Statistična analiza meritev testov dinamičnega ravnotežja je bila izvedena na enak način kot analiza testov statičnega ravnotežja. Povprečje meritev ± standardni odklon pri testu vstani in pojdi (TUG) je pred programom folklorne vadbe znašalo 5,06 s ± 0,61, medtem ko je po programu folklorne vadbe ta meritev znašala 4,47 s ± 0,46. S pomočjo statistične analize je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja (p≤0,001). Izmerjene vrednosti TUG z dodano motorično nalogo (TUG + MOT) so pred vadbenim programom znašale 5,41 s ± 0,44, po njem pa 4,81 s ± 0,43. Ugotovljena je bila tudi statistično značilna razlika glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja pri prej omenjenem testu (p≤0,001). Povprečje meritev ± standardni odklon je pri TUG z dodano kognitivno nalogo (TUG + KOGN) pred programom folklorne vadbe znašalo 5,76 s ± 0,65, število pravilnih odgovorov (TUG + KOGN Odgovori) pa 3,41± 1,18. Rezultati meritev istega testa po vadbenem programu so bili 5,07 s ± 0,72, s številom pravilnih odgovorov 3,35 ± 1,32. V številu pravilnih odgovorov pri izvedenem TUG z dodano kognitivno nalogo ni bilo zaznanih statistično značilnih razlik (p=0,803), a so bile ugotovljene statistično značilne razlike glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja pri testu TUG + KOGN (p≤0,001). Celotna opisna statistika je prikazana v tabeli 4.
18
Tabela 4: Rezultati meritev časovno merjenega testa vstani in pojdi z dodanimi nalogami
Spremenljivka Čas velikost vzorca, Odgovori – število pravilnih odgovorov, TUG – časovno merjeni test vstani in pojdi.
5 RAZPRAVA
V dosedanjih raziskavah poročajo o pozitivnem vplivu različnih plesov in športov na izboljšanje stabilizacije trupa in ravnotežja ter zmanjšanje števila padcev. Kljub temu še ni bilo narejene raziskave, ki bi preverjala prav vpliv folklorne vadbe s področja Balkana na ravnotežje. Zato je bil namen te raziskave ugotoviti, ali ter v kakšni meri ima vadba folklornih plesov omenjenega področja vpliv na statično in dinamično ravnotežje.
Pri zagotavljanju ravnotežja med seboj sodelujejo trije sistemi, kar smo pri preiskovancih s pomočjo testa stoje na eni nogi tudi preverjali v različnih pogojih. Pri testu stoje na eni nogi pri pogoju TPOO je večina preiskovancev dosegla maksimalne vrednosti meritev že pred pričetkom folklorne vadbe. Iz tega lahko sklepamo, da je bil preiskovancem testni pogoj prelahek, zato so dosegli maksimalen čas oziroma je prišlo do učinka stropa. Da bi otežili testni pogoj, smo osnovnemu testnemu pogoju dodali še kognitivno nalogo, vendar je bila tudi ta izvedba prelahka za preiskovance, saj so ponovno v večini primerov dosegli maksimalen čas. Opazili pa smo razlike pri številu pravilnih odgovorov pri omenjenem testu. Preiskovanci so v maksimalnem možnem času (60 s) našteli v povprečju 3,65 več pravilnih odgovorov kot pri testiranju pred programom vadbe. Pri testu stoje na eni nogi pri pogoju TPZO smo ugotovili, da so bili izmerjeni rezultati po vadbenem programu višji, kar pomeni, da so preiskovanci pri navedenem testu ravnotežni položaj vzdrževali dlje časa. Znano je, da je ravnotežje boljše v primeru odprtih oči, saj se lahko z uporabo vida bolje odzovemo na različne zunanje motnje. Kot razlog za boljše izmerjene rezultate pri TPZO bi lahko navedli vadbo folklornih plesov, pri kateri so preiskovanci s pomočjo določenih elementov v ravnotežje usmerjene vadbe izboljšali mišično zmogljivost, proprioceptivne ter vestibulo-spinalne funkcije, na katere so se lahko zanašali v testiranem pogoju z zaprtimi očmi, saj jim je z njihovo pomočjo uspelo ohranjati ravnotežje dlje časa.
Tudi po programu vadbe so bile izmerjene vrednosti boljše pri testu stoje na eni nogi pri pogoju MPOO v primerjavi z vrednostmi pred programom vadbe folklornih plesov, kar prav tako lahko pripišemo izboljšanju proprioceptivne funkcije.
Primerjajoč povprečja izmerjenih vrednosti z normativnimi vrednostmi testov , ki jih navajajo Puh in sodelavci (2015), ugotavljamo, da so pri testu stoje na eni nogi pri testnem pogoju TPOO, ne glede na čas naših meritev, rezultati med seboj primerljivi. Pri testnem pogoju TPZO je opaziti, da je povprečje naših meritev pred programom f olkl orne vadbe (16,51 s) nižje od normativnih vrednosti (25,1 s), medtem ko so rezultati meritev po vadbi
20
folklornih plesov (26,68 s) primerljivi z normativnimi vrednostmi. Razlike oziroma odstopanja od normativnih vrednosti pa v primeru upoštevanja standardnih odklonov rezultatov lahko zanemarimo. Primerjava izmerjenih in normativnih vrednosti pri testnem pogoju MPOO je pokazala podobno. Prvotno izmerjene vrednosti so v primerjavi z normativnimi nekoliko nižje (razlika znaša 6,01 s), medtem ko so vrednosti po vadbi folklornih plesov celo višje v primerjavi z normativnimi (11,56 s). Vendar, tako kot pri testnem pogoju TPZO, upoštevajoč standardne odklone podatkov, so le -ti med seboj primerljivi.
Pri TUG je prišlo do razlik v izmerjenih vrednostih glede na čas meritve. Po vadbenem programu so bili preiskovanci pri izvedbi testa v povprečju hitrejši za 0,59 s. Nato so bile testirane tudi vrednosti TUG z dodanimi nalogami. Pri TUG + MOT je bila izvedba testa po programu vadbe folklornih plesov v povprečju hitrejša za 0,60 s, pri TUG + KOGN pa za 0,69 s. Nadaljnja analiza je potrdila, da so omenjena izboljšanja rezultatov statistično značilna. Dobljene rezultate oziroma ugotovitve lahko primerjamo z že obstoječimi raziskavami, kjer so prišli do podobnih ugotovitev. V raziskavi iz leta 2020 so Morice in sodelavci ugotovili izboljšanje telesnih, motoričnih in kognitivnih sposobnosti pri preiskovancih, kar so označili kot pozitiven učinek plesa. Rezultati, ki smo jih dobili pri TUG pred pričetkom vadbe folklornih plesov, so primerljivi z normativnimi vrednostmi, ki so jih podali Bergmann in sodelavci (2009). Rezultati TUG po vadbi folklornih plesov pa so nekoliko boljši kot normativne vrednosti omenjenega testa (razlika znaša 1,29 s).
V nadaljevanju smo ugotovili, da pri številu pravilnih odgovorov pri TUG + KOGN ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Iz tega je mogoče sklepati, da so preiskovanci v povprečju našteli enako število pravilnih odgovorov, le v krajšem času kot pred programom vadbe folklornih plesov, kar bi lahko pripisali izboljšanju kognitivnih sposobnosti.
Na podlagi statistično obdelanih podatkov smo ugotovili, da je po končani vadbi folklornih plesov pri večini preiskovancev prišlo do izboljšanja ravnotežja, tako statičnega kot tudi dinamičnega. Lahko sklepamo, da je vzrok temu prav izvedba vadbe folklornih plesov, kar je povsem razumljivo, saj so folklorni plesi sestavljeni iz različnih gibalnih nalog, ki vključujejo elemente v ravnotežje usmerjene vadbe (stoja na eni nogi, stoja na prstih, spreminjanje hitrosti in smeri giba, vrtenje okoli telesne osi, približevanje telesnega težišča k tlom ali k robu podporne ploskve, poskoki in doskoki). Pri izvajanju folklornih plesov je
bil izključen direkten pogled v noge, poleg tega pa je bilo potrebno tudi poslušanje in sledenje ritmu glasbe, prepevanje pesmi, učenje koreografije ter nošenje različnih rekvizitov v rokah med plesoma. Program vadbe in ugotovitve so primerljivi tudi z raziskavo Fotiosa in sodelavcev (2013). Avtorji omenjene raziskave so želeli preveriti vpliv grških tradicionalnih plesov na dinamično ravnotežje mladostnikov, kar je primerljivo z našo ciljno skupino. Čeprav so uporabili drugačno metodo merjenja kot mi (uporabili so stabilometer), so prišli do ugotovitev, ki so primerljive z našimi. In sicer so ugotovili, da ima folklorna vadba (v njihovem primeru grških plesov) pozitiven vpliv na dinamično ravnotežje preiskovancev.
Kljub ugotovitvi, da vadba folklornih plesov pozitivno vpliva na ravnotežje, menimo, da bi bilo v nadaljnjih raziskavah treba raziskati oziroma izključiti morebiten vpliv drugih dejavnikov na rezultate, kot so denimo spol ali starost preiskovancev, dosedanje izkušnje s folklornim plesom, prisotnost morebitnih poškodb, dodatna telesna dejavnost itd. Na podlagi tega lahko trdimo, da je omejitev naše raziskave prav to, da ne poznamo vpliva morebitnih drugih dejavnikov na rezultate meritev. Seveda bi za tovrstne sklepe in ugotovitve bilo treba vključiti še več preiskovancev, kar bi omogočalo bolj reprezentativne rezultate.
22
6 ZAKLJUČEK
Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv vadbe folklornih plesov s področja Balkana na statično in dinamično ravnotežje, saj smo pri pregledu zbrane literature ugotovili pozitivne učinke različnih folklornih plesov na ravnotežje. Rezultati raziskave so pokazali, da smo pri testu stoje na eni nogi pri testnem pogoju trda podlaga z odprtimi očmi dosegli učinek stropa, zato ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike pri številu pravilnih odgovorov pri časovno merjenem testu vstani in pojdi ter pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi z dodano kognitivno nalogo, a so se statistično pomembne razlike pokazale pri številu pravilnih odgovorov omenjenega testa. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike tudi pri izmerjenih vrednostih pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z zaprtimi očmi ter mehki podlagi z odprtimi očmi, pri časovno merjenem testu vstani in pojdi ter časovno merjenem testu vstani in pojdi z dodano kognitivno ter motorično nalogo pred in po programu vadbe folklornih plesov. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko zaključimo, da ima vadba folklornih plesov pozitiven vpliv tako na statično kot dinamično ravnotežje. Kljub naši ugotovitvi pa bi bilo v nadaljnjih raziskavah treba raziskati oziroma izključiti morebitne vplive drugih dejavnikov. V prihodnosti bi bilo zelo zanimivo med seboj primerjati tudi ravnotežje preiskovancev, ki so na folklornih vajah izvajali plese različnih etnokoreoloških področij.
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Akram SB, Frank JS, Patla AE, Allum JH (2008). Balance control during continuous rotational perturbations of the support surface. GaitPosture 27(3): 393–8. doi:
10.1016/j.gaitpost.2007.05.006
Andrić D (2021). Narodni plesovi, igre i kola.
Dostopno na: https://www.academia.edu/3678127/Narodne_igre?auto=download
<4.5.2021>.
Asslӓnder L, Hettich G, Mergner T (2015). Visual contribution to human standing balance during support surface tilts. Human Movement Science 41: 147–64.
Avelar BP, Costa JNA, Safons MP (2016). Balance exercises circuit improves muscle strength, balance and functional performance in older woman. Springer 38(14): 1–11. doi:
10.1007/s11357-016-9872-7.
Bejtullahu A (2016). Glasba in ples narodnih manjšin v Sloveniji: Nacionalna identiteta, eksotika, past stroke. Traditiones 45(2): 159–76. doi: 10.3986/Traditio2016450210.
Bergmann JHM, Alexiou C, Howard N, Smith ICH (2009). Procedural differences directly affect timed up and go times. Jags 57(11): 2168–9.
Borges EGS, Vale RGS, Pernambuco CS et al. (2018). Effects of dance on the postural balance, cognition and functional autonomy of older adults. Rev Bras Enferm 71(5): 2302–
9. doi: 10.1590/0034-7167-2017-0253.
Cross A, Ziepke A, Hines J (2019). Perceptions of balance across the adult lifespan: a comparison of younger and older adults. University of Wisconsin Eau Claire.
Cruz IBM, Barreto DCM, Fronza AB, Jung IEC, Krewer CC, Silveira AF (2010). Dynamic balance, lifestyle and emotional states in young adults. Braz. J. Otorhinolaryngol. 76(3):
392–8. doi: 10.1590/S1808-86942010000300020.
Čop K (2016). Vpliv različnega ogrevanja na ponovljivost in kakovost ravnotežne naloge.
Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.
24
Dvorjak T (2014). Folklora v Sloveniji. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Dostopno tudi na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46449&lang=slv.
Đačanin S (2018). Metode učenja tradicionalnih plesova u kulturno umetničkim društvima – studija slučaja dečjih grupa iz Pančeva i Bačke Palanke. Zbornik radova Akademije umetnosti 6: 158–70. doi: 10.5937/ZbAkUm1801158D.
Era P, Sainio P, Koskinen S, Haavisto P, Vaara M, Aromaa A (2006). Postural balance in a random sample of 7,979 subjects aged 30 years and over. Gerontology 52(4): 204 –13. doi:
10.1159/000093652.
Fotios M, Miltiadis P, Eirini A, Andromahi S (2013). Dynamic balance in girls practicing recreational rhythmic gymnastics and greek traditional dances. Science of Gymnastics Journal 5(1): 61–70.
Franco MR, Sherrington C, Tiedemann A et al. (2016). Effectiveness of senior dance in risk factors for falls in older adults (DanSe): a study protocol for a randomised controlled trial. BMJ Open 6(12): 1–5. doi: 10.1136/bmjopen-2016-013995.
Gaerlan MG (2010). The role of visual, vestibular and somatosensory systems in postural balance. UNLV Theses, Dissertations, Professional Papers, andCapstones 357. doi:
10.34917/1598677.
Hudej A, Rugelj D (2019). Vpliv vadbe pilates na stabilnost jedra in ravnotežje pri starejših odraslih – sistematični pregled literature. Fizioterapija 27(2): 48–56.
Ivančan I (1964). Geografska podjela narodnih plesova u Jugoslaviji. Narodna umjetnost:
hrvatski časopis za etnologiju i folkloristiku 3(1): 17–38.
Jakovljević M (2012). Časovno merjeni test vstani in pojdi: pregled literature. Fizioterapija 21(1): 38–47.
Knaus M (2020). Vpliv somatosenzorične vadbe na izboljšanje propriocepcije v gležnju in funckionalnega primankljaja pri kronični nestabilnosti gležnja – pregled literature.
Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Dostopno tudi na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120394.
Kunej D, Kunej R (2016). Glasba z obeh strani: Gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria. Glasnik SED 56(1): 126–7.
Moharić M (2009). Ocenjevanje ravnotežja: Klinični testi in ocenjevalne lestvice.
Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 8(1): 43–7.
Morice E, Moncharmont J, Jenny C, Bruyneel AV (2020). Dancing to improve balance control cognitive-motor functions and quality of life after stroke: a study protocol for a randomised controlled trial. BMJ Open 10(9): 1–8. doi: 10.1136/bmjopen-2020-037039.
Nežič E, Puh U, Hlebš S (2012). Izvedba testa stoje na eni nogi. Fizioterapija 20(1): 26 –32 Paillard T, Noe F (2015). Techniques and methods for testing the postural function in healthy and pathological subjects. BioMedResearchInternatioanl891390. 1–15. doi:
10.1155/2015/891390.
Physiopedia (2021). Balance.
Dostopno na: https://www.physio-pedia.com/Balance<25. 4. 2021>.
Puh U, Pavlič N, Hlebš S (2015). Test stoje na eni nogi kot modificiran klinični test senzorične interakcije: zanesljivost posameznega preiskovalca pri ocenjevanju zdravih mladih odraslih. Fizioterapija 23(1): 30–40.
Rakočević S (2019). Pocupkivanje kao prepoznatljiva strukturalna karakteristika srpskog kola: Aspekti identifikacije i notacije. Novi zvuk 54(2): 1–23.
Rugelj D (2012). V ravnotežje usmerjena vadba: Povezanost gibalnih in spoznavnih aktivnosti. Rehabilitacija: 51–5.
Rugelj D (2014). Uravnavanje drže, ravnotežja in hotenega gibanja. Ljubljana:
Zdravstvena fakulteta, 37.
Rugelj D (2016). Model večkomponentne, v ravnotežje usmerjene vadbe pri starostnikih.
Fizioterapija 24(1): 60–70.
Rugelj D (2017). Ravnotežje, glavna komponenta gibanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani 25(1).
26
Rugelj D, Tomšič M, Sevšek F (2012). Effectiveness of multi-component balance specific training on active community-dwelling elderly. HealthMED Journal of Society for
development in new net environment in B&H 6(11).
Shaffer SW, Harrison AL (2007). Aging of the somatosensory system: a translational perspective. Physical Therapy 87(2): 193–207.
Shubert TE (2011). Evidence based exercise prescription for balance and falls prevention:
a current review of the literature. J Geriatr Phys Ther 34(3): 100–8. doi:
10.1519/JPT.0b013e31822938ac.
Steiner N, Battelino S (2016). Motnje ravnotežja otrok in odraslih. Ljubljana: eSinapsa 11.
Dostopno na: https://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2016-11/191/motnje_ravnotezja_otrok_in_odraslih <1. 5. 2021>.
Watson MA, Black FO, Crowson M (2016). The human balance system: A complex coordination of central and peripheral systems. Vestibular disorders association 36: 1–5.
Watson T, Graning J, McPherson S et al. (2017). Dance, balance and core muscle performance measures are improved following a 9-week core stabilization training program among competitive collegiate dancers. The Internatioanl Journal of Sports Physical Therapy 12(1): 25–38.
Xie M, Niehorster DC, Lappe M, Li L (2020). Roles of visual and non-visual information in the perception of scene-relative object motion during walking. Journal of Vision 20(10):
1–11. doi: 10.1167/jov.20.10.15.
Zacirkovnik T (2012). Občutljivost testov dinamičnega ravnotežja za zaznavanje razlik v ravnotežju med mlajšimi in starejšimi osebami. Magistrsko delo. Koper: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Dostopno tudi na:
https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=6372&lang=slv&prip=rul:11221897:d2.
8 PRILOGE
8.1 Priloga 1: Vprašalnik
Vprašalnik za preiskovance
Ime in priimek: _______________________________
Spol: M Ž
Starost: ___________
Višina: __________ Teža: ____________ ITM: ___________
Koliko časa se že ukvarjate s folklorno vadbo? ________________________
Ali ste se že kdaj srečali oz. imate izkušnje z uporabo vadbenih ali ravnotežnih blazin? DA NE
Na lestvici označite, koliko dni v tednu ste v zadnjih 3 mesecih bili telesno dejavni vsaj 30 minut na dan.
1 2 3 4 5 6 7
Navedite telesne dejavnosti in dnevno trajanje le-teh ____________________________________
NASLEDNJI VPRAŠANJI IZPOLNITE PO KONČANEM PROGRAMU FOLKLORNE VADBE
Na lestvici označite, koliko dni v tednu ste v zadnjem mesecu bili telesno dejavni vsaj 30 minut na dan, če NE štejemo folklorne dejavnosti.
1 2 3 4 5 6 7
Navedite telesne dejavnosti in dnevno trajanje le-teh ____________________________________
8.2 Priloga 2: Obrazec
Obrazec za vpisovanje rezultatov meritev
Dominantna noga: D L
MERITVE, OPRAVLJENE PRED ZAČETKOM VADBE
1. meritev 2. meritev 3. meritev NAJBOLJŠA
MERITVE, OPRAVLJENE PO KONČANEM PROGRAMU VADBE
1. meritev 2. meritev 3. meritev NAJBOLJŠA
1. meritev 2. meritev POVPREČJE
TUG
TUG + KOGN Pravilni odg.
TUG + MOT
8.3 Priloga 3: Navodila preiskovancem za izvedbo meritev
Naredili bomo nekaj enostavnih testov ravnotežja. Enake teste bomo ponovili po enomesečnem programu folklorne vadbe. Testi so sledeči:
1. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, odprte oči: Pri tem testu boste vašo nedominantno nogo dvignili približno 10 cm od podlage, pri tem bo koleno pokrčeno za 80°. Roke boste imeli prosto ob telesu. Vaša naloga bo, da čim bolj pri miru zadržujete položaj telesa. Test se bo začel, ko boste dvignili nogo od podlage. Čas merjenja bo ustavljen v primeru premika rok ali nestojne noge, dotika tal ali stojne noge z nestojno. Test boste ponovili trikrat zapored. Pri tem pa se bo upoštevala najboljša meritev.
2. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, odprte oči + dodana kognitivna naloga: Meritve bomo ponovili z enakimi navodili kot pri prvem testu, le da bo dodana še miselna naloga.
In sicer: od naključnega števila, ki vam ga bom povedala, boste začeli odštevati po 3, na moj znak boste dvignili vašo nedominantno nogo za približno 10 cm od podlage, tako da bo koleno pokrčeno za 80°, pri tem pa še naprej nadaljevali z odštevanjem. Test bo ustavljen v primeru, da premaknete roko, ali nestojno nogo, se dotaknete tal ali stojne noge z nestojno. Test boste izvedli trikrat zapored.
3. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, zaprte oči: Pri tem testu je vaša naloga enaka kot v predhodnem primeru, le da boste tu dodatno še zaprli oči. Torej, roke boste imeli prosto ob telesu, najprej boste dvignili nogo približno 10 cm od podlage, tako da bo koleno pokrčeno za 80°, nato pa boste še zaprli oči. Čas merjenja se bo začel, ko boste zaprli oči, ustavljen pa bo v primeru, da odprete oči, premaknete roko, ali nestojno nogo, se dotaknete tal ali stojne noge z nestojno. Test boste prav tako ponovili trikrat zapored.
4. Test stoje na eni nogi – mehka podlaga, odprte oči: Meritve bomo ponovili z enakimi navodili kot pri prvem testu, le da bo podlaga mehka.
5. Časovno merjeni test vstani in pojdi: Pri tem testu bo vaša naloga, da iz sedečega položaja, ko vam rečem ´zdaj´, vstanete s stola ter s hitro hojo prehodite razdaljo do stožca in se okoli njega obrnete, se vrnete nazaj do stola, obrnete in lepo posedete. Za začetek testa se pripravite tako, da ste s hrbtom naslonjeni nazaj na naslonjalo, roke pa imejte na stegnih. Torej, razdaljo prehodite čim hitreje, a varno. Predstavljajte si, da hitite na avtobus, vendar pri tem ne tečete. Test boste ponovili dvakrat, vaš rezultat pa bo povprečna vrednost.
6. Časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano motorično nalogo: Pri tem testu je vaša naloga enaka kot prej, in sicer, da na moj znak s hitro hojo izvedete test. Le da boste tu v roki držali še kozarec, napolnjen z vodo. Vaša naloga je, da ne polijete vode. Test boste izvedli dvakrat.
7. Časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano kognitivno nalogo: Tudi pri tem testu bo vaša naloga enaka kot pri prvem testu, le da bo pri tem dodana še miselna naloga. In sicer od naključne številke, ki vam jo bom povedala, boste odštevali po 3 številke. Odštevati začnete takoj, ko vam povem število, na moj znak pa boste vstali s stola in še vedno nadaljevali z odštevanjem ter s hitro hojo prehodili razdaljo enako kot prej ter se na koncu posedli. Odštevajte, kar se da hitro in čim bolj pravilno, saj se meri čas in število pravilnih odgovorov.
8.4 Priloga 4: Osnovne lastnosti preiskovancev pred in po izvedbi folklorne vadbe
Tabela 5: Osnovne lastnosti preiskovancev pred in po izvedbi folklorne vadbe
Koda
preiskovanca Spol Starost (leta)
8.5 Priloga 5: Zbrani podatki testa statičnega ravnotežja
Tabela 6: Zbrani podatki testa statičnega ravnotežja
Koda
preiskovanca Čas meritve TPOO (s) TPOO+KOGN (s) Odgovori – število pravilnih odgovorov, TPOO – trda podlaga z odprtimi očmi, TPZO – trda
preiskovanca Čas meritve TPOO (s) TPOO+KOGN (s) Odgovori – število pravilnih odgovorov, TPOO – trda podlaga z odprtimi očmi, TPZO – trda