UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
BABIŠTVO, 1. STOPNJA
Karoline Palatin
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA NE POJAVNOST ORGAZMA PRI ŽENSKAH
diplomsko delo
FACTORS AFFECTING THE NON-OCCURRENCE OF ORGASM IN WOMEN
diploma work
Mentor: izr. prof. dr. Andrej Starc
Somentor: izr. prof. dr. Tomislav Jukić
Recenzentka: doc. dr. Raja Gošnak Dahmane
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Hvala mentorju izr. prof. dr. Andreju Starcu za strokovne nasvete, spodbudo in potrpežljivost.
Zahvaljujem se tudi recenzentki doc. dr. Raji Gošnak Dahmane za strokovno recenzijo dela.
Iskrena hvala babicam porodnega bloka porodnišnice Murska Sobota za vso znanje, ki so mi ga predale v času praktičnega usposabljanja.
Iz srca hvala moji družini za vso pomoč in spodbudo med študijem.
Iskrena hvala mojim dragim prijateljicam in fantu za vso pomoč, potrpežljivost in podporo.
IZVLEČEK
Uvod: Spolnost predstavlja kompleksen proces, naravno biološko potrebo človeka, ki je prisotna skozi celotno življenjsko obdobje. Tesno s spolnostjo je povezan spolni nagon (libido), ki je temelj človekove spolne aktivnosti. Pomemben vidik spolnosti pri obeh spolih predstavlja tudi doživljanje orgazma. Tako v Sloveniji kot po svetu je mnogo žensk, ki ne morejo doseči orgazma, kar pa pogosto spremljajo negativna čustva in občutki nezadostnosti in neuspeha. Občutek sramu, krivde, tesnoba in stiska prispevajo k razvoju motnje v doživljanju orgazma. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na ne pojavnost orgazma pri ženskah ter kako so ženske zadovoljne s svojim spolnim življenjem. Metode dela: V teoretičnem delu diplomske naloge je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom literature, ki smo jo iskali v spletnih podatkovnih bazah Google Učenjak, PubMed, ScienceDirect ter v fizični obliki v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela z anketnim vprašalnikom, izdelanim v spletnem portalu 1Ka. Ciljna populacija so bile odrasle ženske. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Vprašalnik je vseboval 23 vprašanj in je bil objavljen na družbenem omrežju Facebook. Podatki so bili analizirani s statistično programsko opremo SPSS 26.0. Rezultati: Raziskava je potekala od 1. do 12. 6. 2021. V celoti je bilo izpolnjenih 1409 anketnih vprašalnikov. Največ udeleženk je bilo starih od 21 do 30. Večina udeleženk je zaključila srednješolsko izobraževanje. Več kot polovica anketirank lažje doživi orgazem med samozadovoljevanjem, večina pa ga med samozadovoljevanjem doživi vsakič. Več kot polovica anketirank najpogosteje doživi klitorisni orgazem. Položaj, v katerem udeleženke med spolnim odnosom najpogosteje doživijo orgazem, je na hrbtu. Dejavniki, kateri najbolj motijo anketiranke v njihovem spolnem življenju, so: prekratka predigra, premalo strasti in prekratek spolni odnos. Na podlagi Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo ugotovili povezavo med zadovoljstvom s spolnim življenjem in pogostostjo spolnih odnosov ter povezavo med tem, da partner poskrbi, da doživijo orgazem in zadovoljstvom s spolnim življenjem. Razprava in zaključek: Spolno zadovoljstvo ljudje doživljamo zelo individualno in je odvisno od številnih dejavnikov, npr. kakovosti, pogostosti in užitka, pripisanih spolnim dejavnostim pa tudi splošnega zdravja in dobrega počutja ali okoliščin, kot so verska prepričanja.
Ključne besede: spolnost, orgazem, orgazem pri ženskah, vrste orgazmov.
ABSTRACT
Introduction: sexuality is a complex process, a natural biological human need that is present throughout life. Closely related to sexuality is the sex drive (libido), which is the basis of human sexual activity. An important aspect of sexuality in both sexes is also the experience of orgasm. Both in Slovenia and around the world, there are many women who cannot achieve orgasm, which is often accompanied by negative emotions and feelings of inadequacy and failure. Feelings of shame, guilt, fear and despair contribute to the development of a disorder in the orgasmic experience. Purpose: The aim of the diploma thesis is to present the factors that influence the frequency of orgasm experience in women and to determine the satisfaction of women with their sexual life. Methods: The theoretical part of the diploma thesis is based on the descriptive method, which comprises the analysis of literature, which was obtained from online databases Google Scholar, PubMed, ScienceDirect and in physical form in the Regional and Study Library Murska Sobota. In the empirical part, we used a quantitative method of work with a questionnaire developed in the 1Ka web portal. The target population were adult women. Participation in the survey was voluntary and anonymous. The questionnaire contained 23 questions and was posted on the social network Facebook. Data was analysed using SPSS 26.0 statistical software. Results:
The survey was conducted from 6/1 to 6/12/2021. A total of 1409 questionnaires were completed. Most of the participants were between 21 and 30 years old. Most of the participants had high school education. More than half of the respondents experience orgasm most often during masturbation and most experience it every time during masturbation. More than half of the respondents experience clitoral orgasm most frequently. The position in which respondents most often experience orgasm during intercourse is missionary position.
The factors that bother respondents the most in their sex lives are: too little foreplay, too little passion, and sex that is too short. Based on the Pearson correlation coefficient, we found a correlation between sexual satisfaction and frequency of intercourse, and a correlation between having a partner ensure that they experience orgasm and sexual satisfaction.
Discussion and conclusion: Sexual satisfaction is experienced very individually by people and depends on many factors, such as the quality, frequency and pleasure attributed to sexual activities, but also on general health and well-being or circumstances such as religious beliefs.
Keywords: sexuality, orgasm, orgasm in women, types of orgasms.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Spolnost in spolni nagon ... 1
1.2 Točka G in fiziologija spolnega odziva pri ženskah ... 3
1.3 Ženski spolni odziv ... 5
1.4 Spolna vzburjenost in orgazem ... 5
1.5 Spolne motnje ... 6
2 NAMEN ... 8
3 METODE DELA ... 9
3.1 Opis merskega inštrumenta ... 9
3.2 Opis vzorca ... 9
4 REZULTATI ... 11
5 RAZPRAVA ... 20
6 ZAKLJUČEK ... 23
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 24 8 PRILOGE
8.1 Soglasje komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko 8.2 Vprašalnik
KAZALO TABEL
Tabela 1: Raven izobrazbe ... 11
Tabela 2: Zadovoljstvo s spolnim življenjem ... 12
Tabela 3: Doživljanje orgazma med vsakim spolnim odnosom ... 12
Tabela 4: Vrsta orgazma ... 12
Tabela 5: Pogostost spolnih odnosov ... 13
Tabela 6: Hlinjenje orgazma ... 14
Tabela 7: Korelacije med pogostostjo spolnih odnosov, starostjo, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem in doživljanjem orgazma med spolnim odnosom ... 15
Tabela 8: Korelacije med pomenom spolnosti, starostjo, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem in doživljanjem orgazma med spolnim odnosom ... 16
Tabela 9: Korelacije med spolnimi odnosi na željo partnerja, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem, doživljanjem orgazma med vsakim spolnim odnosom in vrsto orgazma ... 16
Tabela 10: Korelacije med lažje doživetim orgazmom, zadovoljstvom s spolnim življenjem, doživetim orgazmom med vsakim spolnim odnosom, vrsto orgazma in občutki ob klitorisnem orgazmu ... 17
Tabela 11: Korelacije med doživetim orgazmom pri samozadovoljevanju, starostjo, orgazmom med vsakim spolnim odnosom in vrsto orgazma ... 18
Tabela 12: Korelacije med tem, da partner poskrbi za orgazem, zakonskim stanom, zadovoljstvom s spolnim življenjem, vrsto orgazma in občutki ob klitorisnem orgazmu .. 18
Tabela 13: Korelacija med pomenom spolnosti v partnerstvu in doživetjem orgazma med vsakim spolnom odnosom ... 18
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
WHO World Health Organization APA American Psychiatric Association WAS World Association for Sexual Health
1
1 UVOD
Za razumevanje človeške spolnosti je potreben globlji vpogled, saj je človeška spolnost kompleksna in zajema široko področje prepletov med naravo, družbo in kulturo. Tesno s spolnostjo je povezan spolni nagon (libido), ki je temelj človekove spolne aktivnosti.
Pomemben vidik spolnosti pri obeh spolih predstavlja tudi doživljanje orgazma. Pri moških poznamo eno vrsto orgazma, pri ženskah pa so opisane tri vrste orgazma, in sicer: klitorisni, vaginalni in analni orgazem. Težave z doživljanjem orgazma pri ženskah niso bile vedno problematične, vsaj ne potem, ko je postalo jasno, da ženski orgazem ni potreben za spočetje (Laqueur, 1990).
V Sloveniji in po svetu je mnogo žensk, ki ne morejo doseči orgazma, kar pa pogosto spremljajo negativna čustva ter občutki nezadostnosti in neuspeha. Občutek sramu, krivde, tesnoba in stiska prispevajo k razvoju motnje v doživljanju orgazma (Birnbaum, 2003).
Kljub temu je dosledna ugotovitev v literaturi ta, da le približno polovica žensk, ki ima težave z orgazmom, poroča tudi o povezani stiski (Graham, 2010).
1.1 Spolnost in spolni nagon
Spolnost je osrednji vidik človekovega življenja in zajema spol, spolne identitete, vloge, spolno usmerjenost, erotičnost, zadovoljstvo, intimnost in razmnoževanje. Spolnost se doživlja in izraža v mislih, fantazijah, željah, prepričanjih, stališčih, vrednotah, vedenjih, vlogah in odnosih. Čeprav spolnost lahko vključuje vse te razsežnosti, te niso vedno vse izkušene ali izražene. Na spolnost vpliva interakcija bioloških, psiholoških, socialnih, ekonomskih, političnih, kulturnih, pravnih, zgodovinskih, verskih in duhovnih dejavnikov (WHO – World Health Organization, 2006) in je hkrati priznana kot osnovna človekova potreba (Maslow, 1954; WHO, 2006).
Spolnost se nanaša na to, kako ljudje doživljajo in se spolno izražajo. Znanstvene raziskave o spolnosti so se začele v drugi polovici 20. stoletja. Najstarejša poročila o človeškem spolnem vedenju moških in žensk je objavil Kinsey in sod. (1953).
Brajša (1982) seksualnost opredeljuje v osnovi kot odnos, in sicer kot odnos med ljudmi in ne kot odnos med spoloma. Poudarja, da bi morala biti seksualnost v prvi vrsti medčloveški odnos. Je del človeka, je ena izmed sestavin, s pomočjo katere se ljudje odločajo za
2
medosebne odnose. Marijan in Tea Košiček (1982) v knjigi Spolnost skozi stoletja definirata spolnost kot pristno lastnost človeka. Ta je ključni del njegove osebnosti, pomembna komponenta njegove duševnosti in močno gibalo njegovega ravnanja.
Spolnost v osnovi izhaja iz polarnosti našega spola. Zdi se, da kakovost naše spolnosti, njen duševni vtis, strukturo želje in vzorce vedenja opredeljuje naša biologija. Tesno so povezani z našim spolom, naša kultura pa jih je le nekoliko spremenila. Za moško spolnost pogosto rečemo, da je družabna in agresivna, saj je namen moške biološke narave širjenje semena, ženska spolnost pa velja za bolj dojemljivo in umirjeno, saj mora ženska izbrati pravega in primernega partnerja za svoje potomce (Ventegodt, Merrick, 2008).
Teorije spolnosti so razmeroma nove, saj je bila spolnost dolgo domena religije in filozofije ter ne znanosti. Najzgodnejši znanstveni pristopi k seksologiji so bili medicinske narave, zato so zgodnje raziskave o spolnosti večinoma izvajali zdravniki in psihiatri, zlasti v Nemčiji (Carroll, 2013).
Spolni apetit, spolni nagon, spolna sla, spolna želja in zagon so številni psihoseksualni in vedenjski izrazi, ki se uporabljajo kot sopomenke za besedo libido, latinsko besedo, ki pomeni "želja". Besedo je prvi uporabil Sigmund Freud (Richards, 1991). Libido je opredelil kot »energijo, ki jo obravnavamo kot količinsko velikost tistih instinktov in so povezani z vsem, kar je lahko vključeno v besedo »ljubezen«. Carl S. Jung je libido opredelil v širšem smislu kot psihično energijo, ki je prisotna v vsem, kar je "apetit", nekakšno "željo po", ne nujno spolno. V novejši literaturi je libido spet obravnavan kot glavni spolni apetit, tisto kar motivira človeka k spolnim odnosom in njegovo pozornost usmerja k temu cilju (Jung et al., pov. po Graziottin, 2000).
Levine (1984) je predlagal naslednjo definicijo libida: »Spolna želja je običajno aktivirano, nezadovoljeno duševno stanje spremenljive intenzivnosti, ki ga ustvarjajo zunanji senzorični ali notranji dražljaji, kot so domišljija in spomin, ki povzročajo občutek potrebe ali želje po spolni dejavnosti za zadovoljevanje potreb.«
Spolni nagon je moč spolne motivacije (Baumeister et al., 2001). Gre za to, ali se nekdo počuti motiviranega za spolne odnose. Moški imajo v povprečju bolj visoke spolne želje kot ženske (Lippa, 2006). Libido ima tri glavne veje: biološko, motivacijsko-afektivno in kognitivno (Graziottin, 2000).
3
Lippa (2009) je analiziral podatke iz 53 držav o spolni nagnjenosti in socioseksualnosti ter ugotovil, da imajo moški bolj dosleden spolni nagon. Ženski spolni nagon je bolj nagnjen k variabilnostim, pri čemer predstavljajo pomembno vlogo hormoni, ki vplivajo na spolno željo ne pa tudi na družbeno spolnost žensk (Jones et al., 2018).
Za mnoge ženske je zadovoljivo spolno življenje pomemben del njihovega življenja. Izguba spolnega nagona in zadovoljstva, ki ga lahko prinaša zadovoljivo spolno življenje, ima številne posledice. Te lahko vključujejo nizko samozavest in težave v odnosih. Čeprav je pri mnogih ženskah pomanjkanje libida pogosto začasna težava, je pri drugih ženskah lahko dolgoročna, razen če ni zagotovljena zdravstvena ali psihološka pomoč. Izguba libida je lahko simptom bolezni (npr. anemije, hipotiroidizma, diabetesa, zlorabe drog, alkohola, itd.).
Vzrok so lahko tudi neželeni učinki zdravil (npr. antidepresivi). Tudi hormonske kontracepcijske tablete lahko vplivajo na stopnjo ženskega libida. Po porodu je običajno, da zanimanje ženske za spolnost izgine zaradi pomanjkanja priložnosti, utrujenosti, strahu pred nadaljnjo nosečnostjo, bolečine ali zaradi fizičnega nelagodja. Tudi težave v odnosih so pogost razlog za upad libida. Drugi psihološki vzroki za izgubo libida so lahko stres, prekomerno delo, tesnoba, depresija in mnogi drugi (Hicks, 2006).
1.2 Točka G in fiziologija spolnega odziva pri ženskah
Točka G je poimenovana po Ernstu Gräfenbergu, nemškem zdravniku, ki jo je v nekem članku opisal kot »erogeno cono na sprednji steni vagine«. Gräfenberg pa ni bil prvi, ki je opisal to občutljivo območje. V 17. stoletju jo je Ragnier de Graff poimenoval ženska prostata ali corpus glandulosum. Točka G je občutljivo območje, ki se čuti skozi sprednjo steno nožnice približno na polovici poti med posteriorno stranjo sramne kosti in materničnim vratom vzdolž poteka sečnice. Točko G je najlažje začutiti, ko ženska leži na hrbtu. Če v nožnico vstavite en ali dva prsta, z dlanjo navzgor s pomočjo gibanja prstov »pridi sem«, začne tkivo, ki obdaja sečnico, nabrekati. Ko se območja prvič dotakne, se lahko ženska počuti, kot da bi morala urinirati, če pa se dotik nadaljuje nekaj sekund dlje, se lahko spremeni v prijeten občutek (Greenberg et al., 2017).
Fiziološko gledano se orgazem s stimulacijo točke G razlikuje od orgazma, ki ga povzroči stimulacija klitorisa. Med orgazmom s stimulacijo klitorisa konec vagine nabrekne. Med orgazmom zaradi stimulacije točke G pa se maternični vrat potisne navzdol v nožnico.
4
Številne ženske doživijo »mešani orgazem«, ki je kombinacija istočasne stimulacije točke G in klitorisa. Hkrati je tudi pomembno poudariti, da vsem ženskam ni všeč občutek ob stimulaciji točke G. Nekatere ženske izločijo tudi majhno količino tekočine (približno 3–5 cm3) iz sečnice ob orgazmu s stimulacijo točke G. Tekočina ima izgled razvodenelega mleka, kemično pa je podobna semenski tekočini (Jannini et al., 2010).
Nožnica (lat. vagina) je gladkomišična cevasta struktura (dolžine približno 10 cm), ki se razteza med vulvo in materničnim vratom. Labia minora delno skriva vhod v nožnico, njen zadnji del pa se konča pri materničnem vratu. Deviška kožica je sluznična duplikatura, ki zapira vhod v nožnico in se ob prvem spolnem odnosu raztrga. Vdolbina, ki jo tvori prisotnost materničnega vratu, se imenuje nožnični svod ali forniks (Standring, 2008). Pri nerodnicah je sluznica stene maternice prečno nagubana, pri ženskah, ki so že rodile pa je gladkejša (Gošnak Dahmane, 2005). Nožnico oživčujejo predvsem veje uterovaginalnega pleteža. Spodnji del nožnice pa oživčuje tudi pudendalni živec (Dahmane in sod., 2016).
Ščegetavček (lat. clitoris) je erektilna struktura in ima podoben izvor kot moški spolni ud.
Klitoris tvorita dva kraka, telo in glavica, ki je prekrita s prepucijem. Vidna je le petina (ali manj) ščegetavčka, ostalo pa je skrito pod kožo (O'Connell et al., 2005). Glava klitorisa je zunanji del klitorisa in je dolga 4 – 7 mm (Williams et al., 2008). Klitoris je pretežno oživčen s pudendalnim živcem (lat. Nervus pundendus) (Levin, 2015).
Fiziologija zajema vse funkcije in spremembe sistemov – živčnega, mišičnega, žilnega, presnovnega, endokrinega in imunskega, ki so bistvenega pomena za popoln spolni odziv (Graziottin, Giraldi, 2006). Med spolnim vzburjenjem se tako klitoris kot majhne sramne ustnice napolnijo s krvjo, dolžina in premer vagine in klitorisa pa se povečata. Masters in Johnsonova (1966) sta ugotovila, da se med spolnim vzburjenjem premer malih sramnih ustnic poveča za dva do trikrat.
Zelo pomembno vlogo pri spolnem vzburjenju predstavljajo tudi hormoni. Estrogen je hormon, ki poveča pretok krvi v spolnih organih in jih s tem naredi občutljivejše na dražljaje.
V raziskavah je bilo ugotovljeno, da imajo pomemben vpliv na regulacijo delovanja klitorisa in vagine tudi androgeni. Lahko vplivajo na fiziologijo nožničnega tkiva in gladkih mišic vagine (Traish et al., 2002).
5 1.3 Ženski spolni odziv
V petdesetih letih prejšnjega tisočletja je Kinsey s sodelavci (1953) raziskoval spolno življenje žensk v ZDA. Kasneje sta Masters in Johnsonova (1966) začela raziskovalna prizadevanja, ki so razširila znanstveno znanje o spolnem odzivu. Opisala sta štiri fiziološke faze spolnega odziva: fazo vzburjenja, plato fazo, fazo orgazma in fazo umiritve oz.
resolucije. Kasneje je Kaplanova (1979) predlagala trifazni model, ki ga sestavljajo: želja, vzburjenost in orgazem. Pred kratkim je bil predlagan krožni model spolnega odziva žensk, ki vključuje čustveno intimnost, spolne dražljaje in zadovoljstvo v odnosih (Basson et al., 2004). Ženski spolni odziv je kljub temu zapleten in verjetno ne obstaja noben model ali cikel, ki bi veljal za vse ženske.
1.4 Spolna vzburjenost in orgazem
Orgazem je psihofiziološki odziv, ki je povezan z intenzivnim občutkom in užitkom (Garcia et al., 2014).
Orgazem je na splošno sestavljen iz vrste psihofizioloških odzivov, ki vključujejo intenzivne in hitre ritmične kontrakcije medeničnih mišic, spremembe srčnega utripa, krvnega tlaka in povečanje hitrosti dihanja. Je kompleksna mešanica subjektivnih duševnih in telesnih sprememb (Levin, 2011).
Na orgazem gledamo kot na enega izmed mnogih ciljev spolnosti in vir užitka ter izpolnitve v spolnem odnosu. Zato ni presenetljivo, da je orgazem ključni pokazatelj spolnega zadovoljstva in kakovosti odnosa kot celote.
Orgazem je učinkovit pokazatelj spolnega užitka in zdrave spolnosti. Poleg tega so orgazmi pomembni napovedniki srečnih odnosov in s tem povezanega spolnega zadovoljstva (WAS - World Association for Sexual Health, 2014).
Sposobnost doživljanja orgazma se zelo razlikuje od ženske do ženske. Nekatere še nikoli niso doživele orgazma, medtem ko so druge ženske multiorgazmične ali lahko dosežejo orgazem že med negenitalno stimulacijo (stimulacija dojk, domišljija itd.) (IsHak et al., 2010). Večina raziskav v zvezi z orgazmom se je osredotočila predvsem na preverjanje
6
njegove prisotnosti ali odsotnosti, težav ter kako pomemben je za spolno aktivnost (Arcos- Romero et al., 2018).
Ugotovljeno je bilo, da ženske razlikujejo med »klitorisnim« orgazmom, ki je pogosto dosežen z masturbacijo in »vaginalnim«, ki je najpogosteje dosežen s spolnim odnosom z moškim. Ženske opisujejo vaginalni orgazem kot superiorni klitorisnemu (Lavie-Ajayi, Joffe, 2009). V nekaterih raziskavah je opisan tudi analni orgazem. V raziskavi, ki so jo izvedli Maynard et al. (2009), so ugotovili, da je povod za analne spolne odnose predvsem iskanje novih užitkov, ki zajema tako fizično kot tudi čustveno vznemirjenje. Kar zadeva fizične občutke, ki jih povzroča analni spolni odnos, so udeleženci raziskave pogosto primerjali z vaginalnim ali oralnim spolnim odnosom.
Orgazmi so najpogosteje posledica genitalne stimulacije, vendar obstaja veliko poročil, da lahko tudi druge vrste senzorične stimulacije (negenitalne) povzročijo orgazem. Vrste senzoričnih stimulacij so lahko: slikovni orgazmi, orgazmi ust, orgazem rok in ramen, preobčutljivi orgazmi kože, orgazmi dojk in prsnih bradavic ter mnogi drugi (Komisaruk, Whipple, 2011).
Ženske, ki so imele težave v doseganju orgazma, so poročale o tesnobi, jezi, frustraciji in žalosti. Obdajal jih je občutek zamujenosti, neuspešnosti in njihovo spolno zadovoljstvo ter želja sta bila zmanjšana (Lavie-Ajayi, Joffe, 2009).
1.5 Spolne motnje
Spolne motnje lahko v grobem razdelimo v štiri skupine: motnje spolnega vzburjenja, motnje spolne želje, motnje orgazma in bolečina pri spolnem odnosu (Palacios et al., 2009).
Za motnje spolnega vzburjenja pri ženskah je značilna trajna ali ponavljajoča se nezmožnost vaginalne vlažnosti ali nabreklosti vulve kot odziv na spolno vzburjenje, ali ga ohraniti do konca spolne aktivnosti (Laan, Both, 2011). Vzrok za pojavnost spolnih motenj je lahko tudi biološki ali zdravsteveni, kot so na primer hormonske spremembe ali sladkorna bolezen (Hicks, 2006). Psihosocialni dejavniki tveganja za motnje spolnega vzburjenja vključujejo zakonske težave, negativna stališča glede spolnosti, stres, čustvene težave ter depresijo in tesnobo (Dunn et al., 1999).
7
Stanje nizke ali zmanjšane spolne želje se imenuje hipoaktivna motnja spolne želje. Opisana je kot trajno ali ponavljajoče se pomanjkanje (ali odsotnost) spolnih fantazij in želje po spolni dejavnosti (APA - American Psychiatric Association, 2000). Odsotni ali nizki spolni interesi sami po sebi niso patološki, lahko pa postanejo problematični zaradi neskladja med spolnimi željami med partnerji (Bancroft et al., 2003).
Motnja orgazma je opisana kot trajna ali ponavljajoča se zakasnitev ali odsotnost orgazma po normalni fazi spolnega vzburjenja (APA, 2000). Lahko je vseživljenjska (primarna), pridobljena (sekundarna), generalizirana (nikoli ne doživlja orgazma) ali situacijska, pri kateri orgazem doseže samo s posebno stimulacijo.
Bolečino pri spolnem odnosu ločimo na disparevnijo in vaginizem. Disparevnija je opisana kot ponavljajoče se bolečine v spolovilih, ki se pojavljajo med spolnim odnosom ter povzročajo stisko in nelagodje. Prevalenca disparevnije se v splošni populaciji giblje med 3 in 18 %, odvisno od geografske lege in okolja. V severnoevropskih državah je stopnja nižja, medtem ko je v Združenih državah Amerike ta stopnja višja. Ženske z disparevnijo poročajo tudi o višji stopnji tesnobe in depresije (Weijmar Schultz et al., 2005). Vaginizem je opredeljen kot nehoteni krč nožnice in mišic medeničnega dna, ki moti spolni odnos ter pri ženskih povzroča stisko (APA, 2000). Delimo ga na vseživljenjski (primarni) in pridobljeni (sekundarni) (Reissing, 2009).
8
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je raziskati, kateri dejavniki vplivajo na ne pojavnost orgazma pri ženskah ter kako so ženske zadovoljne s svojim spolnim življenjem.
Zastavili smo pet raziskovalnih hipotez:
H1: Ženske, ki med spolnim odnosom vedno ne doživijo orgazma, vseeno pripisujejo določen pomen spolnosti v partnerstvu.
H2: Ženske, ki so spolno aktivne, so vsaj enkrat doživele orgazem.
H3: Ženske lažje in hitreje doživijo orgazem ob samozadovoljevanju kot med spolnim odnosom.
H4: Ženske doživljajo klitorisni orgazem bolj intenzivno vendar manj zadovoljivo kot vaginalni orgazem.
H5: Ženske vsaj enkrat v življenju hlinijo orgazem.
9
3 METODE DELA
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem, smo uporabili deskriptivno metodo dela. Sistematično smo pregledali slovensko in tujo literaturo s področja ženske spolnosti. Pri iskanju smo si pomagali s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku, kot so: »orgasm«, »female orgasm«, »types of orgasm«, »sexuality«,
»spolnost«, »orgazem«, »orgazem pri ženskah«. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah Google Scholar, ScienceDirect, PubMed, DiKul, SpringerLink, v bibliografskem sistemu COBISS + in v fizični obliki v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Pri iskanju ustrezne literature je bil uporabljen časovni okvir od leta 2005 do 2021, vendar je bila vključena tudi starejša literatura, za katero smo presodili, da je še vedno relevantna. Pri iskanju literature smo upoštevali naslednje vključitvene kriterije: dostopnost članka v celoti, literatura v slovenskem in angleškem jeziku, strokovnost ter ustreznost vsebine glede na raziskovalno področje in postavljene hipoteze.
V drugem, empiričnem, delu smo uporabili kvantitativno metodo dela z anketnim vprašalnikom.
3.1 Opis merskega inštrumenta
Raziskava je potekala s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika (Priloga 2). Vprašalnik je sestavljalo 23 vprašanj. Sestavljen je bil iz dveh delov. Prvi del so sestavljala vprašanja o demografskih podatkih anketirank (spol, starost, zakonski stan in stopnja izobrazbe), drugi del pa so sestavljala vprašanja povezana s spolnostjo. Za sodelovanje v anketnem vprašalniku smo upoštevali naslednje vključitvene pogoje: starost 18 let in več, ženski spol in osebno dovoljenje za sodelovanje v anketi.
3.2 Opis vzorca
Anketni vprašalnik so izpolnjevale odrasle ženske, ki živijo na območju Republike Slovenije. Objavljen je bil na socialnem omrežju Facebook, kjer je bil deljen v raznih skupinah, katerih populacija je predvsem ženska. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Izpolnjenih je bilo 2136 vprašalnikov, od tega jih je bilo v celoti 1409. Realizacija vzorca je bila 66 %. Anketni vprašalnik je bil oblikovan s pomočjo spletnega portala 1KA
10
(EnKlikAnketa). Reševanje anketnega vprašalnika je bilo mogoče od 1. do 12. 6. 2021.
Pridobljene podatke smo analizirali s statistično programsko opremo SPSS 26.0. Test Kolmogorov-Smirnov in test Shapiro Wilk sta bila uporabljena za oceno uporabe parametričnih ali neparametričnih testov. Oba testa sta pokazala nenormalno porazdelitev.
Na podlagi te ugotovitve smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient, F-test in χ2 -test.
Statistična pomembnost je bila določena na p<0,05.
Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-213/2021/3) (Priloga 1).
11
4 REZULTATI
V vzorcu so bile anketiranke stare od 18 do 20 let (n = 47; 3,4 %), od 21 do 30 let (n = 666;
48,7 %), od 31 do 40 let (n = 445; 32,6 %), od 41 do 50 let (n = 164; 12,0 %), od 51 do 60 let (n = 41; 3,0 %) in 61 let ali več (n = 4; 0,3 %).
Večina anketirank je zaključila srednješolsko izobraževanje (n = 520; 38,2 %), 425 (31,2 %) jih je zaključilo 1. stopnjo visokošolske izobrazbe, 320 (23,5 %) 2. stopnjo visokošolske izobrazbe, 76 (5,6 %) 3. stopnjo visokošolskega izobraževanja, 20 (1,5 %) pa jih ima zaključeno le osnovnošolsko izobrazbo (Tabela 1).
Tabela 1: Raven izobrazbe
f %
Osnovnošolska izobrazba 20 1,5
Srednješolska izobrazba 520 38,2
1. stopnja visokošolske izobrazbe 425 31,2 2. stopnja visokošolske izobrazbe 320 23,5 3. stopnja visokošolske izobrazbe 76 5,6
Skupaj 1361 100,0
Večina anketirank (n = 489; 36,0 %) je bila v razmerju (neporočenih), 410 (30,1 %) je bilo poročenih, 253 (18,6 %) jih živi v zunajzakonski skupnosti, 167 (12,3 %) je samskih, 38 ( 2,8 %) razvezanih in 3 (0,2 %) so ovdovele.
V vzorcu je 413 (37,0 %) anketirank odgovorilo, da redko pristane na spolne odnose izključno na željo partnerja. 335 (30,0 %) jih pristane občasno, 204 (18,3 %) pa jih ne pristane.
Na vprašanje ali lažje doživijo orgazem med spolnim odnosom s partnerjem ali med samozadovoljevanjem, jih je 673 (60,4 %) odgovorilo, da ga lažje doživi med samozadovoljevanjem, 441 (39,6 %) pa jih je odgovorilo, da med spolnim odnosom s partnerjem. 881 (79,3 %) anketirank v vzorcu med samozadovoljevanjem vedno doživi orgazem, 230 (20,7 %) pa jih med samozadovoljevanjem ne doživi vedno orgazma.
Na vprašanje ali vaš partner poskrbi, da doživite orgazem, jih je 553 (49,9 %) odgovorilo, da redno, 285 (25,7 %) večkrat, 149 (13,4 %) občasno, 88 (7,9 %) redko in 33 (3,0 %) jih je odgovorilo, da partner nikoli ne poskrbi, da bi doživela orgazem.
12
Večina anketirank (n = 603; 45,3 %) je na vprašanje, ali so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, odgovorilo, da so zadovoljne, 248 (18,6 %) da niso, 225 (16,9 %) je popolnoma zadovoljnih, 205 (15,4 %) je neopredeljenih, 50 (3,8 %) pa jih je popolnoma nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem (Tabela 2).
Tabela 2: Zadovoljstvo s spolnim življenjem
f %
Sem popolnoma nezadovoljna. 50 3,8
Nisem zadovoljna. 248 18,6
Neopredeljena. 205 15,4
Sem zadovoljna. 603 45,3
Sem popolnoma zadovoljna. 225 16,9
Skupaj: 1331 100,0
Anketiranke smo povprašali, ali med vsakim spolnim odnosom doživijo orgazem. Večina jih ga med vsakim spolnim odnosom ne doživi (n = 858; 67,6 %), 412 (32,4 %) pa orgazem doživi. Najpogostejši razlogi ne doživetja orgazma so bili: nesproščenost, stres, utrujenost in premalo predigre (Tabela 3).
Tabela 3: Doživljanje orgazma med vsakim spolnim odnosom
f %
Da. 412 32,4
Ne. 858 67,6
Skupaj: 1270 100,0
Na vprašanje katero vrsto orgazma doživijo najpogosteje, jih je večina (n = 838; 67,8 %) odgovorila, da je to klitorisni, 326 ( 26,4 %) vaginalni, 12 (1,0 %) analni in 60 (4,9 %) jih ne doživi nobenega od naštetih (Tabela 4).
Tabela 4: Vrsta orgazma
f %
Klitorisni orgazem 838 67,8
Vaginalni orgazem 326 26,4
Analni orgazem 12 1,0
Nobenega 60 4,9
Skupaj: 1236 100,0
13
Na vprašanje ali so občutki ob klitorisnem orgazmu bolj intenzivni, vendar manj zadovoljivi kot ob vaginalnem orgazmu je 659 (54,4 %) anketirank odgovorilo pritrdilno, 553 (45,6 %) pa je izbralo odgovor ne.
Večina anketirank v vzorcu najpogosteje doživi orgazem med spolnim odnosom v položaju na hrbtu (n = 587; 41,7 %), 452 (32,1 %) na partnerju, 254 (18,0 %) na vseh štirih okončinah, 133 (9,4 %) pa jih doživi na boku. Najpogostejši odgovori pod rubriko drugo so se pojavljali, da orgazma ne doživi, da ga doživi na trebuhu, z oralno zadovoljitvijo s strani partnerja in da položaj ni pomemben.
V vzorcu je imela večina anketirank spolne odnose od 2 do 4 x na mesec (n = 310; 26,3 %).
Ostale so imele od 5 do 7 (n = 256; 21,7 %), od 8 do 10 (n = 197; 16,7 %), od 11 in več (n
= 170; 14,4 %), od 0 do 1 (n = 123; 10,4 %), 122 (10,4 %) pa jih je imelo spolne odnose manj kot enkrat na tri mesece (Tabela 5).
Tabela 5: Pogostost spolnih odnosov
f %
Manj kot 1 x/3 mesce 122 10,4
od 0 do 1 x/mesec 123 10,4
od 2 do 4 x/mesec 310 26,3
od 5 do 7 x/mesec 256 21,7
od 8 do 10 x/mesec 197 16,7
od 11 x in več/mesec 170 14,4
Skupno: 1178 100,0
Večina anketirank se je o spolnosti največ naučila preko spleta (n = 785; 55,7 %), 441 (31,3
%) od prvega spolnega partnerja, 410 (29,1 %) od prijateljev, 348 (24,7 %) iz knjig, 183 (13,0 %) preko televizije, 179 (12,7 %) v šoli ter le 68 (4,8 %) se jih je naučila od staršev.
Najpogostejši odgovori pod rubriko drugo so se pojavljali: od trenutnega partnerja, izkušnje, z vsakim partnerjem nekaj novega.
Na vprašanje s kom se lahko odkrito in sproščeno pogovarjate o vaši spolnosti, je večina (n
= 864; 61,3 %) odgovorila, da s svojim partnerjem, 611 (43,4 %) z najožjimi prijatelji, 126 (8,9 % ) z nobenim, 84 (6,0 %) z bratom/sestro, 47 (3,3 %) s sodelavci, 36 (2,6 %) s starši in 35 (2,5 %) jih je odgovorilo, da se lahko pogovarja z vsakim. Odgovor pod rubriko drugo je izbralo 13 (0,9 %) anketirank. Najpogostejši odgovor, ki se je pojavljal, je bil s terapevtom.
14
Za večino (n = 767; 54,4 %) anketirank je glavni motiv za spolni odnos zadovoljitev lastnih spolnih potreb, 654 (46,4 %) zadovoljitev partnerjevih spolnih potreb, 638 (45,3 %) za sprostitev, 667 (47,3 %) izražanje naklonjenosti do partnerja, 264 (18,7 %) potrditev lastne ženskosti s partnerjeve strani, 256 (18,2 %) občutek pomembnosti, privlačnosti do sebe, 32 (2,3 %) jih je izbralo rubriko drugo, kjer so bili najpogostejši odgovori: občutek povezanosti s partnerjem, zbližanje in globlji odnos
Na vprašanje ali kdaj zaigrate doživljanje orgazma je velika večina (n = 672; 58,2 %) anketirank odgovorila, da nikoli, 245 (21,2 %) redko, 169 (14,6 %) včasih, 53 (4,6 %) večkrat in 15 (1,3 %) jih je odgovorilo, da vedno zaigrajo doživljanje orgazma (Tabela 6).
Tabela 6: Hlinjenje orgazma
f %
Nikoli 672 58,2 Redko 245 21,2 Včasih 169 14,6 Večkrat 53 4,6
Vedno 15 1,3
Skupaj: 1154 100,0
Večina (n = 662; 47,0 %) anketirank v vzorcu je na vprašanje, kateri so glavni razlogi, da zaigra doživljanje orgazma odgovorila, da ga ne zaigra. 345 (24,5 %) jih je odgovorilo, da zato, ker želijo, da partner ne bi bil razočaran, 163 (11,6 %) ker želijo, da se spolni odnos čimprej konča, 70 (5,0 %) jih želi nahraniti partnerjev ego, 27 (1,9 %) pa jih je odgovorilo, ker še nikoli ni doživela orgazma. Rubriko drugo je izbralo 31 (2,2 %) anketirank in najpogostejši odgovori so bili: včasih predolgo traja, odvisno od situacije, redko ga doživi, partner je užaljen in ne govori z mano.
Sledilo je vprašanje, kateri dejavniki v vašem spolnem življenju vas najbolj motijo. 340 (24,1
%) jih je odgovorilo, da je to prekratka predigra, 304 (21,6 %) ne moti nič, 296 (21,0 %) premalo strasti, 267 (18,9 %), da ne doživi orgazma, 238 (16,9 %) prekratek spolni odnos, 221 (15,7 %) premalo nežnosti s partnerjeve strani. 97 (6,9 %) jih je odgovorilo pod rubriko drugo, da premalo pogosti spolni odnosi, nizek libido in premalo časa.
V vzorcu 573 (40,7 %) anketirank meni, da je najpogostejši dejavnik, da ženske ne doživijo orgazma, prekratka predigra. 518 (36,8 %) jih je odgovorilo premalo strasti, 501 (35,6 %)
15
neznanje partnerja, 433 (30,7 %) partnerjeva nezainteresiranost, 375 (26,6 %) prekratek spolni odnos. 131 (9,3 %) jih je odgovorilo pod rubriko drugo. Najpogostejši odgovori so bili, da so to stres, nesproščenost in nepoznavanje sebe.
Na vprašanje kakšen pomen pripisujete spolnosti v partnerskem odnosu, jih je 295 (26,3 %) odgovorilo kot zelo pomembno, za 192 (17,1 %) je pomembno, 220 (19,6 %) je bilo neodločenih, 248 (22,1 %) kot nepomembno in 165 (14,7 %) kot zelo nepomembno.
Na podlagi Pearsonovega korelacijskega koeficienta so ugotovljene korelacije med zadovoljstvom s spolnim življenjem in pogostostjo spolnih odnosov (r = 0,569) ter trditvijo, da partner poskrbi za orgazem in zadovoljstvom s spolnim življenjem (r = 0,490).
Starost od 21 do 30 let korelira z zaključeno srednješolsko izobrazbo, pri poročenih in tistih, ki so v razmerju (neporočene), so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, vendar orgazma med spolnim odnosom ne doživijo vsakič. Ugotovljena je bila korelacija med pogostostjo spolnih odnosov manj kot 1 x na 3 mesece in tem, da orgazma med spolnim odnosom ne doživijo vsakič (Tabela 7).
Tabela 7: Korelacije med pogostostjo spolnih odnosov, starostjo, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem in doživljanjem orgazma med spolnim odnosom
Pogostost spolnih odnosov
Starost Izobrazba Zakonski stan
Zadovoljstvo s spolnim življenjem
Ali med vsakim spolnim odnosom
doživite orgazem Manj kot 1
x/3 mesce M 2,71 2,86 2,27 2,20
1,88 F = 10,585
p = 0,000 Od 0 do 1
x/mesec M 2,84 2,98 2,60 2,50 1,80
Od 2 do 4 x/mesec M
2,71 F = 5,631
P = 0,000
3,04 F=3,749 p = 0,002
2,86 3,45 1,67
Od 5 do 7
x/mesec M 2,70
3,04 F = 3,749 p = 0,002
3,11 3,91 1,56
Od 8 do 10
x/mesec M 2,52 2,85 3,09 4,09 1,66
Od 11 x in
več/mesec M 2,40 2,72
3,19 F = 15,071
p = 0,000
4,18 F = 137,071
p = 0,000 1,61
16
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
Starost od 21 do 30 in 31 do 40 let korelira z zaključeno srednješolsko izobrazbo pri tistih, katerim je spolnost v partnerskem odnosu zelo pomembna, vendar orgazma med spolnim odnosom ne doživijo vsakič (Tabela 8).
Tabela 8: Korelacije med pomenom spolnosti, starostjo, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem in doživljanjem orgazma med spolnim odnosom
Pomen spolnost v
partnerstvu Starost Izobrazba Zadovoljstvo s spolnim življenjem
Ali med vsakim spolnim odnosom doživite orgazem?
Zelo pomembno M 2,68 2,83 3,84
F = 10,835 p = 0,000
1,60
Pomembno M 2,58 3,05 3,40
1,71 F = 2,638 p = 0,033 Neodločena M
2,82 F = 2,865
p = 0,022
2,92 3,29
1,71 F = 2,638 p = 0,033 Nepomembno M 2,59 3,07
F = 3,588 p = 0,006
3,43 1,69
Zelo nepomembno M 2,64 2,82 3,65 1,65
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
Anketiranke z zaključeno srednješolsko izobrazbo redkeje pristanejo v spolne odnose na željo partnerja. Tiste posameznice, ki so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, nikoli ne pristanejo v spolne odnose na željo partnerja. Tiste, ki med vsakim spolnim odnosom ne doživijo orgazma, pristanejo večkrat. Ugotovljena je bila tudi korelacija med klitorisnim orgazmom in tem, da anketiranke redno pristanejo na spolne odnose na željo partnerja (Tabela 9).
Tabela 9: Korelacije med spolnimi odnosi na željo partnerja, izobrazbo, zadovoljstvom s spolnim življenjem, doživljanjem orgazma med vsakim spolnim odnosom in vrsto orgazma
Spolni odnos na željo
partnerja Izobrazba
Zadovoljstvo s spolnim življenjem
Ali med vsakim spolnim odnosom doživite orgazem?
Vrsta orgazma
Nikoli M 2,94 3,67
F = 7,483 1,57 1,41
17 p = 0,000
Redko M
3,02 F = 2,548
p = 0,038 3,63 1,66 1,39
Večkrat M 2,96 3,14
1,83 F = 6,687
p = 0,000 1,52
Redno M 2,65 3,04 1,81 1,92
F = 4,454 p= 0,001
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
V vzorcu smo ugotovili korelacijo med posameznicami, ki lažje doživijo orgazem med spolnim odnosom z zadovoljstvom s svojim spolnim življenjem. Najpogosteje doživijo klitorisni orgazem in le-tega doživijo kot bolj intenzivnega, vendar manj zadovoljivega kot vaginalnega. V nadaljevanju še korelacijo med posameznicami, ki lahko doživijo orgazem samo s samozadovoljevanjem in med tem, da orgazma ne doživijo med vsakim spolnim odnosom (Tabela 10).
Tabela 10: Korelacije med lažje doživetim orgazmom, zadovoljstvom s spolnim življenjem, doživetim orgazmom med vsakim spolnim odnosom, vrsto orgazma in občutki ob
klitorisnem orgazmu
Lažje doživite orgazem med spolnim odnosom s
partnerjem ali med samozadovoljevanjem?
Zadovoljstvo s spolnim življenjem
Ali med vsakim spolnim odnosom
doživite orgazem?
Vrsta orgazma
Klitorisni orgazem bolj
intenztiven, vendar manj zadovoljiv kot
vaginalni
S partnerjem M
3,91 F = 91,391
p= 0,000
1,50
1,53 F=
17,027 p = 0,000
1,50 F = 5,653 p = 0,018 Med samozadovoljevanjem M 3,30 1,78
F = 106,547 p= 0,000
1,34 1,43
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
Starost od 21 do 30 let sovpada s tem, da anketiranke med samozadovoljevanjem vedno doživijo orgazem. Med vsakim spolnim odnosom ne doživijo orgazma, hkrati pa je najpogostejša vrsta orgazma, ki ga doživijo klitorisni orgazem (Tabela 11).
18
Tabela 11: Korelacije med doživetim orgazmom pri samozadovoljevanju, starostjo, orgazmom med vsakim spolnim odnosom in vrsto orgazma
Ali med samozadovoljevanjem
vedno doživite orgazem? Starost Ali med vsakim spolnim odnosom doživite
orgazem?
Vrsta orgazma
Da. M
2,70 F = 7,240
p = 0,007
1,65 F = 10,994 Pp = 0,001
1,32 F = 81,197 p = 0,000
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
Partner pri anketirankah redno poskrbi, da doživijo orgazem. Poročene in v razmerju (neporočene) so zadovoljne s svojim spolnim življenjem, a orgazma ne doživijo med vsakim spolnim odnosom. Vrsta orgazma, ki ga doživljajo najpogosteje, je klitorisni orgazem.
Občutki ob klitorisnem orgazmu so bolj intenzivni vendar manj zadovoljivi kot ob vaginalnem (Tabela 12).
Tabela 12: Korelacije med tem, da partner poskrbi za orgazem, zakonskim stanom, zadovoljstvom s spolnim življenjem, vrsto orgazma in občutki ob klitorisnem orgazmu
Ali vaš partner poskrbi, da
doživite orgazem?
Zakonski stan
Zadovoljstvo s spolnim življenjem
Ali med vsakim spolnim odnosom
doživite orgazem?
Vrsta orgazma
Klitorisni orgazem bolj
intenztiven, vendar manj zadovoljiv kot
vaginalni Redno. M
3,07 F = 5,377 p = 0,000
3,97 F = 90,732
p= 0,000
1,44 F = 90,850
p = 0,000
1,33 F = 32,366 p = 0,000
1,48 F = 3,122 p = 0,014
Legenda: M – aritmetična sredina, F – F-test, p – interval zaupanja
Ugotovljena je bila tudi povezava med tem, da anketiranke ne doživijo orgazma med vsakim spolnim odnosom ter da kljub temu še vedno pripisujejo zelo pomemben pomen spolnosti v partnerskem odnosu (Tabela 13).
Tabela 13: Korelacija med pomenom spolnosti v partnerstvu in doživetjem orgazma med vsakim spolnom odnosom
Kakšen pomen pripisujete spolnosti v partnerstvu?
19 Ali med
vsakim spolnim odnosom doživite orgazem?
Zelo
pomembno Pomembno Neodločena Nepomembno
Zelo nepomembno
Da. 118 55 64 76 57
Ne. 177 127 156 172 108
Skupaj: 295 192 220 248 165
20
5 RAZPRAVA
Spolno zadovoljstvo ljudje doživljajo zelo individualno in je odvisno od številnih dejavnikov, npr. kakovosti, pogostosti in užitka, pripisanih spolnim dejavnostim, pa tudi splošnega zdravja in dobrega počutja ali okoliščin, kot so verska prepričanja. Čeprav je orgazem le eden od številnih dejavnikov, ki prispevajo k spolnemu zadovoljstvu ženske.
Poročajo, da sposobnost doživljanja orgazma in pogostosti orgazma poveča splošno spolno in partnersko zadovoljstvo (Haning et al., 2007).
Z anketnim vprašalnikom smo želeli preveriti, kako slovenske ženske dojemajo spolnost, kako pogosto so spolno aktivne, kateri so njihovi glavni motivi za spolni odnos, kako so zadovoljne s svojim življenjem, kateri dejavniki v njihovem spolnem življenju jih najbolj motijo in kakšen pomen pripisujejo spolnosti v partnerskem odnosu.
V raziskavi je bilo popolnoma izpolnjenih 1409 anketnih vprašalnikov. Največ anketirank je bilo v razmerju (neporočenih) (n = 489; 36,0 %) ter poročenih (n = 410; 30,1 %).
Najpogostejši najvišji doseženi formalni izobrazbi pri anketirankah sta bili zaključena srednješolska izobrazba (n = 520; 38,2%) in zaključena 1. stopnja visokošolske izobrazbe (n
= 425; 31,2%). Več kot polovica (n = 858; 67,6 %) anketirank ne doživi orgazma med vsakim spolnim odnosom. Najpogostejša razloga zakaj le-tega ne doživijo, sta nesproščenost in stres. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Rowland in sodelavci (2018). Frederick et al., (2018) so ugotovili, da ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi pogosto poročajo, da v partnerskih spolnih odnosih ne doživljajo orgazma. Leeners et al., 2014 pa so ugotovili, da mnoge ženske poročajo, da jim ni treba nujno doseči orgazma pri vseh spolnih odnosih. Zdi se, da je vloga orgazma pri spolnem zadovoljstvu žensk zelo individualna. V raziskavi, ki so jo izvedli Bancroft in sodelavci (2003) so ugotovili, da 75–90% žensk med spolno aktivnostjo s partnerjem ne doseže konstantnega orgazma, in približno 5–10% žensk sploh ne doživi orgazma (Lloyd, 2005). V raziskavi, ki so jo izvedli Garcia in sod. (2014) so ugotovili, da homoseksualne ženske dosežejo orgazem lažje, kot tiste, ki so v heteroseksualnih razmerjih. Ugotovili so tudi, da imajo biseksualne ženske nižje stopnje doseganja orgazma (58%), kot homoseksualne ženske (75%) in heteroseksualne ženske (61%).
21
V diplomskem delu smo si zastavili pet hipotez, katere smo na podlagi F- testa potrdili oz.
ovrgli:
H1: Ženske, ki med spolnim odnosom vedno ne doživijo orgazma, vseeno pripisujejo določen pomen spolnosti v partnerstvu. Hipotezo potrjujemo, saj večina daje temu zelo velik pomen, četudi ne doživi orgazma.
H2: Ženske, ki so spolno aktivne, so vsaj enkrat doživele orgazem. Hipotezo smo ovrgli, ker je 60 (4,9 %) anketirank odgovorilo, da ne doživi nobenega orgazma.
H3: Ženske lažje in hitreje doživijo orgazem ob samozadovoljevanju kot med spolnim odnosom. Hipotezo smo potrdili, saj 673 (60,4 %) anketirank le-tega lažje in hitreje doživi med samozadovoljevanjem.
H4: Ženske doživljajo klitorisni orgazem bolj intenzivno vendar manj zadovoljivo kot vaginalni orgazem. Hipotezo smo potrdili, saj je 659 (54,4 %) anketirank odgovorilo pritrdilno.
H5: Ženske vsaj enkrat v življenju hlinijo orgazem. Hipotezo smo ovrgli, saj je večina (n = 672; 58,2 %) anketriank odgovorila, da nikoli ne zaigra doživljanje orgazma.
Anketiranke smo povprašali, kaj menijo, da so razlogi, da ženske ne doživijo orgazma med spolnim odnosom. Najpogosteje izbrani odgovori so bili prekratka predigra, premalo strasti in neznanje partnerja. Čeprav nekatere ženske menijo, da orgazem ni bistven za njihovo spolno zadovoljstvo (McClelland, 2014), mnoge ženske še vedno menijo, da je orgazem zelo pomemben. Tiste ženske, ki so menile, da je orgazem pomemben, so doživljale orgazme pogosteje v primerjavi s tistimi, ki so poročale, da jim orgazem ni pomemben (Kontula in Miettinen, 2016).
Raziskava, ki so jo izvedli Shaeer in sodelavci (2020) je pokazala negativno korelacijo med pogostostjo ženskega orgazma in partnerjevo šibko erekcijo ter prezgodnjo ejakulacijo. To je v skaldu s prejšnjimi raziskavami, ki so prav tako pokazale, da ejakulacijska ali erektilna disfunkcija partnerja negativno vpliva na spolno zadovoljstvo žensk (Öberg et al., 2004;
Goldstein et al., 2005).
Ugotovili smo tudi, da velika večina žensk med samozadovoljevanjem vedno doživi orgazem (n = 881; 79,3 %). Burri in Carvalheira (2019) sta ugotovila, da 8 % žensk nikoli
22
ne doživi orgazma med samozadovoljevanjem in 50 % žensk vedno doživi orgazem. Do zelo podobnih ugotovitev sta prišla tudi Carvalheira in Leal (2013). V raziskavi, ki so jo izvedli Song in sodelavci (2008), so dokazali, da imajo ženske, ki masturbirajo, manjšo možnost za razvoj spolne disfunkcije. Doživele so več orgazmov in imele manj težav z vlažnostjo nožnice. Leta 2007 so v Veliki Britaniji izvedli nacionalno študijo, ki je zajemala 6400 žensk. Poročali so, da je 71 % žensk masturbiralo v nekem trenutku svojega življenja, 57 % pa se jih je samozadovoljevalo v zadnjem letu (Gerressu et al., 2007). V novejši raziskavi, ki so jo izvedli na vzorcu 303 ameriških žensk so ugotovili, da se 76% žensk samozadovoljuje. Od tega jih je 51% izvajalo samo zunanjo stimulacijo, 5% notranjo stimulacijo, 44% pa zunanjo in notranjo stimulacijo (Shaeer et al., 2020).
23
6 ZAKLJUČEK
Spolnost predstavlja kompleksen proces, naravno biološko potrebo človeka, ki je prisotna skozi celotno življenjsko obdobje.
V prvem delu diplomske naloge smo najprej opisali spolnost in spolni nagon, predstavili G točko, ženski spolni odziv, spolno vzburjenost in orgazem ter spolne motnje. Empirični del predstavljajo rezultati kvantitativne metode dela, ki smo jih pridobili s spletnim vprašalnikom. V vzorcu 1409 žensk smo ugotovili, kako so ženske zadovoljne s svojim življenjem ter kaj menijo, kateri so najpogostejši dejavniki, zakaj ženske ne doživljajo orgazma med spolnimi odnosi. Če povzamemo, so najpogostejši dejavniki, zakaj ženske ne doživljajo orgazma prekratka predigra, premalo strasti, neznanje partnerja in stres.
V nadaljnjih raziskavah bi se bilo zanimivo podrobneje osredotočiti na to, kako se ženske soočajo s temi motečimi dejavniki v njihovem spolnem življenju, se ob dolgotrajnih težavah s tem soočajo same in ali poiščejo tudi strokovno pomoč.
24
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
American Psychiatric Association (2000). Diagnostic and statistical manual of mental disorders. 4th edition. Text Revision. Washington DC: American Psychiatric Association.
Arcos-Romero AI, Moyano N, Sierra JC (2018). Psychometric Properties of the Orgasm Rating Scale in Context of Sexual Relationship in a Spanish Sample. J Sex Med 15(5):
741–9. doi: 10.1016/j.jsxm.2018.03.005.
Bancroft J, Loftus J, Long JS (2003). Distress About Sex: A National Survey of Women in Heterosexual Relationships. Arch Sex Behav 32(3): 193–208. doi:
10.1023/A:1023420431760.
Basson R, Leiblum S, Brotto L, Derogatis L, Fourcroy J, Fugl-Meyer K et al. (2004).
Definitions of women's sexual dysfunction reconsidered: Advocating expansion and revision. J Psychosom Obstet Gynaecol 24(4): 221–9. doi: 10.3109/01674820309074686.
Baumeister RF, Catanese KR, Vohs KD (2001). Is there a gender difference in strenght of sex drive? Theoretical views, conceptual distinctions, and a review of relevant evidence.
Pers Soc Psychol Rev 5(3): 242–73. doi: 10.1207/S15327957PSPR0503_5.
Birnbaum GE (2003). The Meaning of Heterosexual Intercourse Among Women With Female Orgasmic Disorder. Arch Sex Behav 32(1): 61–71. doi: 10.1023/A:1021845513448.
Brajša P (1982). Človek, spolnost in zakon. Ljubljana: Delavska enotnost.
Burri A, Carvalheira A (2019). Masturbatory behavior in a population sample of German women. J Sex Med 16(7): 936–7. doi: 10.1016/j.jsxm.2019.04.015.
Carroll JL (2013). Sexuality Now: Embracing Diversity. 4th ed. Belmont, CA: Waldsworth.
Carvalheira A, Leal I (2013). Masturbation Among Women: Associated Factors and Sexual Response in a Portuguese Community Sample. J Sex Marital Ther (39)4: 347–67. doi:
10.1080/0092623X.2011.628440.
25
Dahmane R, Gartner U, Hribernik M (2016). Anatomija ženske medenice in ženskega spolovila. In: Tekač I, Geršak K, eds. Ginekologija in perinatologija. 1. izd. Maribor:
Medicinska fakulteta. 1–13.
Dunn KM, Croft PR, Hackett GI (1999). Association of sexual problems with social, psychological, and physical problems in men and women: a cross sectional population survey. J Epidemiol Community Health 53(3): 144–8. doi: 10.1136/jech.53.3.144.
Frederick DA, John S, Kate H, Garcia JR, Lloyd EA (2018). Differences in orgasm frequency among gay, lesbian, bisexual, and heterosexual men and women in a U.S.
national sample. Arch Sex Behav 47(1): 273–88. doi: 10.1007/s10508-017-0939-z.
Richards A, eds. (1991). On sexuality : three essays on the theory of sexuality and other works. London: Penguin.
Garcia JR, Lloyd EA, Wallen K, Fisher HE (2014). Variation in orgasm occurrence by sexual orientation in a sample of U.S. singles. J Sex Med 11: 2645–52. doi:
10.1111/jsm.12669.
Gerressu M, Mercer CH, Graham CA, Wellings K, Johnson AM (2007). Prevalence of Mastrubation and Associated Factors in a British National Probability Survey. Arch Sex Behav 37(2): 266–78. doi: 10.1007/s10508-006-9123-6.
Gošnak Dahmane R (2005). Ilustrirana anatomija. 2 dopolnjena izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Graham CA (2010). The DSM Diagnostic Criteria for Female Orgasmic Disorder. Archives of Sexual Behavi 39(2): 256–70. doi: 10.1007/s10508-009-9542-2.
Graziottin A (2000). Libido: the biologic scenario. Maturitas 34(1): S9–16. doi:
10.1016/S0378-5122(99)00072-9.
Graziottin A, Giraldi A (2006). Anatomy and physiology of women's sexual function. In:
Porst H, Buvat J, eds. Standard practice in sexual medicine. Oxford: Blackwell Publishing, 289–304. doi: 10.1002/9780470755235.ch19.
26
Greenberg JS, Bruess CE, Oswalt SB (2017). Exploring the dimensions of human sexuality. 6th ed. Burlington: Jones & Bartlett Learning, 829–32.
Goldstein I, Fisher WA, Sand M et al. (2005). Women's Sexual Function Improves When Partners Are Administered Vardenafil for Erectile Dysfunction: A Prospective, Randomized, Double-Blind, Placebo-Controlled Trial. J Sex Med 2(6): 819–32. doi:
10.1111/j.1743-6109.2005.00147.x.
Haning RV, O'Keefe SL, Randall EJ, Kommor MJ, Baker E, Wilson R (2007). Intimacy, Orgasm Likelihood, and Conflict Predict Sexual Satisfaction in Heterosexual Male and Female Respondents. J Sex Marital Ther 33(2): 93–113. doi:
10.1080/00926230601098449.
Hicks R (2006). Loss of female libido. Womens Health Med 3(5): 239–40. doi:
10.1053/S1744-1870(06)70213-X.
IsHak WW, Bokarius A, Jeffery JK, Davis MC, Bakhta Y (2010). Disorders of Orgasm in Women: A Literature Review of Etiology and Current Treatments. J Sex Med 7(10): 3254–
68. doi: 10.1111/j.1743-6109.2010.01928.x.
Jannini EA, Whipple B, Kingsberg SA et al. (2010). Who's Afraid of the G-spot? J Sex Med 7(1): 25–34. doi: 10.1111/j.1743-6109.2009.01613.x.
Jones BC, Hahn AC, Fisher CI, Wang H, Kandrik M, DeBruine LM (2018). General sexual desire, but not desire for uncommitted sexual relationships, tracks changes in women's hormonal status. Psychoneuroendocrinology 88: 153–7. doi:
10.1016/j.psyneuen.2017.12.015
Kaplan H (1979). Disorders of sexual desire. New York: Simon & Schuster.
Kinsey AC, Pomeroy WB, Martin CE, Gebhard PH (1953). Sexual behaviour in the human female. Philadelphia: Saunders.
Komisaruk BR, Whipple B (2011). Non-genital orgasms. Sex Relation Ther 26(4): 356–
72. doi: 10.1080/14681994.2011.649252.
27
Kontula O, Miettinen A (2016). Determinants of female sexual orgasms. Socioaffect Neurosci Psychol 6(1): 31624. doi: 10.3402/snp.v6.31624.
Košiček M, Košiček T (1982). Spolnost skozi stoletja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Laan E, Both S (2011). Sexual Desire and Arousal Disorders in Women. Adv Psychosom Med 31: 16–34. doi: 10.1159/000328806.
Lavie Ajayi M, Joffe H (2009). Social Representations of Female Orgasm. J Health Psychol 14(1): 98–107. doi: 10.1177/1359105308097950.
Laqueur T (1990). Making sex: Body and gender from the Greeks to Freud. 6th ed.
Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press.
Leeners B, Hengartner MP, Rössler W, Ajdacic-Gross V, Angst J (2014). The Role of Psychopathological and Personality Covariates in Orgasmic Difficulties: A Prospective Longitudinal Evaluation in a Cohort of Women from Age 30 to 50. J Sex Med 11: 2928–
37. doi: 10.1111/jsm.12709
Levine SB (1984). An essay on the nature of sexual desire. J Sex Marital Ther 10(2): 83–
96. doi: 10.1080/00926238408405794.
Levin RJ (2011). Physiology of orgasm. In: Mulhall JP, Incrocci I, Goldstein I, et al., eds.
Cancer and sexual health. New York: Humana Press, 35–49. doi: 10.1007/978-1-60761- 916-1_4.
Lippa RA (2006). Is high sex drive associated with increased sexual attraction to both sexes? It depends on whether you are male or female. Psychol Sci 17(1): 45–52. doi:
10.1111/j.1467-9280.2005.01663.x.
Lippa RA (2009). Sex differences in sex drive, sociosexuality, and height across 53 nations: Testing evolutionary and social structural theories. Arch Sex Behav 38(5): 631–
51. doi: 10.1007/s10508-007-9242-8.
Lloyd EA (2005). The case of the female orgasm: Bias in the science of evolution.
Cambridge, MA, London: Harvard University Press.
28
Maslow A (1954). Motivation and Personality. Harper, New York.
Masters WH, Johnson VE (1966). Human sexual response. Boston: Little Brown.
Maynard E, Carballo-Dieguez A, Ventuneac A, Exner T, Mayer K (2009). Women's Experiences with Anal Sex: Motivations and Implications for STD Prevention. Perspect Sex Reprod Health 41(3): 142–9. doi: 10.1363/4114209.
McClelland SI (2014). »What do you mean when you say that you are sexually satisfied?«
A mixed methods study. Fem Psychol 24(1): 74–96. doi: 10.1177/0959353513508392.
Öberg K, Fugl-Meyer AR, Fugl-Meyer KS (2004). On categorization and quantification of women's sexual dysfunctions: an epidemiological approach. Int J Impot Res 16(3): 261–9.
doi: 10.1038/sj.ijir.3901151.
Palacios S, Castaño R, Grazziotin A (2009). Epidemiology of female sexual dysfunction.
Maturitas 63(2): 119-23. doi: 10.1016/j.maturitas.2009.04.002.
Reissing ED (2009). Vaginismus: Evaluation and Management. In: Goldstein AT, Pukall CF, Goldstein I, eds. Female sexual pain disorders: Evaluation and management. Oxford:
Blackwell, 229–234. doi: 10.1002/9781444308136.ch35.
Rowland DL, Cempel LM, Tempell AR (2018). Women's Attributions Regarding Why They Have Difficulty Reaching Orgasm. J Sex Marital Ther 44(5): 375–484. doi:
10.1080/0092623X.2017.1408046.
Shaeer O, Skakke D, Giraldi A, Shaeer E, Shaeer K (2020). Female Orgasm and Overall Sexual Function and Habits: A Descriptive Study of a Cohort of U.S. Women. J Sex Med 17(6): 1–11. doi: 10.1016/j.jsxm.2020.01.029.
Song SH, Jeon H, Kim SW, Paick JS, Son H (2008). The prevalence and risk factors of female sexual dysfunction in young Korean women: An internet‐based survey. J Sex Med 5(7): 1694–701. doi: 10.1111/j.1743-6109.2008.00840.x.
29
Traish AM, Kim N, Min K, Munarriz R, Goldstein I (2002). Role of androgens in female genital sexual arousal: receptor expression, structure, and function. Fertil Steril 4(4): 11–8.
doi: 10.1016/S0015-0282(02)02978-3.
Ventegodt S, Merrick J (2008). Theory of sexuality and psychological causes of sexual problems. In: Caroll JM, Alena MK, eds. Psychological sexual dysfunction. New York:
Nova Science, 121–45.
Weijmar Schultz WW, Basson R, Binik Y, Eschenbach D, Wesselmann U, Van Lankveld J (2005). Women's sexual pain and its management. J Sex Med 2(3): 301–16. doi:
10.1111/j.1743-6109.2005.20347.x.
World Association for Sexual Health (2014). Declaration of sexual rights. Dostopno na:
https://worldsexualhealth.net/wp-content/uploads/2013/08/Declaration-of-Sexual-Rights- 2014-plain-text.pdf < 30. 6. 2021>.
World Health Organization (2006). Defining Sexual Health. Report a Technical
Consultation on Sexual Health 28–31 January 2002. Geneva, World Health Organization.
Dostopno na:
https://www.who.int/reproductivehealth/publications/sexual_health/defining_sh/en/ <30. 6.
2021>.
8 PRILOGE
8.1 Soglasje komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko
8.2 Anketni vprašalnik
Pozdravljeni,
sem Karoline Palatin, absolventka 1. stopenjskega študijskega programa Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V sklopu diplomskega dela želim preučiti dejavnike, ki vplivajo na (ne)pojavnost orgazma pri ženskah. Vljudno Vas prosim, da si vzamete nekaj minut časa in izpolnite anketni vprašalnik. Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-213/2021/3).
Pridobljeni podatki so popolnoma anonimni in bodo uporabljeni izključno v namene pisanja diplomskega dela.
Že v naprej se Vam lepo zahvaljujem za sodelovanje.
Q1 Spol:
o Ženski o Moški
Q2 V katero starostno skupino sodite?
o Od 18–20 let, o 21–30 let, o 31–40 let, o 41–50 let, o 51–60 let, o 61 let ali več.
Q3 Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?
o Osnovnošolska izobrazba, o srednješolska izobrazba,
o 1. stopnja visokošolske izobrazbe, o 2. stopnja visokošolske izobrazbe, o 3. stopnja visokošolske izobrazbe.
Q4 Kakšen je vaš zakonski stan?
o Samska o poročena,
o zunajzakonska skupnost, o v razmerju (neporočena), o razvezana,
o ovdovela.
Q5 Ali ste zadovoljni s svojim spolnim življenjem?
o Sem popolnoma nezadovoljna.
o Nisem zadovoljna.
o Neopredeljena.
o Sem zadovoljna.
o Sem popolnoma zadovoljna.
Q6 Ali med vsakim spolnim odnosom doživite orgazem?
DA.
NE.
Q7 – Če ne, kaj menite, kateri so razlogi, da ga ne doživite?
__________________________________________________
Q8 Kakšno vrsto orgazma doživite najpogosteje?
o Klitorisni orgazem, o vaginalni orgazem, o analni orgazem, o nobenega.
Q9 Občutki ob klitorisnem orgazmu so bolj intenzivni, vendar manj zadovoljivi kot ob vaginalnem orgazmu?
DA.
NE.
Q10 V katerem položaju med spolnim odnosom najpogosteje doživite orgazem?
(Možnih je več odgovorov.) o Na hrbtu,
o na vseh štirih, o na vrhu, o na boku,
o Drugo: _________________________________________________________
Q11 Kako pogosto imate spolne odnose?
o Manj kot 1 x/3 mesece, o od 0 do 1 x /mesec, o od 2 do 4 x /mesec, o od 5 do 7 x /mesec, o od 8 do 10 x /mesec, o od 11 x in več/mesec.
Q12 Označite vire, iz katerih ste se največ naučili o spolnosti? (Možnih je več odgovorov.)
o Šola, o starši, o prijatelji, o knjige, o splet, o televizija,
o od prvega spolnega partnerja.
o Drugo: _________________________________________________
Q13 S kom se lahko odkrito in sproščeno pogovarjate o vaši spolnosti? (Možnih je več odgovorov.)
o S svojim partnerjem, o z najožjimi prijatelji,
o z vsakim , o z bratom/sestro, o s starši,
o s sodelavci, o z nobenim.
o Drugo: _________________________________________
Q14 Kateri je vaš glavni motiv za spolni odnos? (Možnih je več odgovorov.)
o Sprostitev,
o zadovoljitev mojih spolnih potreb, o zadovoljitev partnerjevih spolnih potreb, o občutek pomembnosti, privlačnosti do sebe, o potrditev moje ženskosti s partnerjeve strani, o izražanje naklonjenosti do partnerja.
o Drugo: __________________________________________
Q15 Ali kdaj zaigrate doživljanje orgazma?
o Nikoli, o redko, o včasih, o večkrat, o vedno.
Q16 Kateri so glavni razlogi, da zaigrate doživljanje orgazma? (Možnih je več odgovorov.)
o Želim, da se spolni odnos čimprej konča.
o Želim, da partner ne bi bil razočaran.
o Nikoli še nisem doživela orgazma.
o Želim nahraniti partnerjev ego.
o Ne zaigram ga.
o Drugo: _______________________________________________
Q17 Kateri dejavniki v vašem spolnem življenju vas najbolj motijo? (Možnih je več odgovorov.)
o Prekratek spolni odnos,
o premalo nežnosti s partnerjeve strani, o prekratka predigra,
o spolni odnos brez predigre, o premalo strasti,
o da ne doživim orgazma, o nič me ne moti.
o Drugo: _________________________________________________
Q18 Kaj menite, da so najpogostejši dejavniki, da ženske ne doživijo orgazma? (Možnih je več odgovorov.)
o Prekratka predigra, o prekratek spolni odnos,
o partnerjeva nezainteresiranost, o premalo strasti,
o neznanje partnerja.
o Drugo: _________________________________________________
Q19 Kakšen pomen pripisujete spolnosti v partnerskem odnosu? Na lestvici od 1 do 5 (1 – zelo pomembno, 5 – nepomembno)
o 1 o 2 o 3 o 4 o 5
Q20 Ali kdaj pristanete na spolne odnose izključno na željo partnerja?
o Nikoli, o redko, o občasno,
o večkrat, o redno.
Q21 Ali lažje doživite orgazem med spolnim odnosom s partnerjem ali med samozadovoljevanjem?
o S partnerjem,
o med samozadovoljevanjem.
Q22 Ali med samozadovoljevanjem vedno doživite orgazem?
DA.
NE.
Q23 Ali vaš partner poskrbi, da doživite orgazem?
o Nikoli, o redko, o občasno, o večkrat, o redno.
