Tip I: povedkovniki z izpuščeno vezjo

V tip I sodijo povedkovniki, ki se (lahko) rabijo z izpuščeno vezjo. Strukturno gre za eliptične strukture, največkrat za elipso nepolnopomenskega biti, pa tudi drugih pomensko oslabljenih glagolov. Ločimo lahko več podtipov.

Prvi podtip predstavljajo izokoliščinskoprislovni povedkovniki, ki imajo glagolski pomen, opravljajo funkcijo povedka in so velelnostnega pomena. Taki povedkovniki soà bas, dol in proč: à bas/dol z izdajalci, roke proč od naše zemlje. À bas in dol imata pomen 'strmoglaviti',pročlahko pomeni:roke proč od naše zemlje'ne si je lastiti',proč z malodušjem 'ne bodi malodušen' aliproč z nožem, fant'odvrzi nož'. Nastanek vseh treh razložimo z elipso glagola v velelniškem naklonu: dol z izdajalcem ← vrzimo dol izdajalca (razlika v sklonu predmeta),proč z nožem, fant← boš šel proč z nožem, fantoz. daj nož proč, fant(razlika v sklonu predmeta),roke proč od naše zemlje ← dajte roke proč od naše zemlje. VSSKJstadol inpročprislova v medmetni rabi,à basni zabeležen.

Drugi podtip predstavljajo blagor, boglonaj, gorje, pregorje, hvala, joj in srečno:

gorje jim, če ne bo kmalu konec vsega'hudo jim bo', boglonaj za pijačo,prijateljem iskreno hvala za pomoč, blagor ti, da si zdrav, srečno vsem skupaj, joj meni, vsi so me zapustili.

Opazno je dajalniško določilo⁸. Tudi njihov nastanek razlagamo z elipso glagola:gorje jim, če ne bo kmalu konec vsega ← gorje naj jim gre/bo, če ne bo kmalu konec vsega, prijateljem

8V tem poglavju uporabljam izraza določilo in dopolnilo, kot sta definirana v vezljivostni teoriji Andreje Žele:

določilo zaseda obvezna/napovedljiva skladenjska mesta, dopolnilo pa neobvezna/nenapovedljiva skladenjska

iskreno hvala za pomoč ← prijateljem gre iskreno hvala za pomoč ↔prijateljem se iskreno zahvaljujem za pomoč (možna tudi različica s polnopomenskim glagolom), blagor ti, da si zdrav ← blagor ti je/gre, da si zdrav, srečno vsem skupaj ← srečno (življenje/bivanje) želim/bodi dano/naj bo vsem skupaj,joj meni, vsi so me zapustili ← joj gre/je meni, vsi so me zapustili. Gorje, pregorjeinjojso pomensko blizu povedkovnikom tipa VIII: (pre)gorje jim, če ne bo kmalu konec vsega'(zelo) hudo jim bo', joj meni, vsi so me zapustili'hudo je meni'.

Hvala in boglonaj imata kot ostanka zveze iti hvala/boglonaj glagolski pomen: boglonaj za pijačo ←boglonaj ti gre za pijačo'zahvaljujem se za pijačo'. Boglonaj že etimološko izhaja iz glagolske zveze: boglonaj za pijačo 'bog naj ti poplača za pijačo'. Pri gorje, pregorje in hvala se za povedkovniškost dajalniško določilo zdi obvezno(vezljivo), saj sta gorje, če ne boš molčalingorje, pregorje, če bo to izvedelprimera medmetnihgorjeinpregorje,hvala, ne kadim pa členkovnega hvala. Primerjava s členkovnim hvala pokaže, da ga kot členek ne moremo razviti v zvezo biti/iti hvala in da je vedno (členkovni) pastavek: Kako se imate?

-Hvala, dobro,Dober tek! -Hvala, enako. VSSKJgre za medmete (boglonaj,pregorje,joj) ali samostalnike v medmetni rabi (blagor, gorje, hvala), srečnoje prislov, rabljen kot pozdrav.

Drugo skupino povedkovnikov tega podtipa predstavljajo anatema, basta, konec, mir in zapik, ki se od prejšnjih razlikujejo po tem, da nimajo določil (basta in konec imata v drugačnem sklonskem okviru orodniško določilo: basta/konec s tem): zaradi krivih naukov:

anatema 'bodi izobčen',nehaj že s tem, basta, tako smo se odločili, in konec ←tako smo se odločili, in bodi/naj bo konec, otroci, mir ← otroci, dajte mir, zapik, nehajta se prepirati.

Basta,konecinzapikimajo vlogo podkrepitve izjave.Anatemaje povedkovnik performativ.

Tretji podtip predstavljajo povedkovniki, ki največkrat tvorijo stavčni vzorec povedkovnik +biti+ da-stavek/nedoločnik. V vzorcu pride do elipse veznegabiti, ki se lahko realizira na dva načina. Prvi način je preprosta elipsa veznega biti brez kakršnihkoli sprememb strukture: dobro je, da si ostal doma → dobro, da si ostal doma. Še ena možna razlaga je, da so ti zgledi nastali z elipso kazalnega zaimkato in veznegabiti:to je imenitno, da se spet vidimo→ imenitno, da se spet vidimo. Take primere imamo v SP01izpričane pri povedkovnikihdobro,imenitno,lepo,logično,neverjetno,res,srečainžalostno(vSSKJše pri izvrstno, samoumevno, sijajno in vprašanje). V SS 2004 je dobro, da sem znal primer členka čustvovanja. Pri drugem načinu se strukturno izhaja iz dveh stavkov, pri čemer drugi stavek vsebuje na celotni prvi stavek nanašajoči se kazalni zaimek to ali oziralni vezniški zaimek kar, vezni biti in povedkovnik, pri elipsi se izpustita zaimek in vez: vsi smo za ta predlog, to/kar je fino → vsi smo za ta predlog, fino, ali pa prvi stavek vsebuje na celotni

drugi stavek nanašajoči se kataforični kazalni zaimekto, veznibitiin povedkovnik, pri elipsi se izpustita zaimek in vez:to je fino, vsi smo za ta predlog →fino, vsi smo za ta predlog. Prvi stavek lahko vsebuje kazalni zaimekto, ki se nanaša na predhodni stavek ali več kot stavek:to je dobro, bo vsaj vedel, pri čem je → dobro, bo vsaj vedel, pri čem je, in v takih primerih lahko govorimo o pojasnjevalnem medstavčnem razmerju, ki ni izraženo z nobenim posebnim sredstvom:to je dobro, bo vsaj vedel, pri čem je'to je dobro, kajti tako bo vsaj vedel, pri čem je'. Primere elipse po drugem načinu imamo vSP01izpričane pridobro,fino,interesantno, nedvomno, nezaslišano, prav, pravilno, razumljivo, zanimivo in žalostno (v SSKJ še pri umljivo). Medtem ko pri prvem načinu lahko med povedkovnikom kot ostankom nadrednega stavka po elipsi in odvisnikom vzpostavimo podredno razmerje, se razmerje pri drugem načinu zdi soredno, povedkovniki pa se zdijo bolj kot členki (nedvomno, naloga je zelo dobra 'gotovo, seveda'), kar še posebej velja za zglede zdobro(dobro, zdaj razumem) inprav(prav, pa pojdimo, prav, kakor hočeš), ki niso mogli nastati po zgoraj navedeni elipsi: prav, pa pojdimo← *pa pojdimo, to je prav. Za mnoge zglede drugega načina bi lahko rekli, da imajo enak pomen kot ustrezne podredne zgradbe in da globinsko iz njih tudi izhajajo:interesantno, tudi on tako pravi 'interesantno je, da tudi on tako pravi'. Klinec in kurec sta pravzaprav nikalna členka: klinec, pa taka zabava, kurec, pa taka družba, tako kot drekv drek, pa taka zabavainfigovfigo, tebe že ne bom ubogal, ki vSP01tudi sta besednovrstno opredeljena kot (nikalna) členka. Za bolj zapleteno elipso gre priodvisno invseeno:stvar je dobra ali slaba, odvisno (je), kako nanjo gledate ← stvar je dobra ali slaba, kar je odvisno od tega, kako nanjo gledate 'ali je stvar dobra ali slaba, je odvisno od tega, kako nanjo gledate', jed je odlična, odvisno od okusa ← jed je odlična, kar je odvisno od okusa 'ali je jed odlična, je odvisno od okusa',dajte mi piti, vseeno, vodo ali kaj drugega ←dajte mi piti, vseeno je, kaj, vodo ali kaj drugega 'vseeno je, ali vodo ali kaj drugega'. V okviru drugega načina tvorijo posebno skupino izdeležniški povedkovniki dogovorjeno, zmenjeno, rečenoin storjeno ter izglagolski drži. Prva dva lahko povežemo s trpniškim izvorom: Torej prideva jutri.

-Dogovorjeno.←to je dogovorjeno←to sva se dogovorila. Pomensko jima je podobendrži:

drži, jutri se vidiva ←jutri se vidiva, to drži. Za vse tri bi lahko rekli, da imajo funkcijo oz.

pomen pritrdilnice:Torej prideva ob petih. -Zmenjeno.'da (takrat pridita)',drži, jutri se vidiva 'da, jutri se vidiva'. Rečenoin storjenotvorita stalno besedno zvezo: rečeno – storjeno. Brez vezi sta tudinasproti inobratno:ne boji se nas, ravno nasproti, smeje se nam, ni neumno, kar predlagaš, obratno, zelo primerno je. Prvi zgled pomeni 'ne boji se nas, ampak je ravno nasprotno (od tega), tj. smeje se nam' oz. 'ne boji se nas, ampak se nam smeje, kar je ravno

'kar predlagaš, ni neumno, ampak je zelo primerno, kar je obratno'. Pri obeh je stavek, ki sledi povedkovniku, pravzaprav preubeseditev pomena zveze biti nasprotno/obratno (od), s katero je v pojasnjevalnem razmerju. Raba z izpuščeno vezjo je izpričana še pri tiho (tiho, nekdo prihaja, ti pa kar tiho),kako(kako pa očetovo zdravje),škoda(škoda besed) inbog pomagaj (nemščino govori, da bog pomagaj, če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj).