Slika 20: Končani modeli
Slika 19: Ultrazvočno čiščenje modelov Slika 18: Čiščenje v denaturiranem
alkoholu
28
4.3 Računalniško podprta izdelava
Izdelali smo poskusne luske iz materiala PMMA in šele nato rezkali luske iz steklokeramike.
4.3.1 Računalniško podprta izdelava lusk iz PMMA
Digitalno oblikovane luske smo najprej poskusno rezkali iz materiala PMMA. Luske iz tega materiala lahko uporabimo tudi kot provizorij. Luske smo rezkali v napravi PrograMill PM7. V držalo diska smo vstavili disk iz materiala PMMA. Disk v držalo zatesnimo z momentnim ključem na 2,8 Nm. Na držalo smo dodali kodo RFID. Pozneje program z bralnikom kode tako zazna, za kateri disk gre (Slika 21). V program PrograMill CAM za pripravo rezkanih lusk smo vnesli datoteke STL oblikovanih lusk. V programu smo določili, kaj in iz katerega materiala bomo rezkali luske ter nastavili smer rezkanja glede na obrobno zaporo. Pri smeri vstavitve pazimo, da bo lahko rezkalo doseglo vse površine posamezne luske (Slika 22).
Nato smo v programu postavili luske v disk in zagnali kalkulacijo (Slika 23). Po kalkulaciji smo pognali simulacijo, ki nam prikaže, kako bo potekalo rezkanje (Slika 24). Rezkane luske smo nato še obdelali. Vezave smo odstranili s separirko in z gumico obdelali površino lusk.
Slika 22: Zaslonska slika določanja smeri vstavitve koda
Slika 21: Držalo za disk, vstavljeni disk in koda
RFID
29
Nato smo luske še spolirali in jih prilagodili modelu (Slika 25). Pri začasnih luskah lahko preverimo morebitne napake, ki jih lahko v programu 3shape Dental System še odpravimo.
Slika 25: Spolirane začasne luske iz PMMA
4.3.2 Računalniško podprta izdelava lusk iz bloka IPS Empress CAD
Luske, ki smo jih modelirali in že poskusno rezkali iz PMMA, smo nato rezkali iz blokov IPS Empress CAD v napravi Zonoteck Hybrid. Ob rezkanju naprava dodaja vodo, ki poskrbi za manj trenja in nižjo temperaturo na površini rezkanja. Glede na barvo, ki jo želimo, izberemo primeren blok. V našem primeru smo izbrali barvo A3 (Slika 26).
Datoteke STL za vsako lusko posebej pošljemo programu. V programu PrograMill CAD smo za vsako lusko posebej določili mejo vstavitve in postavili vezave (Slika 27).
Slika 23: Zaslonska slika kalkulacije
poteka rezkanja Slika 24: Rezkane luske iz PMMA
30
V programu smo določili, katero restavracijo bomo rezkali in iz katerega materiala.
Naprava za različne materiale uporablja različno močna rezkala. Naredili smo kalkulacijo in simulacijo, da smo preverili, ali bo rezkalo doseglo vse površine rezkanja posamezne luske. V držalo smo vstavili bloke in jih privili z momentnim ključem (Slika 28). V programu tudi določimo, na katerem mestu v držalu smo pritrdili blok, saj je mogoče rezkati šest blokov naenkrat. Rezkali smo dva bloka naenkrat in vsako lusko posebej prilagodili modelu (Slika 29).
4.4 Obdelava rezkanih keramičnih lusk
Po rezkanju smo lusko separirali od preostanka bloka. Sproti smo jo namakali v vodi, da je separiranje potekalo pri čim nižji temperaturi (Slika 30).
Slika 29: Rezkanje v rezkalni napravi Slika 28: Držalo za bloke IPS
Empress CAD
Slika 27: Zaslonska slika programa za določitev lusk pred vstavitvijo v rezkalno napravo
Slika 26: Blok IPS Empress CAD
31
Slika 30: Separirana luska
Z brusnim sredstvom smo obdelali še preostanek vezave, ki je po separiranju ostala na luski. Med obdelovanjem smo lusko namakali v vodo. Z belo gumico smo obdelali stopnico obrobne zapore in površino luske. Ko smo vse luske obdelali in jih prilagodili modelu, je sledilo še poliranje. Polirali smo z gumico, namenjeno poliranju do visokega sijaja keramike.
4.5 Glaziranje keramičnih lusk
Luske smo po obdelavi s parnim čistilnikom razmastili in jih tako pripravili na postopek glaziranja. Pred glaziranjem si pripravimo nosilce, ki se vstavijo v nosilni podstavek za peko. Na nosilce nanesemo pasto, na katero luske pritrdimo. To nam je omogočilo lažje delo, nanos glazure in postavitev v peč. Glazirali smo s tankim čistim čopičem. Za glazuro smo uporabili pasto IPS Ivocolor Glaze paste. Glazurno pasto pomešamo s tekočino za mešanje, da dobimo gostoto, ki jo želimo (Slika 31). Glazurna peka je po navodilih proizvajalca trajala 13 minut pri temperaturi 740°C.
32
Slika 31: Nanos glazurne mase
Po glaziranju luske razmastimo z vodno paro in speskamo morebitne ostanke paste, ki so med peko glazure držale luske na mestu. Med peskanjem pazimo, da ne preidemo na glazirano površino. Nato luske prilagodimo modelu. V primeru slabega nanosa glazurne paste postopek lahko popravimo in ponovimo. Po glaziranju smo luske spolirali s krtačko in polirno pasto (Slika 32). Po končanem poliranju smo luske očistili z vodno paro. Luske so bile tako končane in pripravljene za oddajo v ordinacijo (Slika 33).
4.6 Snemanje izdelave
Celoten postopek izdelave smo posneli s fotoaparatom Sony DSC-RX100. Pri snemanju smo uporabili tudi stojalo, ki je kamero držalo v položaju, iz katerega smo lahko optimalno posneli postopek. Pred snemanjem je bilo treba predvideti, kako naj bi bil posnetek videti, in temu primerno nastaviti kamero, da smo lahko zajeli pravi kader. Pri posameznem koraku izdelave smo med izvedbo položaj fotoaparata spreminjali, da smo lahko dobili več
Slika 32: Poliranje lusk Slika 33: Končni izdelek
33
različnih kotov izdelave in tudi bližnje posnetke izdelka. Posnetke dela smo posneli s snemalnikom zaslona Wondershare Filmora X. Te posnetke smo shranili na USB ključek in jih na domačem računalniku obdelali s programom za videomontažo Adobe Premiere CC 2014.
4.7 Pregled posnetkov
Po končani izdelavi smo vse posnetke s fotoaparata in ključka prenesli na namizni računalnik in jih shranili v mapo, kjer smo posnetke kronološko uredili. Vse posnetke smo pregledali in si za lažjo organizacijo montaže zapisali, kaj je v katerem posnetku (Slika 34).
Slika 34: Zaslonska slika pregleda datotek
4.8 Montaža videoposnetka
Pri montaži videoposnetka smo najprej uvozili posnetke, ki smo jih predhodno označili z namenom in korakom izdelave. Za montiranje smo uporabili Adobe Premiere CC 2014. Ob montaži smo si zapisovali besedilo, ki smo ga pozneje prav tako posneli in uporabili v zvočni obliki (Slika 35).
34
Slika 35: Zaslonska slika programa za videomontažo
Po uvozu posnetkov smo posamezne posnetke prenesli v časovnico, kjer smo vsak posnetek posebej obrezali, pohitrili ali upočasnili. Uporabili smo samo najpomembnejše dele posnetka, ki najbolje ponazarjajo posamezen korak izdelave, ki ga opisujemo. Po ureditvi posnetkov smo med posnetki dodali tranzicije, ki omogočajo lepši prehod med posameznimi posnetki. Dodali smo tudi naslove posameznih delov izdelave in glavni naslov na začetku videopredstavitve (Slika 36). To smo uredili s funkcijami, ki jih omogoča program. Celoten posnetek traja 11 minut in 26 sekund. Posnetek smo po koncu montaže izvozili v datoteko mp4.
Slika 36: Zaslonska slika dodajanja naslova videoposnetka v programu
35
4.9 Izdelava zvočnega posnetka
Ko smo dokončali videoposnetek, smo besedilo, ki smo ga ob urejanju zapisali, prebrali in posneli ter nato dodali v program kot zvočno datoteko. Zvočno datoteko smo uredili v programu, ki zvok pokaže kot zvočne valove, ki kažejo višanje in nižanje zvoka (Slika 37).
Pri tem smo zvočni posnetek glede na vizualne posnetke primerno uredili, da je opis spadal k posnetku, ki to tudi prikazuje. Po ureditvi govora smo dodali še zvočno datoteko z glasbo za ozadje govora. Glasnost glasbe smo v predelih govora zmanjšali, da se govor sliši razločneje.
Slika 37: Zaslonska slika dodajanja avdioposnetka v videopredstavitev
36
5 RAZPRAVA
V diplomskem delu smo predstavili izdelavo zobnih lusk v sprednjem delu zobnega loka na zobeh 13,12,11,21,22 in 23 iz blokov litijeve disilikatne steklokeramike s tehnologijo CAD/CAM. Najprej smo rezkali provizorične luske iz PMMA in preverili morebitne napake ter šele nato izdelali končni izdelek iz steklokeramike. Vsako keramično lusko smo digitalno modelirali, rezkali in na koncu glazirali. O vseh korakih izdelave keramičnih lusk smo pripravili še videopredstavitev. Postopek smo posneli s fotoaparatom, pri čemer smo zajeli vsak posamezen korak izdelave. Posnetke smo razvrstili in jih v videopredstavitev uredili v programu za videomontažo. Dodali smo zvočno datoteko z govorno razlago postopka. Pri postopkih izdelave smo sledili navodilom proizvajalcev materialov, rezkalne enote in druge tehnološke opreme. Upoštevali smo vsa pravila varstva pri delu. Pri izvedbi nam je pomagala zbrana literatura, po kateri smo se ravnali in smo jo pred samo izvedbo skrbno prebrali.
Na voljo je veliko znanstvenih člankov, strokovnih knjig in druge literature o zobnih luskah. Pri izvedbi in informacijah o izdelavi zobnih lusk, materialih in tehnologiji so si avtorji del dokaj enotni ter navajajo raziskave in ugotovitve s podobnimi izidi.
Različni avtorji (Barizone et al., 2014; Pini et al., 2012; Schmitter, Seydler, 2012) navajajo, da se luske, narejene s tehnologijo CAD/CAM, najpogosteje uporabljajo za dosego bolj estetskega videza zob. Z njimi korigiramo diskoloracijo zob, diastemo in druge napake v vizualni obliki. Keramika je material, s katerim lahko izdelamo najboljši približek naravni sklenini zoba z dobrimi mehanskimi in estetskimi lastnostmi. Je material prve izbire za dosego estetskih rezultatov v sprednjem delu zobnega loka. Steklokeramika omogoča veliko translucentnost in individualizacijo posameznega zoba. Avtorji navajajo, da je zaradi napredka pri tehnologiji CAD/CAM, rezkalnih enotah in intraoralnih optičnih bralnikih mogoče luske v zobnih laboratorijih s to tehnologijo izdelati hitreje, ceneje in natančneje. S tehnologijo CAD/CAM je mogoče izdelati tanke luske, debele tudi do 0,3 mm.
Pri izdelavi lusk s tehnologijo CAD/CAM je izvedba od digitalnega odtisa do končnega izdelka potekala hitro in brez napak. Med procesom modelacije lusk in do rezkanja nas je programska oprema sproti opozarjala in nam pomagala do končnega izdelka na podlagi danih informacij. V programu lahko v knjižnici nasmehov izberemo že vnaprej določeno
37
obliko zoba, pri modelaciji pa lahko izredno natančno sproti preverjamo debelino, dolžino in širino lusk v vseh smereh, poleg tega si pri modeliranju lahko pomagamo z ravnili, kar dopušča zelo malo možnosti za napake. Tehnologija CAD/CAM omogoča izdelavo tankih lusk, ki jih sicer ne bi mogli izdelati. V najožjih predelih so luske, ki smo jih izdelali, debele tudi le 0,3 mm. Tudi med rezkanjem program ne pušča možnosti napak in za najmanjši detajl izračuna, ali ga rezkala lahko rezkajo. Zaradi tega je izdelek izredno kakovosten in zagotavlja vse estetske lastnosti in karakteristike, ki jih želimo prikazati, na modelu pa se luska popolnoma prilega preparirani površini. Material je v blokih različnih barv, kar omogoča izbiro določene barve zoba in translucentnosti. Luske lahko še ročno pobarvamo in jim dodajamo karakteristike, kar omogoča individualizacijo lusk in daje vsaki luski posebej karakteristike, da lahko izpolnjuje vse estetske pogoje.
Pini in sodelavci (2012) v raziskavi navajajo, da je klinična uspešnost zobnih lusk v raziskavi po 12 letih zelo visoka, tudi do 94 odstotkov. Na uspešnost vplivajo različni dejavniki, kot so obrobna zapora, predispozicije, npr. nepravilna okluzija. Steklokeramika se je izkazala za zelo uspešen material za izdelavo lusk s tehnologijo CAD/CAM.
Klinične uspešnosti preživetja lusk žal ne moremo preveriti. Glede na informacije, ki jih avtorji navajajo, pa smo pazili na dobro obrobno zaporo in pravilno izdelali luske po najnovejših standardih, ki zagotavljajo dolgo dobo preživetja lusk.
Steklokeramični blok smo rezkali in glazirali, kar omogoča zelo hitro izdelavo lusk s tehnologijo CAD/CAM v primerjavi z drugimi vrstami keramike, ki jih moramo še sintrati.
Ker je steklokeramika kot material že dodelana, smo jo samo rezkali. Tako ne pride do krčenja materiala, kar zagotavlja dobro obrobno zaporo in naleganje na kontrolni model.
Omar in sodelavci (2010) navajajo, da na debelino luske vpliva že sama preparacija. Zob naj se preparira samo v predelu sklenine. Minimalna preparacija, ki jo dobimo iz ordinacije, naj bi bila 0,5 mm, kar omogoča minimalno debelino luske.
Ivoclar Vivadent, Inc. (2017) navaja, da je preparacija zoba za najmanjšo mogočo debelino nanosa materiala IPS Empress CAD za 0,6 mm obrušen cervikalni predel, za 0,7 mm obrušen incizalni predel in za 0,7 mm pobrušen labialni predel zoba. Drugi avtorji (Valenzuela et al., 2020; Sasse et al., 2015) ugotavljajo, da je najboljša debelina luske glede na odpornost proti lomu od 0,3 do 0,7 mm.
38
V našem primeru smo izdelali luske na zobeh 13–23. Preparacija nam je zagotovila, da smo oblikovali luske v najtanjših predelih 0,3 mm in najdebelejših mestih 0,7 mm.
Debelino lusk smo pred rezkanjem preverili. Držali smo se debeline, ki jo navaja proizvajalec in jo narekujejo strokovni znanstveni viri. Luske, ki smo jih naredili, so bile zelo krhke in tanke. Luske so se natančno prilegale modelu in obrobna zapora, ki predstavlja največji dejavnik za uspeh, je bila na vseh mestih videti zadovoljivo. Ker diplomsko delo ne temelji na preverjanju tesnjenja obrobne zapore, ne moramo zagotovo trditi, da je zadovoljiva, dokler ni cementirana v pacientovih ustih.
Bregar in sodelavci (2010) navajajo, da se v izobraževalnih ustanovah v učnih načrtih pojavljajo nove oblike poučevanja, ki zajemajo novodobne tehnologije. Med njimi so videopredstavitve, računalniški programi, razna gradiva, ki se razvijajo skupaj s tehnologijo. Z videopredstavitvijo, ki zajema podatke, lahko kakovostno in primerno prikažemo informacije, ki izboljšajo razumevanje zapletenih in neznanih pojmov ter pojavov.
Menimo, da bi z videopredstavitvijo izdelave restavracije zelo veliko pripomogli k lažjemu razumevanju in učenju študentov laboratorijske zobne protetike. Veliko učečih prihaja iz srednješolskih programov, v katerih se z delom laboratorijskega zobnega protetika niso seznanili. Menimo, da bi začetni prikaz celotnega postopka izdelave veliko pripomogel k lažji izvedbi restavracije na laboratorijskih vajah. Med študijem se študentje srečajo z veliko novimi in zapletenimi izrazi, ki si jih je težko predstavljati. Če bi bilo učenje vizualno podprto z videopredstavitvijo, bi učeči lahko besede hitreje povezali s sliko.
Pri izbiri posnetkov smo iz večurnih posnetkov izbrali samo tiste bistvene trenutke, ki najbolje prikažejo določen korak in zajamejo ključne trenutke izdelave.
Pri montaži videa smo prikazali informacije, bistvene za prikaz izdelave. V videu nismo prikazali specifičnih podrobnosti, saj ima lahko vsak zobni laboratorij drugačno opremo in programe.
Video smo zasnovali tako, da ne presega 15 minut. Video tako ni primeren za učenje celotnega postopka, ampak samo za začetno predstavitev, da študentje v uvodu izvedo, v kaj se podajajo. Menimo, da video predstavlja odličen dodatek k učnemu postopku, ne more pa zamenjati dela in razlage profesorja na učnih vajah in urah.
39
Guo in sodelavci (2014) navajajo, da je pomembno, kakšna je videoprestavitev vizualno in kako je v predstavitvi uporabljen zvok. Specialni učinki naredijo video zanimivejši, pri govorjenju pa je treba govoriti samozavestno in razločno.
Posnetke smo posneli z enim fotoaparatom in stojalom. Pri snemanju smo stojalo in fotoaparat prilagajali sproti. Kadar smo želeli posneti obdelovanje od blizu, smo fotoaparat postavili temu primerno. Videopredstavitev bi lahko izboljšali z novejšo programsko opremo ter novejšim in zmogljivejšim računalnikom. Snemanje bi si lahko olajšali z več snemalci.
40
6 ZAKLJUČEK
Po izdelavi restavracije – od digitalnega odtisa do končnega izdelka – smo skozi posamezne postopke spoznavali tehnologijo CAD/CAM, programsko opremo in se naučili novih, najsodobnejših tehnik izdelave restavracij. Skozi proces smo spoznali, da je delo laboratorijskega zobnega protetika s tehnologijo hitrejše, kakovostnejše in natančnejše. Pri izdelavi lusk s tehnologijo CAD/CAM se uporabljajo bloki iz keramičnega materiala, ki jih rezkalna naprava rezka do želene oblike. To omogoča izdelavo izredno tankih zobnih lusk, tudi do debeline le 0,3 mm.
Tako kot tehnologije se razvijajo tudi materiali. Med materiali, ki trenutno prevladujejo, je keramika. Med različnimi vrstami keramike prevladuje steklokeramika, ki izpolnjuje estetske, biološke in mehanske pogoje. Omogoča veliko translucentnost in je zaradi tega ustrezna za izdelavo lusk, saj jih lahko popolnoma prilagodimo videzu naravnih zob.
Literatura o izdelavi zobnih lusk je obsežna in pregledna ter omogoča pregled postopkov od digitalnega odtisa do izdelave in tehničnih lastnosti zobnih lusk.
Pri izdelavi videopredstavitve smo informacije predstavili čim preprosteje in učinkoviteje.
V videopredstavitev smo vključili samo bistvene podatke in informacije, ki so prav tako preverljivi in podprti z literaturo. Videopredstavitev je lahko učinkovito sredstvo pri učenju in poučevanju. Učitelji lahko videopredstavitev učinkovito vključujejo v poučevanje in s tem snov približajo učečim, saj skozi gibe, govor in sliko informacije lažje in hitreje predstavimo. Videopredstavitev je učinkovit način poučevanja, ki pri učečih spodbuja pozornost. Video pa ne more nadomestiti poučevanja in stika v živo.
Zaradi dostopnosti tehnologije smo videopredstavitev naredili z zmogljivim računalnikom in dobrim programom za videomontažo. V videu mora biti govor jasen, jedrnat in dovolj glasen. Za učinkovito izdelavo videopredstavitve potrebujemo snemalno opremo ter osnovno razumevanje fotoaparata in programa za videomontažo.
Pri izdelavi videa smo bili pozorni na dolžino videopredstavitve in pri tem pazili, da v videu opisujemo ter podajamo samo preverljive in pomembne informacije, saj nismo želeli zaiti z glavne teme in videa prenatrpati z nepotrebnimi informacijami.
41
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Anusavice K J, Shen C, Rawls HR (2013). Phillips' science of dental materials, 12th ed.
Misssouri: Saunders, an imprint of Elsevier Science inc., 418–22.
Arguel A, Jamet E (2009). Using video and static pictures to improve learning of procedural contents. Computer Human Behavior, 25(2): 354–9.
doi:10.1016/j.chb.2008.12.014
Ashwini BL, Kumari N, Hiremath V, Rajeshwari K, Manjunath S (2015). Minimal
Preparation Porcelain Veneer: A Better Option for Restoration of Esthetics. Int J Dent Med Res;1(6):106–08. Dostopno na:
http://www.ijohmr.com/upload/Minimal%20Preparation%20Porcelain%20Veneer.pdf<18.
11. 2020>
Barizon KT, Bergeron C, Vargas MA, Qian F, Cobb DS, Gratton DG, Geraldeli S.
Ceramic materials for porcelain veneers: part II. Effect of material, shade, and thickness on translucency. The Journal of Prosthetic Dentistry,112(4): 864–70.
doi:10.1016/j.prosdent.2014.05.016
Bates AW (2015). Teaching in a digital age: guidelines for designing teaching andlearning.
Vancover: Dergi Park Akademik, 217, 220, 240–45. Dostopno na:
https://www.researchgate.net/publication/301889946_Teaching_in_a_Digital_Age< 11. 2.
2021>
Bregar L, Zagmajster M, Radovan M (2010). Osnove e-izobraževanja. Ljubljana : Andragoški center Slovenije, 1, 10, 22, 115. Dostopno na:
https://arhiv.acs.si/publikacije/Osnove_e-izobrazevanja.pdf< 11.2. 2021>
Davidowitz G, Kotick PG (2011). The use of CAD/CAM in dentistry. . Dental Clinics of North America, 55(3): 559–70. doi:10.1016/j.cden.2011.02.011
Deakin Learning Futures Teaching Development Team (2014). Using audio and video for educational purposes. Deakin Wordly University Australia. Dostopno na:
42
http://www.deakin.edu.au/__data/assets/pdf_file/0003/179013/Modules_1-
4_Using_audio_and_video_for_educational_purposes-2014-02-28.pdf<23. 9. 2020>
Fradeani M, Redemagni M, Corrado M (2005). Porcelain laminate veneers: 6- to 12-year clinical evaluation--a retrospective study. The International journal of periodontics &
restorative dentistry, 25(1):9–17. Dostopno na:
http://www.unitau.br/files/arquivos/category_1/doutorado___ARTIGO_DENTSTICA_2_1 386780728.pdf<15.11. 2020>
Friedman MJ (2015).Disturbing Transition of the Bonded Porcelain Veneer
Restoration, Oral Health. Dostopno na: https://www.oralhealthgroup.com/features/a-disturbing-transition-of-the-bonded-porcelain-veneer-restoration/<27. 10. 2020>
Furuse, A., da Cunha, L., Reis, R., Santana, L., Romanini, J., & Carvalho, R.
(2013). Ceramic veneers with minimum preparation. European Journal of Dentistry, 7(4), 492. doi:10.4103/1305–7456.120645
Guldag MU, Sentut F, Buyukkaplan US (2008). Investigation of Vertical Distance between Incisive Papilla and Incisal Edge of Maxillary Central Incisors. Eur J Dent. 2008 Jul;2(3):
161–6. doi:10.1111/j.1532-849X.2010.00643.x
Guo JP, Rubin R, Kim J (2014). How video production affects student engagement: an empirical study of MOOC videos. L@S '14 Proceedings of the first ACM conference on Learning. doi:10.1145/2556325.2566239
Ivoclar vivadent (2006). IPS Empress CAD; Monolithic solutions Labside. Dostopno na:
https://www.ivoclarvivadent.si/sl/productcategories/ips-empress-cadfile:///C:/Users/ADMIN/Downloads/IPS+Empress+CAD+Monolithic+Solutions+Chair side.pdf<12. 10. 2020>
Ivoclar vivadent (2009). Scientific Documentation IPS e.max CAD:Scientific
Documentation. Dostopno na: http://www.rcalab.com/wp-content/uploads/2018/08/e.Max-Lithium-Disilicate-Scientific.pdf<6. 10. 2020>
43
Ivoclar vivadent (2017). IPS Empress CAD; Monolithic solutions Labside. Dostopno na:
https://www.ivoclarvivadent.si/sl/productcategories/ips-empress-cadfile:///C:/Users/ADMIN/Downloads/IPS+Empress+CAD+Monolithic+Solutions+Labsi de.pdf<20. 10. 2020>
Jago M (2014). Adobe Premiere Pro CC Classroom in a Book (2014 Release). California:
Adobe Systems Incorporated, 2–12.
Kelly JR (2004). Dental ceramics: current thinking and trends. Dental Clinical Research Center,University of Connecticut Health Center, 48(2):viii, 513–30.
Kelly JR (2004). Dental ceramics: current thinking and trends. Dental Clinical Research Center,University of Connecticut Health Center, 48(2):viii, 513–30.