Usmerjanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami/motnjami v

2.6.1 Kriteriji za prepoznavanje čustvenih in vedenjskih motenj

Pri otrocih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami medsebojno deluje več dejavnikov. To je lahko zadovoljevanje psihosocialnih potreb na neustrezen način, doživljanje travmatskih izkušenj, nepravilnosti v delovanju centralno-živčnega sistema, nenadzorovanje impulzov, nizek socialni kapital in pomanjkanje strategij spoprijemanja s težavami ter drugi vplivi, ki neugodno vplivajo na otroka. Našteti dejavniki posamično ali prepleteno vplivajo na otrokovo delovanje (Kobolt idr., 2015).

Odločbo o usmeritvi dobijo otroci, pri katerih so spremembe v čustvenem odzivanju in/ali vedenju prisotne dalj časa ter odstopajo od pričakovanih razvojnih in normativnih vzorcev čustvovanja in/ali vedenja (Kobolt idr., 2015):

1. čustveni odzivi in vedenja imajo intenziteto, ki ni v skladu s pričakovano stopnjo otrokovega razvoja, na kateri je otrok;

2. vedenje in/ali čustvovanje je nenadzorovano in traja vsaj šest mesecev; pomembno je, da se motnje pojavljajo v vsaj dveh okoljih (npr. v šoli, doma, v vrstniški skupini, širšem okolju);

3. motnje ovirajo učinkovitost otroka na enem ali več področjih delovanja (učni uspeh v šoli, socialni odnosi, upoštevanje šolskih pravil, skrb zase);

4. otrok je deležen odklanjanja in zavrnitev, nima izkušenj z dobro povezanostjo v družini in nima na voljo dovolj varovalnih dejavnikov.

Izražajo se v treh skupinah, in sicer kot (Kobolt idr., 2015, str. 32):

 »čustvene motnje

 vedenjske motnje ter

 čustvene in vedenjske motnje«.

Otrok je bil skozi razvoj deležen vrste travmatskih dogodkov, pomanjkanja doživljanja uspehov in sprejetosti s strani socialnega okolja; razvil je obrambne mehanizme (zanikanje, projekcija, nadkompenzacija), ki se kažejo kot nizka motivacija, samopoškodovanje, poskušanje izogniti se nalogi, nezaupanje vase in v druge, vdanost v položaj, v katerem se nahaja. Ko pride do interakcije teh odzivov in okolja, se začnejo kazati težave otrok v socialni integraciji (Kobolt idr., 2015).

V osmem poglavju Kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami Kobolt idr. (2015) opredelijo otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Navajajo naslednje kriterije:

18

 »VIII/1 Otrok s čustvenimi motnjami (internalizirane/motnje ponotranjenja)

Otrok s čustvenimi motnjami doživlja hudo notranjo stisko, bojazen, tesnobo ali depresivnost, kar moti njegovo psihosocialno delovanje. Oteženo je doseganje nujnih razvojnih nalog. K temu spada obiskovanje šole, šolsko delo, prostočasne dejavnosti, sprejetost med vrstniki. Za otroke s čustvenimi motnjami je značilno (Kobolt idr., 2015):

 pomanjkanje samozavesti,

 zmanjšano samospoštovanje,

 nizka samopodoba,

 občutek nemoči, žalosti, jeze, manjvrednosti, krivde, brezvoljnosti,

 pomanjkanje energije, interesov in koncentracije,

 umik/izogibanje okoliščinam (tudi v šoli), ki sprožajo tesnobo in/ali depresivno razpoloženje« (str. 32–33).

 »VIII/2 Otrok z vedenjskimi motnjami (eksternalizirane/motnje povnanjanja)

Otrok z vedenjskimi motnjami ima primanjkljaj v zaznavi in interpretaciji kompleksnih socialnih situacij. Pri otroku je zmanjšana sposobnost učenja iz izkušenj in sposobnost zavzemanja perspektive drugih oseb v socialnih interakcijah. Ker je zmanjšana kontrola lastnih impulzov, lahko pride do impulzivnih in nepredvidljivih vedenjskih odzivov. Ko se otrok sooči s konfliktno situacijo, težje uvidi/prizna svoj delež, krivdo in napake pripisuje drugim. Za otroke z vedenjskimi težavami so značilne neželene oblike vedenja, ki niso v skladu s pričakovanji in pravili. Njihovo vedenje je moteče, zato jih okolica odklanja ali kaznuje, kar pa vpliva na to, da se otrokov primanjkljaj vzdržuje in poglablja« (Kobolt idr., 2015, str. 33).

Vedenjske motnje imajo različno stopnjo izraženosti primanjkljajev. V Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami ločijo (Kobolt idr., 2015):

 »VIII/2 a Otrok z lažjimi oblikami vedenjskih motenj

Gre za moteče vedenje, ki vpliva na pomembna področja otrokovega delovanja, šolo in družinsko okolje. Motnje se kažejo kot (Kobolt idr., 2015):

 impulzivnost,

 razdražljivost,

 zamujanje pouka,

 izogibanje šolskim obveznostim,

 uporniško in provokativno vedenje« (str. 33).

 »VIII/2 b Otrok s težjimi oblikami vedenjskih motenj

Gre za izstopajoče vedenje, pri katerem je značilen vzorec agresivnega, destruktivnega ali predrznega vedenja oz. kršitve starosti ustreznih družbenih pričakovanj. Mednje sodi:

 napadalnost,

 ustrahovanje,

 krutost,

19

 uničevalna težnja do lastnine,

 kraje,

 laganje,

 izostajanje iz šole,

 pobegi od doma,

 pogosta in huda togota.

Več odklonskega vedenja kaže otrok in tem manj spodbudno je njegovo ožje in širše okolje, bolj je motnja resna« (Kobolt idr., 2015, str. 33).

2.6.2 Učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v osnovni šoli

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1, 2011) uvršča med otroke s posebnimi potrebami tudi otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Program, v katerega se usmerja otroke, ki imajo čustvene in vedenjske motnje, je vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Dodatna strokovna pomoč se otrokom nudi tudi v obliki socialno integrativnih, preventivnih, kompenzacijskih in korekcijskih programov, ki so sestavni deli vzgojnih programov. Če namestitev otroka v omenjeni vzgojno-izobraževalni program ni bila uspešna, je zavod, v katerega je otrok vključen, dolžan vložiti zahtevek za preverjanje ustreznosti usmeritve. O tem mora obvestiti pristojni center za socialno delo, ki na podlagi zbrane dokumentacije oceni, ali bo začel postopek usmeritve otroka v vzgojni zavod (ZUOPP-1, 2011).

V primeru, da center za socialno delo odloči o nastanitvi otroka v vzgojni zavod, je ta dolžan izvršiti odločbo sodišča o vključitvi otroka v vzgojni zavod (ZUOPP-1, 2011).

Centri za socialno delo morajo Zavodu Republike Slovenije za šolstvo pošiljati odločbe, izdane na podlagi 120. in 121. člena ZZZDR, če se nanašajo na otroke s posebnimi potrebami, ter na podlagi 183. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06–uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11–ZP-1G), zaradi vodenja evidence o vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami.

20

3. POVEZANOST SPECIFIČNIH UČNIH TEŽAV TER ČUSTVENIH IN