UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA
Natalija Kerezović
VPLIV VADBE FOLKLORNIH PLESOV NA RAVNOTEŽJE
diplomsko delo
THE IMPACT OF FOLK DANCE PRACTICE ON BALANCE
diploma work
Mentorica: izr. prof. dr. Darja Rugelj
Recenzentka: pred. Nina Hiti
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Darji Rugelj za strokovno vodenje, nasvete, pomoč in dokončne popravke pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se vsem svojim bližnjim za vso moralno podporo in spodbude ob študiju.
Posebej se zahvaljujem tudi vsem članom izvajalske skupine Srbskega kulturno umetniškega društva Vidovdan, ki so si vzeli čas in prostovoljno sodelovali ter s tem pripomogli k izvedbi raziskave za moje diplomsko delo.
IZVLEČEK
Uvod: V vsakodnevnem življenju se srečujemo z različnimi izzivi in primeri, kjer je potrebno dobro ravnotežje. Ravnotežje je sposobnost ohraniti telesno težišče nad podporno ploskvijo. Tradicionalni srbski folklorni plesi so sestavljeni iz različnih gibov, ki vsebujejo elemente v ravnotežje usmerjene vadbe. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv folklorne vadbe na statično in dinamično ravnotežje. Metode dela: Pred in po programu vadbe folklornih plesov smo s testi statičnega in dinamičnega ravnotežja preverili, ali le-ta vpliva na ravnotežje. Za testiranje statičnega ravnotežja smo uporabili test stoje na eni nogi v različnih pogojih, in sicer na trdi podlagi z odprtimi očmi, trdi podlagi z odprtimi očmi z dodano kognitivno nalogo, kjer smo šteli tudi pravilne odgovore, na trdi podlagi z zaprtimi očmi ter na mehki podlagi z odprtimi očmi, medtem ko smo za testiranje dinamičnega ravnotežja uporabili časovno merjeni test vstani in pojdi, kjer smo dodali še kognitivno ter motorično nalogo. V raziskavi je sodelovalo 17 zdravih mladih odraslih prostovoljcev, ki so člani izvajalske skupine Srbskega kulturno umetniškega društva Vidovdan. Rezultati: Statistična analiza podatkov je pokazala, da folklorna vadba nima statistično značilnega vpliva na rezultate testa stoje na eni nogi pri testnem pogoju trda podlaga z odprtimi očmi (p=0,109 brez dodane kognitivne naloge in p=0,715 z dodano kognitivno nalogo). Ugotovili smo tudi, da obstajajo statistično značilne razlike pri izmerjenih vrednostih pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi očmi (število pravilnih odgovorov), trdi podlagi z zaprtimi očmi, mehki podlagi z odprtimi očmi in časovno merjenem testu vstani in pojdi ter časovno merjenem testu vstani in pojdi z dodano kognitivno ter motorično nalogo (0,001 ≤ p ≤ 0,016). Razprava in zaključek:
Izmerjene rezultate testa stoje na eni nogi v različnih pogojih smo primerjali z normativnimi vrednostmi in ugotovili, da so bili le-ti pred začetkom programa vadbe nižji, po programu vadbe pa primerljivi med seboj. Ob upoštevanju standardnih odklonov lahko zanemarimo odstopanja. Pri testu dinamičnega ravnotežja z dodanimi nalogami je prišlo do razlik v izmerjenih vrednostih uvodnega in zaključnega testiranja. Primerjajoč izmerjene rezultate z normativnimi vrednostmi, smo ugotovili, da so rezultati pred programom vadbe primerljivi, medtem ko so rezultati po vadbi folklornih plesov celo nekoliko boljši od normativnih vrednosti omenjenega testa. Dobljene rezultate smo primerjali tudi z že obstoječimi raziskavami, kjer so pridobili podatke, primerljive z našimi. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko zaključimo, da ima vadba folklornih plesov pozitiven vpliv tako na statično kot dinamično ravnotežje.
Ključne besede: testi ravnotežja, folklorni plesi, test stoje na eni nogi, časovno merjeni test vstani in pojdi
ABSTRACT
Introduction: Every day we face with various challenges and cases where we need a good balance. Balance is the ability to maintain the body's center of gravity above the support surface. Traditional Serbian folk dances consist various movements, which also contain elements of a balance–specific training. Purpose: Main purpose of diploma work was to determine the impact of folk dance practice on static and dynamic balance. Methods: With tests of static and dynamic balance before and after the programme, we checked the impact of folk dance practice on the balance. To test static balance, we used single leg stance test in different conditions, namely at hard ground and open eyes, hard ground and open eyes with added cognitive task, where we also counted correct answers, hard ground and closed eyes, soft ground and open eyes, while to test dynamic balance, we used timed up and go test and timed up and go test with added cognitive and motor task. The study involved 17 healthy young adult volunteers, who are main group members of the Serbian cultural f olk ensemble Vidovdan. Results: Statistic analysis of data showed that folk dance practice did not have a statistically significant effect on results of single leg stance test under the test condition hard ground with open eyes (p=0.109 without added cognitive task and p=0.715 with added cognitive task). We also found out that there were statistically significant differences in measured values at single leg stance test under the test condition hard ground with open eyes and added cognitive task (counted correct answers), hard ground with closed eyes, soft ground with open eyes, timed up and go test and timed up and go test with added cognitive and motor task (0.001 ≤ p ≤ 0.016). Discussion and conclusion: We compared the measured results of single leg stance test in different conditions with the normative values, where we found out that they were lower before the start of the folk dance practice programme and comparable with each other after the programme. Taking the standard deviations into account, we can ignore deviations. In the timed up and go test and timed up and go test with added cognitive and motor task, there were differences in the measured values. Comparing the measured results with the normative values, we found out that the results before the folk dance practice programme are comparable, while the results after the programme are even slightly better that the normative values of test. We also compared the obtained results with already existing researches, where they got data that are comparable to ours. Based on the obtained data, we can conclude that the folk dance practice has a positive effect on static and dynamic balance.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Teoretična izhodišča ... 1
1.1.1 Ravnotežje... 1
1.1.2 Folklorna vadba ... 3
1.1.3 Relevantnost teme in obstoječe raziskave... 5
2 NAMEN ... 7
3 METODE DELA ... 8
3.1 Preiskovanci ... 8
3.2 Merilni in testni protokoli... 8
3.3 Postopek testiranja ... 11
3.4 Program vadbe folklornih plesov ... 13
3.5 Statistične metode ... 14
4 REZULTATI ... 15
4.1 Demografske in antropometrične značilnosti preiskovancev ... 15
4.2 Test statičnega ravnotežja ... 15
4.3 Test dinamičnega ravnotežja ... 17
5 RAZPRAVA ... 19
6 ZAKLJUČEK ... 22
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 23
8 PRILOGE
8.1 Priloga 1: Vprašalnik 8.2 Priloga 2: Obrazec
8.3 Priloga 3: Navodila preiskovancem za izvedbo meritev
8.4 Priloga 4: Osnovne lastnosti preiskovancev pred in po izvedbi folklorne vadbe 8.5 Priloga 5: Zbrani podatki testa statičnega ravnotežja
KAZALO SLIK
Slika 1: ''Kolo'' v obliki polkroga (SKUD Vidovdan, 2019) ... 4 Slika 2: Testni položaj za izvedbo testa stoje na eni nogi pri pogoju TPOO (levo) in pri pogoju MPOO (desno) (Kerezović, 2021)... 11
KAZALO TABEL
Tabela 1: Normativne vrednosti meritve testa stoje na eni nogi za vse testne pogoje, izražene v sekundah (Puh in sodelavci, 2015) ... 9 Tabela 2: Normativne vrednosti pri zdravih mladih in starejših odraslih pri TUG, izražene v sekundah (Bergmann in sodelavci, 2009) ... 10 Tabela 3: Rezultati meritev testa stoje na eni nogi v različnih pogojih... 16 Tabela 4: Rezultati meritev časovno merjenega testa vstani in pojdi z dodanimi nalogami18 Tabela 6: Osnovne lastnosti preiskovancev pred in po izvedbi folklorne vadbe ... 30 Tabela 7: Zbrani podatki testa statičnega ravnotežja... 31 Tabela 8: Zbrani podatki testa dinamičnega ravnotežja ... 32
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
KOGN MOT MPOO MPZO
Dodana kognitivna naloga Dodana motorična naloga Mehka podlaga z odprtimi očmi Mehka podlaga z zaprtimi očmi SKUD
TPOO TPZO
Srbsko kulturno umetniško društvo Trda podlaga z odprtimi očmi Trda podlaga z zaprtimi očmi
TUG Časovno merjeni test vstani in pojdi (Timed up and go test)
1 UVOD
Različni čutni sistemi se začnejo razvijati in izpopolnjevati v otroškem obdobju, medtem ko pri starejših odraslih začnejo te sposobnosti upadati (Gaerlan, 2010). Kljub temu večina njih ne ukrepa pri izboljšanju svojega ravnotežja skozi čas (Cross et al., 2019). V vsakdanjem življenju se srečujemo z različnimi izzivi in primeri, kjer potreb ujemo dobro ravnotežje. Dandanes je med mlajšo populacijo dobro ravnotežje predpogoj za nekatere vrste poklicev, na primer gradbena ali reševalna dela, kjer je potrebno optimalno ravnotežje (Era et al., 2006). Različni športi in plesi, kot so na primer pilates, ritmična gimnastika, grški tradicionalni plesi in drugi, imajo pozitiven vpliv na statično in dinamično ravnotežje tako pri mlajših kot pri starejših odraslih (Hudej, Rugelj, 2019;
Fotios et al., 2013).
1.1 Teoretična izhodišča
Preden se lotimo raziskave, bomo v nadaljevanju najprej teoretično opredelili in opisali ravnotežje, vrste ravnotežja ter folklorno vadbo. Prav tako bomo predstavili že obstoječe raziskave.
1.1.1 Ravnotežje
Ravnotežje je sposobnost ohranjanja telesnega težišča nad podporno ploskvijo v mirovanju ali med gibanjem (Rugelj, 2014). Lahko rečemo, da je ravnotežje kar kompleksen proces, ki združuje senzorične informacije in izvedbo ustreznih prilagoditev drže (Akram et al., 2007). Lastnosti, ki so tesno povezane z ravnotežjem, ohranjajo človeka v ravnovesju. Te lastnosti so mišična zmogljivost, obseg gibljivosti, vidne in senzorične pobude ter kognitivni in čustveni dejavniki (Rugelj et al., 2012). Mišično zmogljivost in obseg gibljivosti uvrščamo v mišično-skeletno komponento ravnotežja, medtem ko somatosenzorični, ravnotežni in vidni sistem sodijo v senzorične sinergije, ki jih spodbujamo s čutilnimi prilivi (Rugelj, 2016). Primarna senzorična informacija za ohranjanje ravnotežja prihaja iz vidnega sistema (Gaerlan, 2010). S pomočjo vidne zaznave pa so možne vnaprejšnje prilagoditve in boljši odzivi na zunanje motnje, s čimer se izboljša tudi ravnotežje (Asslӓnder et al., 2015). Za natančno zaznavo gibanja predmeta
2
med hojo pa ni dovolj le vidni sistem, temveč tudi delovanje in integracija informacij ostalih sistemov (Xie et al., 2020). Za sposobnost, da oseba zapre oči in hodi, ne da bi pri tem izgubila ravnotežje, so zaslužne normalne proprioceptivne in vestibulo-spinalne funkcije (Cruz et al., 2010).
Pomembno vlogo v propriocepciji imata mišično vreteno in Golgijev tetivni organ , ki sta občutljiva na razteg oziroma pritisk (Shaffer, Harrison, 2007). Senzorični receptorji sov koži, mišicah in sklepih, preko katerih prejemamo proprioceptivne informacije, pomembne za zaznavanje gibanja in položaja telesa. Propriocepcija se izboljša ob aktivnem gibanju in dinamičnih dražljajih, saj se takrat vzdraži največ proprioceptorjev, ki nato pošljejo dražljaje v možgane (Knaus, 2020; Watson et al., 2016; Shaffer, Harrison, 2007).
Pri ohranjanju ravnotežja v notranjem ušesu deluje tudi ravnotežni organ, ki ga je težko obravnavati povsem ločeno, saj deluje skupaj z vidnim in somatosenzoričnim sistemom (Gaerlan, 2010). Naloga ravnotežnega sistema je stabilizacija telesa v prostoru ter stabilizacija slike v možganih, saj je za nemoteno gledanje, kljub premikanju telesa, treba ohraniti sliko brez premikanja (Steiner, Battelino, 2016).
Poleg prej že omenjenih komponent je ravnotežni odziv odvisen tudi od ovir v okolju, značilnostih osebe ter gibalne naloge. Med temeljne komponente ravnotežja prištevamo še stabilnost med gibanjem ter živčno-mišične sinergije. Za vzdrževanje ravnotežja pa je potrebna tudi spoznavna sposobnost osebe, predvsem za pozornost pri dvojnih nalogah (Rugelj, 2016). Z dvojnimi nalogami namreč izkazujemo spretnost delitve pozornosti pri izvajanju dveh stvari hkrati. To sposobnost lahko izboljšamo z vadbo, ki vključuje izvajanje primarne naloge z dodano sekundarno kognitivno ali motorično nalogo. Primeri vadbe deljene pozornosti so: hoja in odštevanje ali naštevanje; pogovor med hojo z usmerjeno koncentracijo na hitrost hoje; hoja in istočasno izvajanje ročnih opravil (kot na primer nošnja koša s perilom, kozarca, napolnjenega z vodo, ali drugih predmetov) (Shubert, 2011).
V osnovi lahko ravnotežje delimo na statično in dinamično. Statično ravnotežje lahko opišemo kot sposobnost ohranjanja ravnotežja v hotenem položaju, medtem ko stojimo na mestu in se podporna površina ne premika. Primer statičnega ravnotežja je stoja na mestu, med katero želimo ohraniti telesno težišče nad podporno ploskvijo. Dinamično ravnotežje pa je sposobnost ohranjanja ravnotežja ob izvajanju hotenega gibanja ali ob premikanju
podporne površine (Rugelj, 2014). Dinamične aktivnosti, kot so na primer doseganje, obračanje v krogu ali hoja po stopnicah, so v primerjavi s statičnimi sicer bolj f unkcijske (Shubert, 2011), vendar tudi zahtevnejše (Balance, 2021).
1.1.2 Folklorna vadba
Folklora v širokem pomenu predstavlja ljudsko kulturo, temelječo na ustni tradiciji.
Značilna je za širši sloj prebivalstva, običajno iste etnološke, regionalne ali religijske pripadnosti. Folklora zajema različne oblike ljudske književnosti, glasbe, plesa, dramsk ih in likovnih del (Andrić, 2021; Dvorjak, 2014). Folklorni plesi so, tako kot drugi segmenti folklore, prisotni že od najzgodnejših časov. S folklornimi plesi je prebivalstvo v preteklosti izkazovalo svoje emocije, telesne in glasbene sposobnosti in veščine (Đačanin, 2018), medtem ko se danes folklorni plesi učijo in preučujejo predvsem v kulturno umetniških društvih in plesnih folklornih skupinah (Đačanin, 2018; Kunej, Kunej, 2016).
Folklorne skupine in kulturno umetniška društva so zelo razširjen pojav predvsem na srednjeevropskem in slovanskem kulturnem prostoru (Kunej, Kunej, 2016).
Sistematizacija plesnih področij zahodnega Balkana je bila izvedena že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je delitev jugoslovanskega geografskega prostora na etnokoreološke oziroma plesne cone opredelil Ivan Ivančan. Etnokoreološke cone zahodnega Balkana so:
Dinarska, Panonska, Moravska, Alpska, Vardarska, Jadranska (Ivančan, 1964). Za vsako etnokoreološko podpodročje je značilen določen način plesanja (Andrić, 2021).
Folklorni plesi, predvsem plesi balkanskega prostora, in njihova vadba so tehnično in fizično zahtevni (Bejtullahu, 2016). Tradicionalni srbski folklorni plesi predstavljajo širok nabor ljudskih plesov iz različnih krajev Balkana, kjer so živeli ali živijo pripadniki srbskega naroda. Tradicionalni srbski folklorni plesi so sestavljeni iz različnih osnovnih gibov in izpeljanih vzorcev. Osnovnemu plesnemu vzorcu se lahko dodajajo različni poskoki, prepleti in zapleti nog, nihanja, udarci ob tla ali noga ob nogo ter drugi vzorci oziroma okrasi (Andrić, 2021). Najpogostejša oblika srbskega folklornega plesa je t.i.
''kolo'', ki ga plesalci izvajajo verižno povezani, plešoč oziroma premikajoč se po krožnici (Rakočević, 2019). "Kolo" pogosto spremlja tudi petje različnih pesmi (Andrić, 2021). Na sliki 1 je prikazan primer srbskega folklornega plesa oziroma ''kola'' v obliki polkroga.
4
Slika 1: ''Kolo'' v obliki polkroga (SKUD Vidovdan, 2019)
Srbski folklorni plesi se med seboj razlikujejo glede na način plesanja (mirno, počasno, hitro, dinamično, nizko, visoko, ostro, z dodajanjem okrasov…), smer plesanja (v desno, v levo, naprej…), vsebino in kontekst, v katerem se ples izvaja (kot sestavni del običaja, verskih in ljudskih praznikov, letnih časov, v bližini cerkve, med poroko itd.). Vsekakor se srbski folklorni plesi med seboj razlikujejo tudi glede na glasbo, ki jih spremlja, in posledično tudi glede na ritem, ki mu sledijo (Andrić, 2021). Glasba, ki spremlja srbske folklorne plese, se najpogosteje izvaja z 2/4, 3/8, 7/16 ritmi (Rakočević, 2019). Plesi pa se, odvisno od ritma in vzorca, izvajajo v obliki petih, osmih, desetih, dvanajstih plesnih taktov (Andrić, 2021).
Ples na splošno, kot tudi folklorni ples, je dejavnost, ki vključi celotno telo v gibanje in s tem pozitivno vpliva na telesne, motorične in kognitivne lastnosti. Skozi glasbo vključuje stimulacijo družbenih interakcij (Morice et al., 2020), saj zvok aktivira področja (kortikalno in subkortikalno ter limbično in paralimbično), ki so odgovorna za zaznavo in čustva (Borges et al., 2018).
Elementi, ki so usmerjeni v izboljšanje ravnotežja, so spreminjanje položaja telesnega težišča, čutilnega priliva ter podporne ploskve, poleg tega pa je potrebna tudi sposobnost deljene pozornosti (Rugelj, 2012), ti elementi pa so prisotni v različnih gibalnih vzorcih zgoraj omenjenih folklornih plesov.
1.1.3 Relevantnost teme in obstoječe raziskave
Glede na napisano se ponuja vprašanje, ali izvajanje folklornih plesov vpliva na ravnotežje njihovih izvajalcev. V različnih že obstoječih raziskavah je moč zaslediti pozitiven vpliv različnih plesov na ravnotežje, izboljšanje mišične moči spodnjih udov ter kognitivne funkcije.
Borges in sodelavci (2018) so v raziskavi merili vpliv standardnih plesov na ravnotežje, kognitivno funkcijo in samostojnost pri dnevnih aktivnostih. V raziskavo so vključili 60 starejših preiskovancev z demenco, ki so jih razdelili v dve skupini, raziskovalno in kontrolno. Na podlagi rezultatov raziskave so priporočali izvajanje standardnih plesov pri starejših, saj so pri njih dokazali izboljšanje pri ravnotežju in samostojnosti v opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Morice in sodelavci (2020) so v svoji raziskavi želeli ugotoviti učinke kombinacije sodobnega in standardnega plesa na kognitivno funkcijo, ravnotežje, mišično zmogljivost, koordinacijo, motivacijo in kvaliteto življenja. V raziskavo so vključili 48 bolnikov po možganski kapi ter jih razdelili v dve skupini. Preiskovanci iz raziskovalne skupine so imeli v času rehabilitacije dodatno vključen še 6-tedenski program plesa, ki je potekal enkrat tedensko 60 min. Dokazali so, da ima ples pozitivne učinke na telesne, motorične in kognitivne funkcije.
Watson in sodelavci (2017) so v raziskavi ugotovili statistično pomemben vpliv plesa na mišično zmogljivost, vzdržljivost ter stabilizacijo trupa, s tem pa tudi na statično in dinamično ravnotežje. V raziskavi je sodelovalo 24 žensk, starih povprečno 19 let. Za pridobitev podatkov so izvedli meritve testa stoje na eni nogi, meritve za zmogljivost mišic ter sposobnosti za izvedbo piruet.
Poleg predhodno omenjenih pozitivnih učinkov različnih plesov na celotno telo je bilo v raziskavi Franco in sodelavci (2016) pri starejših ugotovljeno tudi manjše tveganje za padce in število padcev. Pred začetkom izvedbe 12-tedenskega programa vadbe plesa za starejše je bil izmerjen test stoje na eni nogi z zaprtimi očmi, ocenili pa so tudi kognitivno funkcijo ter tveganje za padce. V raziskavo, ki so jo izvedli Franco in sodelavci (2016) , je bilo vključenih 82 preiskovancev, starih 60 let in več, brez kognitivnih težav. Vadba plesa za starejše se je izvajala dvakrat na teden in je vključevala ritmično glasbo.
6
V raziskavi, ki so jo izvedli Fotios in sodelavci (2013), je bilo ugotovljeno , da so grški tradicionalni plesi in ritmična gimnastika aktivnosti, ki se lahko uporabljajo za izboljšanje sposobnosti dinamičnega ravnotežja pri otrocih. Raziskava je vključevala 27 deklet, starih med 6 in 12 let, ki so jih razdelili v dve skupini. V prvi je bilo 12 deklic, ki so imele program grškega tradicionalnega plesa enkrat na teden po 90 minut, medtem ko je v drugi skupini 15 deklic izvajalo ritmično gimnastiko trikrat na teden po 60 minut. Dinamično ravnotežje je bilo izmerjeno s pomočjo stabilometra pred začetkom 12 -tedenskega programa in ponovno po zaključku.
Kljub temu raziskava, ki bi preverjala vpliv folklorne vadbe na ravnotežje, v Sloveniji še ni bila izvedena. Prav tako ni bilo raziskave, ki bi preučevala vpliv balkanskih folklornih plesov na ravnotežje, zato je ta raziskava zanimiva in relevantna.
2 NAMEN
Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv folklorne vadbe na statično in dinamično ravnotežje preiskovancev.
8
3 METODE DELA
V diplomskem delu je bila uporabljena eksperimentalna metoda raziskovanja.
3.1 Preiskovanci
Od skupno 28 članov izvajalske skupine Srbskega kulturno umetniškega društva (SKUD) Vidovdan iz Ljubljane smo v analizo vzeli priložnostni vzorec 17 zdravih mladih odraslih prostovoljcev. Vzorec, vzet v analizo, predstavljajo preiskovanci, ki so bili na programu folklorne vadbe prisotni najmanj 75% časa. Pri preiskovancih smo ustno preverili, ali so imeli resnejše poškodbe spodnjih okončin ter si pritrdilne odgovore označili na vprašalniku. Poleg prisotnosti na programu folklorne vadbe in zanikanja resnejših poškodb spodnjih okončin je bil vključitveni kriterij še starost nad 18 let.
Preiskovanci so bili pred pričetkom testiranj seznanjeni s postopki testiranj, podali so ustno privolitev, da se njihovi rezultati lahko uporabijo v namen raziskave. Pri tem sta ostali zagotovljeni anonimnost in zaupnost njihovih podatkov.
3.2 Merilni in testni protokoli
Ravnotežje lahko ocenjujemo v sedečem ali stoječem položaju, na podlagi tega pa obstajajo tudi različne lestvice, s pomočjo katerih lahko standardizirano ocenimo ravnotežje, primerjamo podatke med preiskovanci ali pa podatke pri vsakem posamezniku pred in po neki intervenciji (Moharić, 2009). S standardiziranimi ocenjevalnimi testi se oceni nekaj izmed naslednjih devetih komponent ravnotežja: statična stabilizacija telesa, dinamična stabilizacija med gibanjem, funkcijske meje stabilnosti, mišična zmogljivost in koordinacija, zaznavanje vertikale, vnaprejšnje prilagoditve drže, ustrezen ravnotežni odziv, procesi vplivov kognicije in senzorične interakcije (Rugelj, 2017).
Za testiranje statičnega ravnotežja se lahko izvaja modificiran klinični test senzorične interakcije, ki je opisan v položaju stoje na obeh ali eni nogi, pri čemer se testni položaj določi glede na sposobnost preiskovanca. Pri stoji na obeh nogah so lahko stopala postavljena v širini bokov, skupaj, v tandemski ali poltandemski stoji. Pri stoji na eni nogi pa se stojna noga določi glede na dominantnost (Pailard, Noe, 2015). Testiranje lahko
preiskovanec izvede v štirih različnih pogojih, in sicer na trdi pod lagi z odprtimi očmi (TPOO), na trdi podlagi z zaprtimi očmi (TPZO), na mehki podlagi z odprtimi očmi (MPOO) ter na mehki podlagi z zaprtimi očmi (MPZO). Testirajo se različni pogoji, saj z njimi preverjamo usklajenost oziroma delovanje vidnega, vestibularnega ter somatosenzoričnega sistema (Puh et al., 2015). Test stoje na eni nogi je dober pokazatelj ogroženosti za padce in je eden od enostavnejših ter hitrih testov za izvedbo (Moharić, 2009).
Puh in sodelavci (2015) so v raziskavi zapisali normativne vrednosti testa stoje na eni nogi za vse testne pogoje pri zdravih mladih, povprečne starosti 22,3 ± 3,8 leta. Vrednosti so zapisane v tabeli 1.
Tabela 1: Normativne vrednosti meritve testa stoje na eni nogi za vse testne pogoje, izražene v sekundah (Puh in sodelavci, 2015)
Povprečje (s) Standardni odklon
Trda podlaga z odprtimi očmi 45,0 0,0
Trda podlaga z zaprtimi očmi 25,1 17,1
Mehka podlaga z odprtimi očmi 40,5 9,6
Mehka podlaga z zaprtimi očmi 4,6 2,4
Eden izmed najbolj preprostih, hitro izvedljivih in zanesljivih testov za oceno dinamičnega ravnotežja je časovno merjeni test vstani in pojdi (TUG). S TUG ocenimo več aktivnosti, ki so del dinamičnega ravnotežja, in sicer vstajanje s stola, hojo, obračanje in vračanje do stola ter sedanje na stol. Časovno merjenemu testu vstani in pojdi je lahko dodana še izvedba kognitivne in motorične naloge (Jakovljević, 2012). Bergmann in sodelavci (2009) so v svoji raziskavi ugotovili normativne vrednosti pri časovno merjenemu testu vstani in pojdi za mlade (stare povprečno 21 let) ter starejše (stare povprečno 67 let) preiskovance.
V tabeli 2 so prikazane normativne vrednosti.
10
Tabela 2: Normativne vrednosti pri zdravih mladih in starejših odraslih pri TUG, izražene v sekundah (Bergmann in sodelavci, 2009)
Povprečje (s) Standardni odklon
Mladi 5,76 0,63
Starejši 6,93 0,69
Testi ravnotežja, ki smo jih izvedli za potrebe diplomskega dela, so: test stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi očmi (TPOO), test stoje na trdi podlagi z odprtimi očmi z dodano kognitivno nalogo (TPOO + KOGN), število pravilnih odgovorov pri predhodno navedenem testu (Odgovori TPOO + KOGN), test stoje na eni nogi na trdi podlagi z zaprtimi očmi (TPZO), test stoje na mehki podlagi z odprtimi očmi (MPOO), časovno merjeni test vstani in pojdi (TUG), časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano kognitivno nalogo (TUG + KOGN), število pravilnih odgovorov pri predhodno navedenem testu (Odgovori TUG + KOGN) ter časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano motorično nalogo (TUG + MOT).
Za testiranje statičnega ravnotežja smo najprej določili dominantno nogo, in sicer tako, da smo o tem vprašali preiskovance. Da bi preverili resničnost odgovora, smo preiskovancu naročili, naj stopi na eno nogo. Če se je stojna noga ujemala s tem, kar je rekel, je bila ta noga opredeljena kot dominantna. V nasprotnem primeru smo uporabili še test s sunkom.
K preiskovancu smo stopili s hrbtne strani in izvedli dovolj velik sunek, da je za ohranitev ravnotežja moral stopiti korak naprej. Kot dominantno nogo smo upoštevali tisto, na katero je najprej stopil.
Pri vseh testih statičnega ravnotežja, ki so bili izvedeni z odprtimi očmi, se je čas merjenja začel v trenutku, ko je oseba dvignila nedominantno nogo; pri testu stoje na eni nogi, kjer so bile oči zaprte, pa se je čas merjenja začel, ko je preiskovanec zaprl oči. Čas merjenja je bil ustavljen v primeru premika rok ali nestojne noge, dotika tal ali stojne noge z nestojno ter odprtja oči pri testu, kjer so bile oči zaprte (Nežič et al., 2012).
Pri testiranju dinamičnega ravnotežja smo iz izhodiščnega položaja preiskovanca čas za izvedbo začeli meriti na povelje »zdaj« in ustavili, ko je oseba sedla nazaj na stol (Avelar et al., 2016). Vsak preiskovanec je dobil navodilo, da na povelje čim hitreje, a varno , prehodi razdaljo (Jakovljević, 2012).
Slika 2: Testni položaj za izvedbo testa stoje na eni nogi pri pogoju TPOO (levo) in pri pogoju MPOO (desno) (Kerezović, 2021)
3.3 Postopek testiranja
Uvodno in zaključno testiranje je bilo izvedeno v prostorih SKUD-a Vidovdan v Ljubljani.
Za testiranje je bil zagotovljen miren prostor s čimer smo zagotovili veljavnost pridobljenih rezultatov.
Uvodno testiranje je potekalo pred pričetkom programa vadbe folklornih plesov.
Preiskovanci so najprej izpolnili vprašalnik (priloga 1), s katerim smo za natančnejšo opredelitev značilnosti vzorca zabeležili podatke o spolu, starosti, indeksu telesne mase, njihovi telesni dejavnosti v preteklih 3 mesecih, izkušnjah s folklornim plesom, izkušnjah z vadbeno ali ravnotežno blazino ter o dodatni telesni dejavnosti v času programa vadbe folklornih plesov.
Nato pa so bila vsakemu preiskovancu prebrana navodila za testiranje (priloga 3), kjer so bili seznanjeni s testnim položajem, pogoji testiranja, z začetkom in s koncem merjenja testa ter z navodili o dodatnih nalogah. Ko so prejeli in razumeli navodila o izvedbi testa stoje na eni nogi v različnih testnih pogojih, so jih izvedli v naslednjem zaporedju: TPOO, TPOO + KOGN, TPZO, MPOO.
12
Izvedba testov statičnega ravnotežja je potekala tako, da je preiskovanec svojo nedominantno nogo dvignil približno 10 cm od podlage, pri čemer je bilo koleno pokrčeno za 80°. Roke je imel prosto ob telesu. Preiskovančeva naloga je bila, da položaj telesa zadržuje čim bolj pri miru čim dlje časa. Kognitivna naloga, ki je bila dodana testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi očmi, je bila odštevanje po 3 od naključnega števila. Pri vsakem izmed testov je preiskovanec brez obuval in nogavic izvedel tri meritve in je kot izid testa veljala najboljša meritev. Za merjenje rezultatov testiranja je bila uporabljena štoparica, nameščena na mobilnem telefonu. Pri testu stoje na eni nogi je bila za stojo na mehki podlagi uporabljena blazina Airex dimenzij 50 × 41 × 6 cm.
Po zaključenem testiranju statičnega ravnotežja so imeli preiskovanci krajši premor, da so se obuli ter sedli na stol, nato pa so prejeli navodila o izvedbi časovno merjenega testa vstani in pojdi z dodanimi nalogami, in sicer v zaporedju: TUG, TUG + MOT, TUG + KOGN. Da bi preverili razumevanje preiskovancev o izvedbi testov, smo jim podali navodilo naj izvedejo en poskus.
Pri časovno merjenem testu vstani in pojdi je oseba v izhodiščnem položaju sedela na stolu, naslonjena s hrbtom na naslonjalo, roke pa je imela podprte na stegnih. Čas smo začeli meriti na povelje »zdaj«, ob čemer je oseba vstala, prehodila 3 metre, se obrnila okoli stožca, vrnila do stola, obrnila in sedla. Za dodano motorično nalogo je oseba dobila navodilo, da med izvedbo testa v roki nosi kozarec, napolnjen z vodo, ki je ne sme politi.
Pri kognitivni nalogi, ki je bila dodana časovno merjenemu testu vstani in pojdi, so morali preiskovanci od naključno določenega števila odštevati število tri. Preiskovanci so za vsak test izvedli dve meritvi, rezultat pa je bil povprečen čas v sekundah , ki ga je oseba potrebovala za izvedbo. Za potrebe testiranja dinamičnega ravnotežja so bili uporabljeni:
stol, na katerem je preiskovanec sedel pred začetkom testiranja; stožec, ki je označeval, kje se je treba obrniti ter kozarec prostornine 2 dl, napolnjen z vodo 3 cm od roba. Za merjenje rezultatov testiranja smo uporabili štoparico, nameščeno na mobilnem telefonu.
Po zaključku programa vadbe smo izvedli še zaključno testiranje, ki je potekalo po enakem postopku kot uvodno testiranje.
Izmerjene vrednosti testov statičnega in dinamičnega ravnotežja smo za vsakega preiskovanca vpisali v obrazec, ki je v prilogi 2.
3.4 Program vadbe folklornih plesov
Po izvedbi uvodnih meritev ravnotežja so se preiskovanci udeležili enomesečnega programa vadbe folklornih plesov, ki je v celoti obsegal osem ur. Program je potekal štiri tedne, s frekvenco enkrat tedensko po 120 minut. Vsaka vadba je bila sestavljena iz treh delov z dvojnim 5-minutnim premorom. V uvodnem delu vadbenega programa, ki je zajemal 10-minutno ogrevanje sklepov in mišic celega telesa, so preiskovanci izvajali 10 - 15 ponovitev izbranih razteznih in krepilnih vaj (kroženje v obe smeri z glavo, rameni, rokami, zapestji, boki in gležnji, predklon trupa, razteg prednjih in zadnjih stegenskih mišic, izpadni koraki naprej in vstran ter počepi) ter tekli dve minuti. Ogrevanju je sledil glavni, 90-minutni aerobni del folklornih plesov, ki vključujejo elemente v ravnotežje usmerjene vadbe. V zaključnem delu so preiskovanci izvedli še 10-minutno raztezanje in ohlajanje.
Glavni del vadbe je bil zasnovan na podlagi nekaterih osnovnih plesov s področja jugovzhodne Srbije oziroma Moravske etnokoreološke cone. Plesi so se razlikoval i glede na intenzivnost, ritem in način plesanja ter položaj rok. V začetku glavnega dela vadbe so se preiskovanci najprej naučili ali obnovili plese oziroma korake. V prvih 60 minutah so na vsakih 3–5 minut plesali drug ples oziroma prilagojene oblike istega plesa. Plesi, ki so se plesali med aerobnim delom folklorne vadbe, so: ''Čačak kolo'', ''Na dva tanca'', ''Za pojas'', ''Posame'', ''Bugarka'', ''Vlasinka'', ''Preševka'', ''Gajde oro'', ''Serez'', ''Leskovačka četvorka''.
Omenjeni folklorni plesi so vsebovali komponente, kot so: stoja na eni nogi, stoja na prstih, spreminjanje hitrosti in smeri giba, vrtenje okoli telesne osi, spuščanje oziroma približevanje telesnega težišča k tlom ali približevanje telesnega težišča k robu podporne ploskve, poskok in doskok. Pri plesanju je bil pogled konstantno usmerjen naravnost, s čimer je bil izključen direkten pogled v noge. Ob vseh prej naštetih elementih je bilo treb a poslušati in slediti ritmu glasbe, pri nekaterih plesih pa istočasno tudi prepevati. Ko so se preiskovanci naučili oziroma obnovili plese, so se zadnjih 30 minut glavnega dela učili koreografije, s katero so bili izvedeni izbrani in prej naučeni plesi. Koreografija je bila zasnovana tako, da je predstavljala neko zgodbo oziroma običaj, pri katerem se je z različnimi vrči, košarami ali drugimi rekviziti v rokah vadil prihod in samo obnašanje na odru. Preiskovanci so imeli na vsaki vadbi dva 5-minutna premora, in sicer med 60- minutno intenzivno vadbo folklornih plesov in pred pričetkom učenja koreografije.
14
3.5 Statistične metode
Zbrane podatke smo vpisali v datoteko SPSS in jih analizirali. Vse spremenljivke, ki smo jih statistično analizirali, so bile številske. Meritve testov predstavljajo čas, izražen v sekundah, medtem ko so števila pravilnih odgovorov absolutna števila. Za statistično analizo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS Statistics 20 (IBM, New York, ZDA). Najprej smo s Kolmogorov-Smirnovim testom testirali normalnost porazdelitve pridobljenih podatkov ter se v odvisnosti od rezultatov odločili za nadaljnje teste. Pri tem smo, odvisno od normalnosti podatkov, uporabili parni T-test oziroma njegovo neparametrično različico (Wilcoxonov test). Pri statistični analizi smo upoštevali možnost 5 % napake.
4 REZULTATI
V nadaljevanju so najprej predstavljene demografske in antropometrične značilnosti analiziranega vzorca in nato rezultati izvedenih meritev pred programom folklorne vadbe in po njem. Najprej so predstavljeni rezultati meritev testov statičnega ravnotežja in nato rezultati testov dinamičnega ravnotežja.
4.1 Demografske in antropometrične značilnosti preiskovancev
V analizo je bilo vključenih 10 moških in 7 žensk, povprečna starost vseh preiskovancev je bila 22,65 ± 4,06 let. Indeks telesne mase preiskovancev je znašal 24,34 ± 2,82 kg/m2 in se po programu folklorne vadbe ni spremenil. Preiskovanci so imeli v povprečju 9,65 ± 6,84 let izkušenj s folklorno vadbo, 6 preiskovancev pa se je v preteklosti že srečalo z vadb eno oziroma ravnotežno blazino, ki je bila uporabljena v raziskavi. V treh mesecih pred začetkom programa folklorne vadbe so bili preiskovanci v povprečju vsaj 30 minut na dan telesno dejavni 3,41 dneva v tednu. Pri 8 preiskovancih je količina dodatne telesne dejavnosti preiskovancev med programom folklorne vadbe ostala nespremenjena, pri 8 se je celo zmanjšala v primerjavi s količino telesne dejavnosti pred pričetkom raziskave, medtem ko se je pri 1 preiskovancu količina dodatne telesne dejavnosti med programom folklorne vadbe povečala v primerjavi s količino telesne dejavnosti pred pričetkom vadbe . Kot dodatno telesno dejavnost štejemo kakršno koli telesno dejavnost (razen folklorne vadbe), ki jo je preiskovanec izvajal vsaj 30 minut na dan. Vse demografske in antropometrične značilnosti posameznega preiskovanca so zapisane v prilogi 4.
4.2 Test statičnega ravnotežja
Statistična analiza podatkov je pokazala, da je povprečje meritev ± standardni odklon pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi očmi (TPOO) pred programom f olklorne vadbe 57,96 s ± 6,70, medtem ko je bila po programu folklorne vadbe pri vseh preiskovancih ta meritev 60,00 s. S pomočjo statistične analize smo ugotovili, da pri tem testu ni statistično značilnih razlik glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja (p=0,109). Povprečje meritev ± standardni odklon je pri omenjenem testu, kjer smo dodali še kognitivno nalogo (TPOO + KOGN), znašalo pred programom folklorne
16
vadbe 57,73 s ± 5,90, število pravilnih odgovorov (TPOO + KOGN Odgovori) pa 29,94 ± 8,91. Rezultati meritev istega testa po vadbenem programu so bili 57,41 s ± 8,30 s številom pravilnih odgovorov 33,59 ± 12,97. S pomočjo statistične analize smo ugotovili, da pri testu TPOO + KOGN glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja ni statistično značilnih razlik (p=0,715), medtem ko so bile statistično značilne razlike zaznane pri številu pravilnih odgovorov pri prej omenjenem testu (p=0,016). Izmerjene vrednosti testa stoje na eni nogi pri testnem pogoju trde podlage in zaprtih oči (TPZO) so pred vadbenim programom znašale 16,51 s ± 10,31, po njem pa 26,68 s ± 15,41. Pri testiranju preiskovancev na mehki podlagi z odprtimi očmi (MPOO) je bilo povprečje pred programom folklorne vadbe 34,49 s ± 16,27, medtem ko je bilo povprečje po njem 52,06 s
± 11,89. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja pri TPZO in MPOO (v obeh primerih je p=0,002). Celotna opisna statistika je prikazana v tabeli 3.
Tabela 3: Rezultati meritev testa stoje na eni nogi v različnih pogojih
Spremenljivka Čas
meritve N Povprečje (s)
Standardni odklon
Mediana (s)
Minimum–
Maksimum (s)
Vrsta testa p vrednost
TPOO
Pred vadbo
17
57,96 6,70 60,00 32,67–60,00
Wilcoxonov
test 0,109 Po
vadbi 60,00 0 60,00 60,00–60,00
TPOO + KOGN
Pred vadbo
17
57,73 5,90 60,00 37,76–60,00
Wilcoxonov
test 0,715 Po
vadbi 57,41 8,30 60,00 26,84–60,00
TPOO + KOGN Odgovori
Pred vadbo
17
29,94 8,91 32,00 10,00–42,00
Parni t-test 0,016 Po
vadbi 33,59 12,97 35,00 10,00–54,00
TPZO
Pred vadbo
17
16,51 10,31 16,32 3,43–39,81
Parni t-test 0,002 Po
vadbi 26,68 15,41 23,26 7,98–60,00
MPOO
Pred vadbo
17
34,49 16,27 34,76 5,83–60,00
Wilcoxonov
test 0,002 Po
vadbi 52,06 11,89 60,00 25,88–60,00
Legenda: KOGN – dodana kognitivna naloga, MPOO – mehka podlaga z odprtimi očmi, N – velikost vzorca, Odgovori – število pravilnih odgovorov, TPOO – trda podlaga z odprtimi očmi, TPZO – trda podlaga z zaprtimi očmi.
4.3 Test dinamičnega ravnotežja
Statistična analiza meritev testov dinamičnega ravnotežja je bila izvedena na enak način kot analiza testov statičnega ravnotežja. Povprečje meritev ± standardni odklon pri testu vstani in pojdi (TUG) je pred programom folklorne vadbe znašalo 5,06 s ± 0,61, medtem ko je po programu folklorne vadbe ta meritev znašala 4,47 s ± 0,46. S pomočjo statistične analize je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja (p≤0,001). Izmerjene vrednosti TUG z dodano motorično nalogo (TUG + MOT) so pred vadbenim programom znašale 5,41 s ± 0,44, po njem pa 4,81 s ± 0,43. Ugotovljena je bila tudi statistično značilna razlika glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja pri prej omenjenem testu (p≤0,001). Povprečje meritev ± standardni odklon je pri TUG z dodano kognitivno nalogo (TUG + KOGN) pred programom folklorne vadbe znašalo 5,76 s ± 0,65, število pravilnih odgovorov (TUG + KOGN Odgovori) pa 3,41± 1,18. Rezultati meritev istega testa po vadbenem programu so bili 5,07 s ± 0,72, s številom pravilnih odgovorov 3,35 ± 1,32. V številu pravilnih odgovorov pri izvedenem TUG z dodano kognitivno nalogo ni bilo zaznanih statistično značilnih razlik (p=0,803), a so bile ugotovljene statistično značilne razlike glede na izmerjene vrednosti uvodnega in zaključnega testiranja pri testu TUG + KOGN (p≤0,001). Celotna opisna statistika je prikazana v tabeli 4.
18
Tabela 4: Rezultati meritev časovno merjenega testa vstani in pojdi z dodanimi nalogami
Spremenljivka Čas
meritve N Povprečje
(s) Standardni
odklon Mediana (s)
Minimum–
Maksimum (s)
Vrsta testa p vrednost
TUG
Pred vadbo
17
5,06 0,61 4,85 3,78–5,96
Parni t-test ≤0,001 Po
vadbi 4,47 0,46 4,30 3,49–5,19
TUG + MOT
Pred vadbo
17
5,41 0,44 5,51 4,53–6,24
Parni t-test ≤0,001 Po
vadbi 4,81 0,43 4,74 3,95–5,52
TUG + KOGN
Pred vadbo
17
5,76 0,65 5,82 4,10–6,57
Parni t-test ≤0,001 Po
vadbi 5,07 0,72 5,22 3,85–6,95
TUG + KOGN Odgovori
Pred vadbo
17
3,41 1,18 4,00 1,00–5,00
Wilcoxonov
test 0,803 Po
vadbi 3,35 1,32 3,00 2,00–6,00
Legenda: KOGN – dodana kognitivna naloga, MOT – dodana motorična naloga, N – velikost vzorca, Odgovori – število pravilnih odgovorov, TUG – časovno merjeni test vstani in pojdi.
5 RAZPRAVA
V dosedanjih raziskavah poročajo o pozitivnem vplivu različnih plesov in športov na izboljšanje stabilizacije trupa in ravnotežja ter zmanjšanje števila padcev. Kljub temu še ni bilo narejene raziskave, ki bi preverjala prav vpliv folklorne vadbe s področja Balkana na ravnotežje. Zato je bil namen te raziskave ugotoviti, ali ter v kakšni meri ima vadba folklornih plesov omenjenega področja vpliv na statično in dinamično ravnotežje.
Pri zagotavljanju ravnotežja med seboj sodelujejo trije sistemi, kar smo pri preiskovancih s pomočjo testa stoje na eni nogi tudi preverjali v različnih pogojih. Pri testu stoje na eni nogi pri pogoju TPOO je večina preiskovancev dosegla maksimalne vrednosti meritev že pred pričetkom folklorne vadbe. Iz tega lahko sklepamo, da je bil preiskovancem testni pogoj prelahek, zato so dosegli maksimalen čas oziroma je prišlo do učinka stropa. Da bi otežili testni pogoj, smo osnovnemu testnemu pogoju dodali še kognitivno nalogo, vendar je bila tudi ta izvedba prelahka za preiskovance, saj so ponovno v večini primerov dosegli maksimalen čas. Opazili pa smo razlike pri številu pravilnih odgovorov pri omenjenem testu. Preiskovanci so v maksimalnem možnem času (60 s) našteli v povprečju 3,65 več pravilnih odgovorov kot pri testiranju pred programom vadbe. Pri testu stoje na eni nogi pri pogoju TPZO smo ugotovili, da so bili izmerjeni rezultati po vadbenem programu višji, kar pomeni, da so preiskovanci pri navedenem testu ravnotežni položaj vzdrževali dlje časa. Znano je, da je ravnotežje boljše v primeru odprtih oči, saj se lahko z uporabo vida bolje odzovemo na različne zunanje motnje. Kot razlog za boljše izmerjene rezultate pri TPZO bi lahko navedli vadbo folklornih plesov, pri kateri so preiskovanci s pomočjo določenih elementov v ravnotežje usmerjene vadbe izboljšali mišično zmogljivost, proprioceptivne ter vestibulo-spinalne funkcije, na katere so se lahko zanašali v testiranem pogoju z zaprtimi očmi, saj jim je z njihovo pomočjo uspelo ohranjati ravnotežje dlje časa.
Tudi po programu vadbe so bile izmerjene vrednosti boljše pri testu stoje na eni nogi pri pogoju MPOO v primerjavi z vrednostmi pred programom vadbe folklornih plesov, kar prav tako lahko pripišemo izboljšanju proprioceptivne funkcije.
Primerjajoč povprečja izmerjenih vrednosti z normativnimi vrednostmi testov , ki jih navajajo Puh in sodelavci (2015), ugotavljamo, da so pri testu stoje na eni nogi pri testnem pogoju TPOO, ne glede na čas naših meritev, rezultati med seboj primerljivi. Pri testnem pogoju TPZO je opaziti, da je povprečje naših meritev pred programom f olkl orne vadbe (16,51 s) nižje od normativnih vrednosti (25,1 s), medtem ko so rezultati meritev po vadbi
20
folklornih plesov (26,68 s) primerljivi z normativnimi vrednostmi. Razlike oziroma odstopanja od normativnih vrednosti pa v primeru upoštevanja standardnih odklonov rezultatov lahko zanemarimo. Primerjava izmerjenih in normativnih vrednosti pri testnem pogoju MPOO je pokazala podobno. Prvotno izmerjene vrednosti so v primerjavi z normativnimi nekoliko nižje (razlika znaša 6,01 s), medtem ko so vrednosti po vadbi folklornih plesov celo višje v primerjavi z normativnimi (11,56 s). Vendar, tako kot pri testnem pogoju TPZO, upoštevajoč standardne odklone podatkov, so le -ti med seboj primerljivi.
Pri TUG je prišlo do razlik v izmerjenih vrednostih glede na čas meritve. Po vadbenem programu so bili preiskovanci pri izvedbi testa v povprečju hitrejši za 0,59 s. Nato so bile testirane tudi vrednosti TUG z dodanimi nalogami. Pri TUG + MOT je bila izvedba testa po programu vadbe folklornih plesov v povprečju hitrejša za 0,60 s, pri TUG + KOGN pa za 0,69 s. Nadaljnja analiza je potrdila, da so omenjena izboljšanja rezultatov statistično značilna. Dobljene rezultate oziroma ugotovitve lahko primerjamo z že obstoječimi raziskavami, kjer so prišli do podobnih ugotovitev. V raziskavi iz leta 2020 so Morice in sodelavci ugotovili izboljšanje telesnih, motoričnih in kognitivnih sposobnosti pri preiskovancih, kar so označili kot pozitiven učinek plesa. Rezultati, ki smo jih dobili pri TUG pred pričetkom vadbe folklornih plesov, so primerljivi z normativnimi vrednostmi, ki so jih podali Bergmann in sodelavci (2009). Rezultati TUG po vadbi folklornih plesov pa so nekoliko boljši kot normativne vrednosti omenjenega testa (razlika znaša 1,29 s).
V nadaljevanju smo ugotovili, da pri številu pravilnih odgovorov pri TUG + KOGN ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Iz tega je mogoče sklepati, da so preiskovanci v povprečju našteli enako število pravilnih odgovorov, le v krajšem času kot pred programom vadbe folklornih plesov, kar bi lahko pripisali izboljšanju kognitivnih sposobnosti.
Na podlagi statistično obdelanih podatkov smo ugotovili, da je po končani vadbi folklornih plesov pri večini preiskovancev prišlo do izboljšanja ravnotežja, tako statičnega kot tudi dinamičnega. Lahko sklepamo, da je vzrok temu prav izvedba vadbe folklornih plesov, kar je povsem razumljivo, saj so folklorni plesi sestavljeni iz različnih gibalnih nalog, ki vključujejo elemente v ravnotežje usmerjene vadbe (stoja na eni nogi, stoja na prstih, spreminjanje hitrosti in smeri giba, vrtenje okoli telesne osi, približevanje telesnega težišča k tlom ali k robu podporne ploskve, poskoki in doskoki). Pri izvajanju folklornih plesov je
bil izključen direkten pogled v noge, poleg tega pa je bilo potrebno tudi poslušanje in sledenje ritmu glasbe, prepevanje pesmi, učenje koreografije ter nošenje različnih rekvizitov v rokah med plesoma. Program vadbe in ugotovitve so primerljivi tudi z raziskavo Fotiosa in sodelavcev (2013). Avtorji omenjene raziskave so želeli preveriti vpliv grških tradicionalnih plesov na dinamično ravnotežje mladostnikov, kar je primerljivo z našo ciljno skupino. Čeprav so uporabili drugačno metodo merjenja kot mi (uporabili so stabilometer), so prišli do ugotovitev, ki so primerljive z našimi. In sicer so ugotovili, da ima folklorna vadba (v njihovem primeru grških plesov) pozitiven vpliv na dinamično ravnotežje preiskovancev.
Kljub ugotovitvi, da vadba folklornih plesov pozitivno vpliva na ravnotežje, menimo, da bi bilo v nadaljnjih raziskavah treba raziskati oziroma izključiti morebiten vpliv drugih dejavnikov na rezultate, kot so denimo spol ali starost preiskovancev, dosedanje izkušnje s folklornim plesom, prisotnost morebitnih poškodb, dodatna telesna dejavnost itd. Na podlagi tega lahko trdimo, da je omejitev naše raziskave prav to, da ne poznamo vpliva morebitnih drugih dejavnikov na rezultate meritev. Seveda bi za tovrstne sklepe in ugotovitve bilo treba vključiti še več preiskovancev, kar bi omogočalo bolj reprezentativne rezultate.
22
6 ZAKLJUČEK
Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv vadbe folklornih plesov s področja Balkana na statično in dinamično ravnotežje, saj smo pri pregledu zbrane literature ugotovili pozitivne učinke različnih folklornih plesov na ravnotežje. Rezultati raziskave so pokazali, da smo pri testu stoje na eni nogi pri testnem pogoju trda podlaga z odprtimi očmi dosegli učinek stropa, zato ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike pri številu pravilnih odgovorov pri časovno merjenem testu vstani in pojdi ter pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z odprtimi z dodano kognitivno nalogo, a so se statistično pomembne razlike pokazale pri številu pravilnih odgovorov omenjenega testa. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike tudi pri izmerjenih vrednostih pri testu stoje na eni nogi na trdi podlagi z zaprtimi očmi ter mehki podlagi z odprtimi očmi, pri časovno merjenem testu vstani in pojdi ter časovno merjenem testu vstani in pojdi z dodano kognitivno ter motorično nalogo pred in po programu vadbe folklornih plesov. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko zaključimo, da ima vadba folklornih plesov pozitiven vpliv tako na statično kot dinamično ravnotežje. Kljub naši ugotovitvi pa bi bilo v nadaljnjih raziskavah treba raziskati oziroma izključiti morebitne vplive drugih dejavnikov. V prihodnosti bi bilo zelo zanimivo med seboj primerjati tudi ravnotežje preiskovancev, ki so na folklornih vajah izvajali plese različnih etnokoreoloških področij.
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Akram SB, Frank JS, Patla AE, Allum JH (2008). Balance control during continuous rotational perturbations of the support surface. GaitPosture 27(3): 393–8. doi:
10.1016/j.gaitpost.2007.05.006
Andrić D (2021). Narodni plesovi, igre i kola.
Dostopno na: https://www.academia.edu/3678127/Narodne_igre?auto=download
<4.5.2021>.
Asslӓnder L, Hettich G, Mergner T (2015). Visual contribution to human standing balance during support surface tilts. Human Movement Science 41: 147–64.
Avelar BP, Costa JNA, Safons MP (2016). Balance exercises circuit improves muscle strength, balance and functional performance in older woman. Springer 38(14): 1–11. doi:
10.1007/s11357-016-9872-7.
Bejtullahu A (2016). Glasba in ples narodnih manjšin v Sloveniji: Nacionalna identiteta, eksotika, past stroke. Traditiones 45(2): 159–76. doi: 10.3986/Traditio2016450210.
Bergmann JHM, Alexiou C, Howard N, Smith ICH (2009). Procedural differences directly affect timed up and go times. Jags 57(11): 2168–9.
Borges EGS, Vale RGS, Pernambuco CS et al. (2018). Effects of dance on the postural balance, cognition and functional autonomy of older adults. Rev Bras Enferm 71(5): 2302–
9. doi: 10.1590/0034-7167-2017-0253.
Cross A, Ziepke A, Hines J (2019). Perceptions of balance across the adult lifespan: a comparison of younger and older adults. University of Wisconsin Eau Claire.
Cruz IBM, Barreto DCM, Fronza AB, Jung IEC, Krewer CC, Silveira AF (2010). Dynamic balance, lifestyle and emotional states in young adults. Braz. J. Otorhinolaryngol. 76(3):
392–8. doi: 10.1590/S1808-86942010000300020.
Čop K (2016). Vpliv različnega ogrevanja na ponovljivost in kakovost ravnotežne naloge.
Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za šport.
24
Dvorjak T (2014). Folklora v Sloveniji. Diplomsko delo. Maribor: Pedagoška fakulteta.
Dostopno tudi na: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=46449&lang=slv.
Đačanin S (2018). Metode učenja tradicionalnih plesova u kulturno umetničkim društvima – studija slučaja dečjih grupa iz Pančeva i Bačke Palanke. Zbornik radova Akademije umetnosti 6: 158–70. doi: 10.5937/ZbAkUm1801158D.
Era P, Sainio P, Koskinen S, Haavisto P, Vaara M, Aromaa A (2006). Postural balance in a random sample of 7,979 subjects aged 30 years and over. Gerontology 52(4): 204 –13. doi:
10.1159/000093652.
Fotios M, Miltiadis P, Eirini A, Andromahi S (2013). Dynamic balance in girls practicing recreational rhythmic gymnastics and greek traditional dances. Science of Gymnastics Journal 5(1): 61–70.
Franco MR, Sherrington C, Tiedemann A et al. (2016). Effectiveness of senior dance in risk factors for falls in older adults (DanSe): a study protocol for a randomised controlled trial. BMJ Open 6(12): 1–5. doi: 10.1136/bmjopen-2016-013995.
Gaerlan MG (2010). The role of visual, vestibular and somatosensory systems in postural balance. UNLV Theses, Dissertations, Professional Papers, andCapstones 357. doi:
10.34917/1598677.
Hudej A, Rugelj D (2019). Vpliv vadbe pilates na stabilnost jedra in ravnotežje pri starejših odraslih – sistematični pregled literature. Fizioterapija 27(2): 48–56.
Ivančan I (1964). Geografska podjela narodnih plesova u Jugoslaviji. Narodna umjetnost:
hrvatski časopis za etnologiju i folkloristiku 3(1): 17–38.
Jakovljević M (2012). Časovno merjeni test vstani in pojdi: pregled literature. Fizioterapija 21(1): 38–47.
Knaus M (2020). Vpliv somatosenzorične vadbe na izboljšanje propriocepcije v gležnju in funckionalnega primankljaja pri kronični nestabilnosti gležnja – pregled literature.
Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Dostopno tudi na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120394.
Kunej D, Kunej R (2016). Glasba z obeh strani: Gramofonske plošče Matije Arka in Hoyer tria. Glasnik SED 56(1): 126–7.
Moharić M (2009). Ocenjevanje ravnotežja: Klinični testi in ocenjevalne lestvice.
Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo 8(1): 43–7.
Morice E, Moncharmont J, Jenny C, Bruyneel AV (2020). Dancing to improve balance control cognitive-motor functions and quality of life after stroke: a study protocol for a randomised controlled trial. BMJ Open 10(9): 1–8. doi: 10.1136/bmjopen-2020-037039.
Nežič E, Puh U, Hlebš S (2012). Izvedba testa stoje na eni nogi. Fizioterapija 20(1): 26 –32 Paillard T, Noe F (2015). Techniques and methods for testing the postural function in healthy and pathological subjects. BioMedResearchInternatioanl891390. 1–15. doi:
10.1155/2015/891390.
Physiopedia (2021). Balance.
Dostopno na: https://www.physio-pedia.com/Balance<25. 4. 2021>.
Puh U, Pavlič N, Hlebš S (2015). Test stoje na eni nogi kot modificiran klinični test senzorične interakcije: zanesljivost posameznega preiskovalca pri ocenjevanju zdravih mladih odraslih. Fizioterapija 23(1): 30–40.
Rakočević S (2019). Pocupkivanje kao prepoznatljiva strukturalna karakteristika srpskog kola: Aspekti identifikacije i notacije. Novi zvuk 54(2): 1–23.
Rugelj D (2012). V ravnotežje usmerjena vadba: Povezanost gibalnih in spoznavnih aktivnosti. Rehabilitacija: 51–5.
Rugelj D (2014). Uravnavanje drže, ravnotežja in hotenega gibanja. Ljubljana:
Zdravstvena fakulteta, 37.
Rugelj D (2016). Model večkomponentne, v ravnotežje usmerjene vadbe pri starostnikih.
Fizioterapija 24(1): 60–70.
Rugelj D (2017). Ravnotežje, glavna komponenta gibanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani 25(1).
26
Rugelj D, Tomšič M, Sevšek F (2012). Effectiveness of multi-component balance specific training on active community-dwelling elderly. HealthMED Journal of Society for
development in new net environment in B&H 6(11).
Shaffer SW, Harrison AL (2007). Aging of the somatosensory system: a translational perspective. Physical Therapy 87(2): 193–207.
Shubert TE (2011). Evidence based exercise prescription for balance and falls prevention:
a current review of the literature. J Geriatr Phys Ther 34(3): 100–8. doi:
10.1519/JPT.0b013e31822938ac.
Steiner N, Battelino S (2016). Motnje ravnotežja otrok in odraslih. Ljubljana: eSinapsa 11.
Dostopno na: https://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2016- 11/191/motnje_ravnotezja_otrok_in_odraslih <1. 5. 2021>.
Watson MA, Black FO, Crowson M (2016). The human balance system: A complex coordination of central and peripheral systems. Vestibular disorders association 36: 1–5.
Watson T, Graning J, McPherson S et al. (2017). Dance, balance and core muscle performance measures are improved following a 9-week core stabilization training program among competitive collegiate dancers. The Internatioanl Journal of Sports Physical Therapy 12(1): 25–38.
Xie M, Niehorster DC, Lappe M, Li L (2020). Roles of visual and non-visual information in the perception of scene-relative object motion during walking. Journal of Vision 20(10):
1–11. doi: 10.1167/jov.20.10.15.
Zacirkovnik T (2012). Občutljivost testov dinamičnega ravnotežja za zaznavanje razlik v ravnotežju med mlajšimi in starejšimi osebami. Magistrsko delo. Koper: Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Dostopno tudi na:
https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=6372&lang=slv&prip=rul:11221897:d2.
8 PRILOGE
8.1 Priloga 1: Vprašalnik
Vprašalnik za preiskovance
Ime in priimek: _______________________________
Spol: M Ž
Starost: ___________
Višina: __________ Teža: ____________ ITM: ___________
Koliko časa se že ukvarjate s folklorno vadbo? ________________________
Ali ste se že kdaj srečali oz. imate izkušnje z uporabo vadbenih ali ravnotežnih blazin? DA NE
Na lestvici označite, koliko dni v tednu ste v zadnjih 3 mesecih bili telesno dejavni vsaj 30 minut na dan.
1 2 3 4 5 6 7
Navedite telesne dejavnosti in dnevno trajanje le-teh ____________________________________
NASLEDNJI VPRAŠANJI IZPOLNITE PO KONČANEM PROGRAMU FOLKLORNE VADBE
Na lestvici označite, koliko dni v tednu ste v zadnjem mesecu bili telesno dejavni vsaj 30 minut na dan, če NE štejemo folklorne dejavnosti.
1 2 3 4 5 6 7
Navedite telesne dejavnosti in dnevno trajanje le-teh ____________________________________
8.2 Priloga 2: Obrazec
Obrazec za vpisovanje rezultatov meritev
Dominantna noga: D L
MERITVE, OPRAVLJENE PRED ZAČETKOM VADBE
1. meritev 2. meritev 3. meritev NAJBOLJŠA MERITEV TPOO
- KOGN + KOGN / pravilni odg.
TPZO MPOO
1. meritev 2. meritev POVPREČJE
TUG
TUG + KOGN Pravilni odg.
TUG + MOT
MERITVE, OPRAVLJENE PO KONČANEM PROGRAMU VADBE
1. meritev 2. meritev 3. meritev NAJBOLJŠA MERITEV TPOO
- KOGN + KOGN / pravilni odg.
TPZO MPOO
1. meritev 2. meritev POVPREČJE
TUG
TUG + KOGN Pravilni odg.
TUG + MOT
8.3 Priloga 3: Navodila preiskovancem za izvedbo meritev
Naredili bomo nekaj enostavnih testov ravnotežja. Enake teste bomo ponovili po enomesečnem programu folklorne vadbe. Testi so sledeči:
1. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, odprte oči: Pri tem testu boste vašo nedominantno nogo dvignili približno 10 cm od podlage, pri tem bo koleno pokrčeno za 80°. Roke boste imeli prosto ob telesu. Vaša naloga bo, da čim bolj pri miru zadržujete položaj telesa. Test se bo začel, ko boste dvignili nogo od podlage. Čas merjenja bo ustavljen v primeru premika rok ali nestojne noge, dotika tal ali stojne noge z nestojno. Test boste ponovili trikrat zapored. Pri tem pa se bo upoštevala najboljša meritev.
2. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, odprte oči + dodana kognitivna naloga: Meritve bomo ponovili z enakimi navodili kot pri prvem testu, le da bo dodana še miselna naloga.
In sicer: od naključnega števila, ki vam ga bom povedala, boste začeli odštevati po 3, na moj znak boste dvignili vašo nedominantno nogo za približno 10 cm od podlage, tako da bo koleno pokrčeno za 80°, pri tem pa še naprej nadaljevali z odštevanjem. Test bo ustavljen v primeru, da premaknete roko, ali nestojno nogo, se dotaknete tal ali stojne noge z nestojno. Test boste izvedli trikrat zapored.
3. Test stoje na eni nogi – trda podlaga, zaprte oči: Pri tem testu je vaša naloga enaka kot v predhodnem primeru, le da boste tu dodatno še zaprli oči. Torej, roke boste imeli prosto ob telesu, najprej boste dvignili nogo približno 10 cm od podlage, tako da bo koleno pokrčeno za 80°, nato pa boste še zaprli oči. Čas merjenja se bo začel, ko boste zaprli oči, ustavljen pa bo v primeru, da odprete oči, premaknete roko, ali nestojno nogo, se dotaknete tal ali stojne noge z nestojno. Test boste prav tako ponovili trikrat zapored.
4. Test stoje na eni nogi – mehka podlaga, odprte oči: Meritve bomo ponovili z enakimi navodili kot pri prvem testu, le da bo podlaga mehka.
5. Časovno merjeni test vstani in pojdi: Pri tem testu bo vaša naloga, da iz sedečega položaja, ko vam rečem ´zdaj´, vstanete s stola ter s hitro hojo prehodite razdaljo do stožca in se okoli njega obrnete, se vrnete nazaj do stola, obrnete in lepo posedete. Za začetek testa se pripravite tako, da ste s hrbtom naslonjeni nazaj na naslonjalo, roke pa imejte na stegnih. Torej, razdaljo prehodite čim hitreje, a varno. Predstavljajte si, da hitite na avtobus, vendar pri tem ne tečete. Test boste ponovili dvakrat, vaš rezultat pa bo povprečna vrednost.
6. Časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano motorično nalogo: Pri tem testu je vaša naloga enaka kot prej, in sicer, da na moj znak s hitro hojo izvedete test. Le da boste tu v roki držali še kozarec, napolnjen z vodo. Vaša naloga je, da ne polijete vode. Test boste izvedli dvakrat.
7. Časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano kognitivno nalogo: Tudi pri tem testu bo vaša naloga enaka kot pri prvem testu, le da bo pri tem dodana še miselna naloga. In sicer od naključne številke, ki vam jo bom povedala, boste odštevali po 3 številke. Odštevati začnete takoj, ko vam povem število, na moj znak pa boste vstali s stola in še vedno nadaljevali z odštevanjem ter s hitro hojo prehodili razdaljo enako kot prej ter se na koncu posedli. Odštevajte, kar se da hitro in čim bolj pravilno, saj se meri čas in število pravilnih odgovorov.
