Trening pri nemščini

Sestava ure pri predmetu nemščina:

Začetni del ure:

Na začetku ure je učenka s pomočjo pojmovne zloženke ponovila že usvojene pojme. Po ponovitvi je preverila njihovo poznavanje in svoje znanje vrednotila ob pomoči kartončka.

Osrednji del ure:

V osrednjem delu ure je sledilo spoznavanje nove vsebine. Učenka je vsebino spoznavala ob pomoči sličic in njihovega opisovanja v slovenskem jeziku. Sledilo je iskanje besed v slovarju, tvorjenje povedi in dopolnjevanje pojmovnih zloženk.

Končni del ure:

Ob koncu ure je sledilo razvijanje učenja iz pojmovnih zloženk, kjer je učenka utrjevala že usvojeno pojme, dodajala nove in jih med seboj povezovala. Učenka je tako glasno ponovila že usvojene pojme ter temu dodala nove.

4 Vaja: Pojmovne zloženke.

Cilji:

 Učenka si izdela pojmovne zloženke.

 Učenka usvoji snov s pomočjo pojmovnih zloženk.

- 67 - Potrebni pripomočki:

 listi papirja oziroma zloženke,

 sličice,

 kuverta za shranjevanje pojmovnih zloženk.

Slika 8: Pojmovna zloženka.

Opis:

Na začetku sva z učenko pregledali vsebino v učbeniku, kjer je učenka imenovala posamezne poklice v slovenskem jeziku. Takrat se je seznanila tudi z njihovimi poimenovanji v nemškem jeziku. Med vsemi poklici si jih je nato izbrala 5, za katere je izdelala pojmovne zloženke. Na prvi listič zloženke je tako zalepila sličico, ki predstavlja poklic, na drugega pa je zapisala nemško besedo. Pod nemško besedo je v oklepaj zapisala izgovorjavo besede, torej je zapisala besedo tako, kot jo slišimo in izgovorimo. Prav tako sem ji praktično prikazala, kako se s pomočjo teh zloženk naj uči. Pri naslednjih urah sva ob pomoči pogovora v slovenskem jeziku, iskanju besed v slovarju in lepljenju sličic na zloženke dodali naslednje kategorije: kje oseba v tem poklicu dela in dva zapisa o vsebini dela. Učenka je zloženke vsak dan doma vsaj dvakrat pregledala in ponovila. Prav tako je imela učenje ob pomoči pojmovnih zloženk zapisano v svojem urniku učenja, ki ga je morala odkljukati. Da učenka zloženk ne bi izgubila, jih je vedno shranila v kuverto, ki jo je imela zalepljeno na zadnji platnici zvezka.

- 68 - Vrednotenje:

Učenka je bila za izdelavo zloženk zelo motivirana. Ker je imela težave pri pravilni izgovorjavi besed, ji je zapis izgovorjave zelo koristil in pomagal. Zloženke je doma redno pregledovala in snov utrjevala. Na koncu je znala poimenovati vse poklice, občasno pa je imela težave pri pripovedovanju o kraju in vsebini dela katerega izmed njih. Ob koncu treninga sva pričeli tudi z izdelavo novih zloženk, in sicer na temo živali v gozdu. Učenka je bila samostojnejša, vedela je, kako sestaviti zloženko, kje poiskati določene besede in potrebne informacije.

5 Vaja: Vrednotenje svojega znanja ob pomoči kartončka.

Cilji:

 Učenka s pomočjo kartončka ovrednoti svoje znanje.

 Učenka na kartončku označi kategorijo, ki opisuje njeno znanje.

Potrebni pripomočki:

 kartonček za vrednotenje znanja pojmov,

 kuverta.

Slika 9: Kartonček za vrednotenje znanja pojmov.

ZNAM:

OB POMOČI ZLOŽENKE

OB DELNI POMOČI ZLOŽENKE BREZ ZLOŽENKE

- 69 - Potek:

Ko je učenka pričela s ponavljanjem in usvajanjem pojmov, sem ji predstavila kartonček za vrednotenje znanja. Ta je vseboval več kategorij, s pomočjo katerih je učenka ovrednotila svoje znanje in to na kartončku označila. Učenka je pojme s pomočjo zloženk doma ponavljala vsak dan in si označila v kartončku, ali pojme pozna ob pomoči zloženke, ob delni pomoči zloženke ali brez pomoči zloženke. Učenka mi je vsak dan pokazala kartonček, jaz pa sem nato poznavanje pojmov preverila. Ob pomoči kartončka je takrat svoje znanje tudi ovrednotila, jaz pa sem ji podala povratno informacijo. Da učenka kartončka ne bi izgubila, ga je vedno shranila v kuverto, ki jo je imela zalepljeno na zadnji platnici zvezka.

Vrednotenje:

Učenka je imela na začetku nekaj težav pri razumevanju kriterijev in odločanjem za ustreznega na podlagi lastnega znanja. Zato ji je na začetku pri tem pomagala mama. Med potekom treninga sem učenki zelo pogosto morala nuditi povratno informacijo glede ustreznosti izbrane kategorije. Dobro sem ji morala razložiti, zakaj je izbrala napačno kategorijo oziroma kaj pomeni, če določeno besede pozabi, pove napačno ali kaj izpusti.

Učenka je namreč pogosto svoje znanje ocenila za boljše, kot je dejansko bilo. Na začetku je zaradi tega pogosto na mojo povratno informacijo odreagirala s trmo in neodobravanjem.

Zato sem ji pogosto nudila razlago o tem, zakaj to strategijo uporabljava in zakaj ji bo koristila. Pogosto sem morala poudariti, da ni cilj te strategije, da bo vedno označila okvirček znam brez pomoči zloženke, ampak je cilj ta, da bo znala ustrezno ovrednotiti svoje znanje. Učenka je tako proti koncu treninga v večini že samostojno določala ustrezno stopnjo svojega znanja. Sama je povedala, da je v primeru, da je označila prvi kriterij, vsebino še enkrat ali dvakrat dodatno ponovila. Tako je na koncu treninga poznala vse besede za poimenovanje poklicev, občasno pa se ji je zatikalo še pri priklicu določenih besed, uporabljenih pri opisu kraja in vsebine dela.

- 70 -