Točka G in fiziologija spolnega odziva pri ženskah

1 UVOD

1.2 Točka G in fiziologija spolnega odziva pri ženskah

Točka G je poimenovana po Ernstu Gräfenbergu, nemškem zdravniku, ki jo je v nekem članku opisal kot »erogeno cono na sprednji steni vagine«. Gräfenberg pa ni bil prvi, ki je opisal to občutljivo območje. V 17. stoletju jo je Ragnier de Graff poimenoval ženska prostata ali corpus glandulosum. Točka G je občutljivo območje, ki se čuti skozi sprednjo steno nožnice približno na polovici poti med posteriorno stranjo sramne kosti in materničnim vratom vzdolž poteka sečnice. Točko G je najlažje začutiti, ko ženska leži na hrbtu. Če v nožnico vstavite en ali dva prsta, z dlanjo navzgor s pomočjo gibanja prstov »pridi sem«, začne tkivo, ki obdaja sečnico, nabrekati. Ko se območja prvič dotakne, se lahko ženska počuti, kot da bi morala urinirati, če pa se dotik nadaljuje nekaj sekund dlje, se lahko spremeni v prijeten občutek (Greenberg et al., 2017).

Fiziološko gledano se orgazem s stimulacijo točke G razlikuje od orgazma, ki ga povzroči stimulacija klitorisa. Med orgazmom s stimulacijo klitorisa konec vagine nabrekne. Med orgazmom zaradi stimulacije točke G pa se maternični vrat potisne navzdol v nožnico.

Številne ženske doživijo »mešani orgazem«, ki je kombinacija istočasne stimulacije točke G in klitorisa. Hkrati je tudi pomembno poudariti, da vsem ženskam ni všeč občutek ob stimulaciji točke G. Nekatere ženske izločijo tudi majhno količino tekočine (približno 3–5 cm³) iz sečnice ob orgazmu s stimulacijo točke G. Tekočina ima izgled razvodenelega mleka, kemično pa je podobna semenski tekočini (Jannini et al., 2010).

Nožnica (lat. vagina) je gladkomišična cevasta struktura (dolžine približno 10 cm), ki se razteza med vulvo in materničnim vratom. Labia minora delno skriva vhod v nožnico, njen zadnji del pa se konča pri materničnem vratu. Deviška kožica je sluznična duplikatura, ki zapira vhod v nožnico in se ob prvem spolnem odnosu raztrga. Vdolbina, ki jo tvori prisotnost materničnega vratu, se imenuje nožnični svod ali forniks (Standring, 2008). Pri nerodnicah je sluznica stene maternice prečno nagubana, pri ženskah, ki so že rodile pa je gladkejša (Gošnak Dahmane, 2005). Nožnico oživčujejo predvsem veje uterovaginalnega pleteža. Spodnji del nožnice pa oživčuje tudi pudendalni živec (Dahmane in sod., 2016).

Ščegetavček (lat. clitoris) je erektilna struktura in ima podoben izvor kot moški spolni ud.

Klitoris tvorita dva kraka, telo in glavica, ki je prekrita s prepucijem. Vidna je le petina (ali manj) ščegetavčka, ostalo pa je skrito pod kožo (O'Connell et al., 2005). Glava klitorisa je zunanji del klitorisa in je dolga 4 – 7 mm (Williams et al., 2008). Klitoris je pretežno oživčen s pudendalnim živcem (lat. Nervus pundendus) (Levin, 2015).

Fiziologija zajema vse funkcije in spremembe sistemov – živčnega, mišičnega, žilnega, presnovnega, endokrinega in imunskega, ki so bistvenega pomena za popoln spolni odziv (Graziottin, Giraldi, 2006). Med spolnim vzburjenjem se tako klitoris kot majhne sramne ustnice napolnijo s krvjo, dolžina in premer vagine in klitorisa pa se povečata. Masters in Johnsonova (1966) sta ugotovila, da se med spolnim vzburjenjem premer malih sramnih ustnic poveča za dva do trikrat.

Zelo pomembno vlogo pri spolnem vzburjenju predstavljajo tudi hormoni. Estrogen je hormon, ki poveča pretok krvi v spolnih organih in jih s tem naredi občutljivejše na dražljaje.

V raziskavah je bilo ugotovljeno, da imajo pomemben vpliv na regulacijo delovanja klitorisa in vagine tudi androgeni. Lahko vplivajo na fiziologijo nožničnega tkiva in gladkih mišic vagine (Traish et al., 2002).

5 1.3 Ženski spolni odziv

V petdesetih letih prejšnjega tisočletja je Kinsey s sodelavci (1953) raziskoval spolno življenje žensk v ZDA. Kasneje sta Masters in Johnsonova (1966) začela raziskovalna prizadevanja, ki so razširila znanstveno znanje o spolnem odzivu. Opisala sta štiri fiziološke faze spolnega odziva: fazo vzburjenja, plato fazo, fazo orgazma in fazo umiritve oz.

resolucije. Kasneje je Kaplanova (1979) predlagala trifazni model, ki ga sestavljajo: želja, vzburjenost in orgazem. Pred kratkim je bil predlagan krožni model spolnega odziva žensk, ki vključuje čustveno intimnost, spolne dražljaje in zadovoljstvo v odnosih (Basson et al., 2004). Ženski spolni odziv je kljub temu zapleten in verjetno ne obstaja noben model ali cikel, ki bi veljal za vse ženske.

1.4 Spolna vzburjenost in orgazem

Orgazem je psihofiziološki odziv, ki je povezan z intenzivnim občutkom in užitkom (Garcia et al., 2014).

Orgazem je na splošno sestavljen iz vrste psihofizioloških odzivov, ki vključujejo intenzivne in hitre ritmične kontrakcije medeničnih mišic, spremembe srčnega utripa, krvnega tlaka in povečanje hitrosti dihanja. Je kompleksna mešanica subjektivnih duševnih in telesnih sprememb (Levin, 2011).

Na orgazem gledamo kot na enega izmed mnogih ciljev spolnosti in vir užitka ter izpolnitve v spolnem odnosu. Zato ni presenetljivo, da je orgazem ključni pokazatelj spolnega zadovoljstva in kakovosti odnosa kot celote.

Orgazem je učinkovit pokazatelj spolnega užitka in zdrave spolnosti. Poleg tega so orgazmi pomembni napovedniki srečnih odnosov in s tem povezanega spolnega zadovoljstva (WAS - World Association for Sexual Health, 2014).

Sposobnost doživljanja orgazma se zelo razlikuje od ženske do ženske. Nekatere še nikoli niso doživele orgazma, medtem ko so druge ženske multiorgazmične ali lahko dosežejo orgazem že med negenitalno stimulacijo (stimulacija dojk, domišljija itd.) (IsHak et al., 2010). Večina raziskav v zvezi z orgazmom se je osredotočila predvsem na preverjanje

njegove prisotnosti ali odsotnosti, težav ter kako pomemben je za spolno aktivnost (Arcos-Romero et al., 2018).

Ugotovljeno je bilo, da ženske razlikujejo med »klitorisnim« orgazmom, ki je pogosto dosežen z masturbacijo in »vaginalnim«, ki je najpogosteje dosežen s spolnim odnosom z moškim. Ženske opisujejo vaginalni orgazem kot superiorni klitorisnemu (Lavie-Ajayi, Joffe, 2009). V nekaterih raziskavah je opisan tudi analni orgazem. V raziskavi, ki so jo izvedli Maynard et al. (2009), so ugotovili, da je povod za analne spolne odnose predvsem iskanje novih užitkov, ki zajema tako fizično kot tudi čustveno vznemirjenje. Kar zadeva fizične občutke, ki jih povzroča analni spolni odnos, so udeleženci raziskave pogosto primerjali z vaginalnim ali oralnim spolnim odnosom.

Orgazmi so najpogosteje posledica genitalne stimulacije, vendar obstaja veliko poročil, da lahko tudi druge vrste senzorične stimulacije (negenitalne) povzročijo orgazem. Vrste senzoričnih stimulacij so lahko: slikovni orgazmi, orgazmi ust, orgazem rok in ramen, preobčutljivi orgazmi kože, orgazmi dojk in prsnih bradavic ter mnogi drugi (Komisaruk, Whipple, 2011).

Ženske, ki so imele težave v doseganju orgazma, so poročale o tesnobi, jezi, frustraciji in žalosti. Obdajal jih je občutek zamujenosti, neuspešnosti in njihovo spolno zadovoljstvo ter želja sta bila zmanjšana (Lavie-Ajayi, Joffe, 2009).

1.5 Spolne motnje

Spolne motnje lahko v grobem razdelimo v štiri skupine: motnje spolnega vzburjenja, motnje spolne želje, motnje orgazma in bolečina pri spolnem odnosu (Palacios et al., 2009).

Za motnje spolnega vzburjenja pri ženskah je značilna trajna ali ponavljajoča se nezmožnost vaginalne vlažnosti ali nabreklosti vulve kot odziv na spolno vzburjenje, ali ga ohraniti do konca spolne aktivnosti (Laan, Both, 2011). Vzrok za pojavnost spolnih motenj je lahko tudi biološki ali zdravsteveni, kot so na primer hormonske spremembe ali sladkorna bolezen (Hicks, 2006). Psihosocialni dejavniki tveganja za motnje spolnega vzburjenja vključujejo zakonske težave, negativna stališča glede spolnosti, stres, čustvene težave ter depresijo in tesnobo (Dunn et al., 1999).

Stanje nizke ali zmanjšane spolne želje se imenuje hipoaktivna motnja spolne želje. Opisana je kot trajno ali ponavljajoče se pomanjkanje (ali odsotnost) spolnih fantazij in želje po spolni dejavnosti (APA - American Psychiatric Association, 2000). Odsotni ali nizki spolni interesi sami po sebi niso patološki, lahko pa postanejo problematični zaradi neskladja med spolnimi željami med partnerji (Bancroft et al., 2003).

Motnja orgazma je opisana kot trajna ali ponavljajoča se zakasnitev ali odsotnost orgazma po normalni fazi spolnega vzburjenja (APA, 2000). Lahko je vseživljenjska (primarna), pridobljena (sekundarna), generalizirana (nikoli ne doživlja orgazma) ali situacijska, pri kateri orgazem doseže samo s posebno stimulacijo.

Bolečino pri spolnem odnosu ločimo na disparevnijo in vaginizem. Disparevnija je opisana kot ponavljajoče se bolečine v spolovilih, ki se pojavljajo med spolnim odnosom ter povzročajo stisko in nelagodje. Prevalenca disparevnije se v splošni populaciji giblje med 3 in 18 %, odvisno od geografske lege in okolja. V severnoevropskih državah je stopnja nižja, medtem ko je v Združenih državah Amerike ta stopnja višja. Ženske z disparevnijo poročajo tudi o višji stopnji tesnobe in depresije (Weijmar Schultz et al., 2005). Vaginizem je opredeljen kot nehoteni krč nožnice in mišic medeničnega dna, ki moti spolni odnos ter pri ženskih povzroča stisko (APA, 2000). Delimo ga na vseživljenjski (primarni) in pridobljeni (sekundarni) (Reissing, 2009).

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je raziskati, kateri dejavniki vplivajo na ne pojavnost orgazma pri ženskah ter kako so ženske zadovoljne s svojim spolnim življenjem.

Zastavili smo pet raziskovalnih hipotez:

H1: Ženske, ki med spolnim odnosom vedno ne doživijo orgazma, vseeno pripisujejo določen pomen spolnosti v partnerstvu.

H2: Ženske, ki so spolno aktivne, so vsaj enkrat doživele orgazem.

H3: Ženske lažje in hitreje doživijo orgazem ob samozadovoljevanju kot med spolnim odnosom.

H4: Ženske doživljajo klitorisni orgazem bolj intenzivno vendar manj zadovoljivo kot vaginalni orgazem.

H5: Ženske vsaj enkrat v življenju hlinijo orgazem.

3 METODE DELA

Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem, smo uporabili deskriptivno metodo dela. Sistematično smo pregledali slovensko in tujo literaturo s področja ženske spolnosti. Pri iskanju smo si pomagali s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, kot so: »orgasm«, »female orgasm«, »types of orgasm«, »sexuality«,

»spolnost«, »orgazem«, »orgazem pri ženskah«. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah Google Scholar, ScienceDirect, PubMed, DiKul, SpringerLink, v bibliografskem sistemu COBISS + in v fizični obliki v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Pri iskanju ustrezne literature je bil uporabljen časovni okvir od leta 2005 do 2021, vendar je bila vključena tudi starejša literatura, za katero smo presodili, da je še vedno relevantna. Pri iskanju literature smo upoštevali naslednje vključitvene kriterije: dostopnost članka v celoti, literatura v slovenskem in angleškem jeziku, strokovnost ter ustreznost vsebine glede na raziskovalno področje in postavljene hipoteze.

V drugem, empiričnem, delu smo uporabili kvantitativno metodo dela z anketnim vprašalnikom.

3.1 Opis merskega inštrumenta

Raziskava je potekala s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika (Priloga 2). Vprašalnik je sestavljalo 23 vprašanj. Sestavljen je bil iz dveh delov. Prvi del so sestavljala vprašanja o demografskih podatkih anketirank (spol, starost, zakonski stan in stopnja izobrazbe), drugi del pa so sestavljala vprašanja povezana s spolnostjo. Za sodelovanje v anketnem vprašalniku smo upoštevali naslednje vključitvene pogoje: starost 18 let in več, ženski spol in osebno dovoljenje za sodelovanje v anketi.

3.2 Opis vzorca

Anketni vprašalnik so izpolnjevale odrasle ženske, ki živijo na območju Republike Slovenije. Objavljen je bil na socialnem omrežju Facebook, kjer je bil deljen v raznih skupinah, katerih populacija je predvsem ženska. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Izpolnjenih je bilo 2136 vprašalnikov, od tega jih je bilo v celoti 1409. Realizacija vzorca je bila 66 %. Anketni vprašalnik je bil oblikovan s pomočjo spletnega portala 1KA

(EnKlikAnketa). Reševanje anketnega vprašalnika je bilo mogoče od 1. do 12. 6. 2021.

Pridobljene podatke smo analizirali s statistično programsko opremo SPSS 26.0. Test Kolmogorov-Smirnov in test Shapiro Wilk sta bila uporabljena za oceno uporabe parametričnih ali neparametričnih testov. Oba testa sta pokazala nenormalno porazdelitev.

Na podlagi te ugotovitve smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient, F-test in χ2 -test.

Statistična pomembnost je bila določena na p<0,05.

Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-213/2021/3) (Priloga 1).

4 REZULTATI

V vzorcu so bile anketiranke stare od 18 do 20 let (n = 47; 3,4 %), od 21 do 30 let (n = 666;

48,7 %), od 31 do 40 let (n = 445; 32,6 %), od 41 do 50 let (n = 164; 12,0 %), od 51 do 60 let (n = 41; 3,0 %) in 61 let ali več (n = 4; 0,3 %).

Večina anketirank je zaključila srednješolsko izobraževanje (n = 520; 38,2 %), 425 (31,2 %) jih je zaključilo 1. stopnjo visokošolske izobrazbe, 320 (23,5 %) 2. stopnjo visokošolske izobrazbe, 76 (5,6 %) 3. stopnjo visokošolskega izobraževanja, 20 (1,5 %) pa jih ima zaključeno le osnovnošolsko izobrazbo (Tabela 1).

Tabela 1: Raven izobrazbe

f %

Osnovnošolska izobrazba 20 1,5

Srednješolska izobrazba 520 38,2

1. stopnja visokošolske izobrazbe 425 31,2 2. stopnja visokošolske izobrazbe 320 23,5 3. stopnja visokošolske izobrazbe 76 5,6

Skupaj 1361 100,0

Večina anketirank (n = 489; 36,0 %) je bila v razmerju (neporočenih), 410 (30,1 %) je bilo poročenih, 253 (18,6 %) jih živi v zunajzakonski skupnosti, 167 (12,3 %) je samskih, 38 ( 2,8 %) razvezanih in 3 (0,2 %) so ovdovele.

V vzorcu je 413 (37,0 %) anketirank odgovorilo, da redko pristane na spolne odnose izključno na željo partnerja. 335 (30,0 %) jih pristane občasno, 204 (18,3 %) pa jih ne pristane.

Na vprašanje ali lažje doživijo orgazem med spolnim odnosom s partnerjem ali med samozadovoljevanjem, jih je 673 (60,4 %) odgovorilo, da ga lažje doživi med samozadovoljevanjem, 441 (39,6 %) pa jih je odgovorilo, da med spolnim odnosom s partnerjem. 881 (79,3 %) anketirank v vzorcu med samozadovoljevanjem vedno doživi orgazem, 230 (20,7 %) pa jih med samozadovoljevanjem ne doživi vedno orgazma.

Na vprašanje ali vaš partner poskrbi, da doživite orgazem, jih je 553 (49,9 %) odgovorilo, da redno, 285 (25,7 %) večkrat, 149 (13,4 %) občasno, 88 (7,9 %) redko in 33 (3,0 %) jih je odgovorilo, da partner nikoli ne poskrbi, da bi doživela orgazem.

Večina anketirank (n = 603; 45,3 %) je na vprašanje, ali so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, odgovorilo, da so zadovoljne, 248 (18,6 %) da niso, 225 (16,9 %) je popolnoma zadovoljnih, 205 (15,4 %) je neopredeljenih, 50 (3,8 %) pa jih je popolnoma nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem (Tabela 2).

Tabela 2: Zadovoljstvo s spolnim življenjem

f %

Sem popolnoma nezadovoljna. 50 3,8

Nisem zadovoljna. 248 18,6

Neopredeljena. 205 15,4

Sem zadovoljna. 603 45,3

Sem popolnoma zadovoljna. 225 16,9

Skupaj: 1331 100,0

Anketiranke smo povprašali, ali med vsakim spolnim odnosom doživijo orgazem. Večina jih ga med vsakim spolnim odnosom ne doživi (n = 858; 67,6 %), 412 (32,4 %) pa orgazem doživi. Najpogostejši razlogi ne doživetja orgazma so bili: nesproščenost, stres, utrujenost in premalo predigre (Tabela 3).

Tabela 3: Doživljanje orgazma med vsakim spolnim odnosom

f %

Da. 412 32,4

Ne. 858 67,6

Skupaj: 1270 100,0

Na vprašanje katero vrsto orgazma doživijo najpogosteje, jih je večina (n = 838; 67,8 %) odgovorila, da je to klitorisni, 326 ( 26,4 %) vaginalni, 12 (1,0 %) analni in 60 (4,9 %) jih ne doživi nobenega od naštetih (Tabela 4).

Tabela 4: Vrsta orgazma

f %

Klitorisni orgazem 838 67,8

Vaginalni orgazem 326 26,4

Analni orgazem 12 1,0

Nobenega 60 4,9

Skupaj: 1236 100,0

Na vprašanje ali so občutki ob klitorisnem orgazmu bolj intenzivni, vendar manj zadovoljivi kot ob vaginalnem orgazmu je 659 (54,4 %) anketirank odgovorilo pritrdilno, 553 (45,6 %) pa je izbralo odgovor ne.

Večina anketirank v vzorcu najpogosteje doživi orgazem med spolnim odnosom v položaju na hrbtu (n = 587; 41,7 %), 452 (32,1 %) na partnerju, 254 (18,0 %) na vseh štirih okončinah, 133 (9,4 %) pa jih doživi na boku. Najpogostejši odgovori pod rubriko drugo so se pojavljali, da orgazma ne doživi, da ga doživi na trebuhu, z oralno zadovoljitvijo s strani partnerja in da položaj ni pomemben.

V vzorcu je imela večina anketirank spolne odnose od 2 do 4 x na mesec (n = 310; 26,3 %).

Ostale so imele od 5 do 7 (n = 256; 21,7 %), od 8 do 10 (n = 197; 16,7 %), od 11 in več (n

= 170; 14,4 %), od 0 do 1 (n = 123; 10,4 %), 122 (10,4 %) pa jih je imelo spolne odnose manj kot enkrat na tri mesece (Tabela 5).

Tabela 5: Pogostost spolnih odnosov

f %

Večina anketirank se je o spolnosti največ naučila preko spleta (n = 785; 55,7 %), 441 (31,3

%) od prvega spolnega partnerja, 410 (29,1 %) od prijateljev, 348 (24,7 %) iz knjig, 183 (13,0 %) preko televizije, 179 (12,7 %) v šoli ter le 68 (4,8 %) se jih je naučila od staršev.

Najpogostejši odgovori pod rubriko drugo so se pojavljali: od trenutnega partnerja, izkušnje, z vsakim partnerjem nekaj novega.

Na vprašanje s kom se lahko odkrito in sproščeno pogovarjate o vaši spolnosti, je večina (n

= 864; 61,3 %) odgovorila, da s svojim partnerjem, 611 (43,4 %) z najožjimi prijatelji, 126 (8,9 % ) z nobenim, 84 (6,0 %) z bratom/sestro, 47 (3,3 %) s sodelavci, 36 (2,6 %) s starši in 35 (2,5 %) jih je odgovorilo, da se lahko pogovarja z vsakim. Odgovor pod rubriko drugo je izbralo 13 (0,9 %) anketirank. Najpogostejši odgovor, ki se je pojavljal, je bil s terapevtom.

Za večino (n = 767; 54,4 %) anketirank je glavni motiv za spolni odnos zadovoljitev lastnih spolnih potreb, 654 (46,4 %) zadovoljitev partnerjevih spolnih potreb, 638 (45,3 %) za sprostitev, 667 (47,3 %) izražanje naklonjenosti do partnerja, 264 (18,7 %) potrditev lastne ženskosti s partnerjeve strani, 256 (18,2 %) občutek pomembnosti, privlačnosti do sebe, 32 (2,3 %) jih je izbralo rubriko drugo, kjer so bili najpogostejši odgovori: občutek povezanosti s partnerjem, zbližanje in globlji odnos

Na vprašanje ali kdaj zaigrate doživljanje orgazma je velika večina (n = 672; 58,2 %) anketirank odgovorila, da nikoli, 245 (21,2 %) redko, 169 (14,6 %) včasih, 53 (4,6 %) večkrat in 15 (1,3 %) jih je odgovorilo, da vedno zaigrajo doživljanje orgazma (Tabela 6).

Tabela 6: Hlinjenje orgazma

Večina (n = 662; 47,0 %) anketirank v vzorcu je na vprašanje, kateri so glavni razlogi, da zaigra doživljanje orgazma odgovorila, da ga ne zaigra. 345 (24,5 %) jih je odgovorilo, da zato, ker želijo, da partner ne bi bil razočaran, 163 (11,6 %) ker želijo, da se spolni odnos čimprej konča, 70 (5,0 %) jih želi nahraniti partnerjev ego, 27 (1,9 %) pa jih je odgovorilo, ker še nikoli ni doživela orgazma. Rubriko drugo je izbralo 31 (2,2 %) anketirank in najpogostejši odgovori so bili: včasih predolgo traja, odvisno od situacije, redko ga doživi, partner je užaljen in ne govori z mano.

Sledilo je vprašanje, kateri dejavniki v vašem spolnem življenju vas najbolj motijo. 340 (24,1

%) jih je odgovorilo, da je to prekratka predigra, 304 (21,6 %) ne moti nič, 296 (21,0 %) premalo strasti, 267 (18,9 %), da ne doživi orgazma, 238 (16,9 %) prekratek spolni odnos, 221 (15,7 %) premalo nežnosti s partnerjeve strani. 97 (6,9 %) jih je odgovorilo pod rubriko drugo, da premalo pogosti spolni odnosi, nizek libido in premalo časa.

V vzorcu 573 (40,7 %) anketirank meni, da je najpogostejši dejavnik, da ženske ne doživijo orgazma, prekratka predigra. 518 (36,8 %) jih je odgovorilo premalo strasti, 501 (35,6 %)

neznanje partnerja, 433 (30,7 %) partnerjeva nezainteresiranost, 375 (26,6 %) prekratek spolni odnos. 131 (9,3 %) jih je odgovorilo pod rubriko drugo. Najpogostejši odgovori so bili, da so to stres, nesproščenost in nepoznavanje sebe.

Na vprašanje kakšen pomen pripisujete spolnosti v partnerskem odnosu, jih je 295 (26,3 %) odgovorilo kot zelo pomembno, za 192 (17,1 %) je pomembno, 220 (19,6 %) je bilo neodločenih, 248 (22,1 %) kot nepomembno in 165 (14,7 %) kot zelo nepomembno.

Na podlagi Pearsonovega korelacijskega koeficienta so ugotovljene korelacije med zadovoljstvom s spolnim življenjem in pogostostjo spolnih odnosov (r = 0,569) ter trditvijo, da partner poskrbi za orgazem in zadovoljstvom s spolnim življenjem (r = 0,490).

Starost od 21 do 30 let korelira z zaključeno srednješolsko izobrazbo, pri poročenih in tistih, ki so v razmerju (neporočene), so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, vendar orgazma med spolnim odnosom ne doživijo vsakič. Ugotovljena je bila korelacija med pogostostjo spolnih odnosov manj kot 1 x na 3 mesece in tem, da orgazma med spolnim odnosom ne doživijo vsakič (Tabela 7).

Tabela 7: Korelacije med pogostostjo spolnih odnosov, starostjo, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem in doživljanjem orgazma med spolnim odnosom

Pogostost spolnih odnosov

Starost Izobrazba Zakonski stan