnila, da zelo, ker ne mara cigaret, ker smrdijo. Deček N je prav tako rekel, da jih včasih doma dobi po ta zadnji in da cigarete res smrdijo, ampak da njegov oči ne kadi. Deklica C je veselo dejala, da nje mami ne tepe, ker jo ima rada.

 Kdo so Romi?

Deklici B se zdijo Romi tisti, ki se ne umivajo in kradejo otroke. Za dečka N predstavljajo kadilce. Na vprašanje, ali je potemtakem tudi naša snažilka Romkinja, ker kadi, je smejoče odvrnil, da ne. Deklici C se zdijo smešni, ker so goli. Dodala je še, da imajo zraven njenega bloka hišo in da veliko plešejo in pojejo.

 Kaj v pesmi pomenijo besede: bam bam bam, bum bum bum, bom bom bom, bem bem bem in rompomompom?

Deček M in deklica B sta rekla, da se bam bam bam sliši, ko te nekdo tepe po zadnjici. Deček

Deček M in deklica B sta rekla, da se bam bam bam sliši, ko te nekdo tepe po zadnjici. Deček

In document USTVARJALNOST OTROK OB POSLUŠANJU LJUDSKE PESNIŠKE ZBIRKE ENCI BENCI NA KAMENCI (Strani 29-0)