Ustvarjanje kablov

Podobno, kot vodnik, ustvarimo večžilni kabel s pomočjo desnega klika na kategorijo, ki smo jo ustvarili. Izberemo možnost »New part« in ponovno se nam odpre enako prvo podokno s kategorijo »Global Properties«, izpolnimo, ga po popolnoma enakem postopku, kot vodnik.

Omenjeno podokno z informacijami je skupno vsem delom, ki jih ustvarjamo, in ga lahko tretiramo, kot privzeto. Nadaljujemo v podoknu »Cable«, kjer tokrat vpišemo mehanske in fizične lastnosti, kot pri vodniku, nato pa je potrebno ustvariti »Wire list«. Podkategorija je sestavljena iz ikon na levi strani in pa okvirja s seznamom posameznih vodnikov na desni, ki se pojavijo na Sliki 26.

44

Slika 26: Podkategorija »Wire list«

S postavitvijo kazalca na monitorju na ikono se nam pojavi oblak z njeno funkcijo. Prvo kliknemo na drugo z vrha »Add insulator«, in začnemo z dodajanjem naše izolacije. Po kliku na ikono se nam na desni strani pojavi nov element na seznamu in poleg njega novo okno za vpis lastnosti. Vpišemo:

23. »Name«, ime za našo izolacijo 24. »Color«, izberemo njeno barvo

25. »Thickness«, v to polje v osnovnih enotah vpišemo njeno debelino

26.»Imprint«, v kolikor ima izolacija potisk, ga lahko prepišemo v podano polje 27.»Material«, vpišemo informacijo o snovi iz katere je izolacije

28.»Product color«, polje za ročni opis barve izolacije

Slika 27: Lastnosti izolacije

Sledi klik na vrhnjo ikono »Add wire«, s katero dodamo vodnik v našo izolacijo. Pojavijo se nam nova polja, v katero vpišemo vse podatke za posamezen vodnik enako, kot v poglavju 2.4.1 Ustvarjanje vodnikov. Zatem dodamo nov vodnik in postopek ponavljamo dokler ne zaključimo definicije našega kabla. Poljubno se lahko pomaknemo navzdol po seznamu podoken in izpolnimo podatke »Mapping« in podobno kot pri vseh ostalih kosih »Additional info« ter »Accessories«. Novo podokno »Mapping« je izbirne narave, kjer lahko vpišemo podatke o tem, kje točno je priklopljen kabel na katere kose iz preostale knjižnice, še preden ga postavimo v sam 3D modelirnik.

45 2.4.3 Ustvarjanje sponk

Ponovno izpolnimo polja v prvem podoknu »Global properties« in se takoj pomaknemo na zadnje ponujeno možnost »3D window«. Tu se prvič pojavi 3D okolje, v njega bomo uvezli naše vrstne sponke, v realnih dimenzijah. Na sam model v knjižnici pa je potrebno tudi namestiti priključna mesta na sami sponki »Pin«. Navodila, kako se splošno orientirati po 3D okolju in kako uporabiti vse bližnjice ni smiselno razlagati v detajle, saj so vse nastavitve okolja naklonjene prilagajanju željam uporabnika. Povzetek uporabe bo na kratko opisan pri poglavjih, kjer bo opisana uporaba drugega programa, kjer dejansko modeliramo samo v 3D okolju.

Podrobnosti in razlage so vedno dostopne na EPLAN spletni strani [9]. Za nadaljevanje kreiranja sponk najprej poskrbimo, da imamo na disku 3D računalniški model sponke [10] v primernem formatu npr. .step. Vsi enaki postopki veljajo za vse kose, ki jih bomo vnašali v knjižnico in zahtevajo tridimenzionalni prikaz v knjižnici. Z miško kliknemo na napis v menijski vrstici programa »Features«, ki nam odpre seznam s katerega zberemo popolnoma zadnjo možnost »Import geometry…«. Odpre se nam okno v katerem izberemo datoteko, ki vsebuje 3D model kosa in program, ga avtomatsko prikaže v glavnem oknu. Naslednji korak zahteva postavitev priključnega mesta »Pin« na sam 3D model. To storimo s ponovnim klikom na napis »Features«, le da nato izberemo možnost »Pin«. S pritiskom na tipko L na tipkovnici nastavimo možnost postavljanja našega priključnega mesta na definirano površino. Na koncu kliknemo na virtualno površino, kamor bi v realnosti pritrdili povezavo.

Slika 28: 3D prikaz vrstne sponke z vstavljeno priključno točko

Postopek ponovimo za vsa možna priključna mesta na samem kosu. V tabeli na skrajni levi strani Slike 28 se pojavi nov element z rumeno ikono in oznako »:1«. Postopek nadaljujemo v novem podoknu, ki stoji na drugem mestu šteto od zgoraj »Terminal« podobno, kot pri vseh ostalih delih izpolnimo podatke o lastnostih. Pri vrstnih sponkah se pojavijo popolnoma nove zahtevane lastnosti, ki se prvotno delijo na podkategorije Required, Gender, Properties, Global pin settings in Detail pin settings. V sekciji Required s kljukico označimo lastnosti, ki odsevajo naše priključno mesto, dotično za sponke odkljukamo možnosti »Wire terminal« in poljubno

46

»Wire terminal on pin«, kar dodatno poudari, da je priključno mesto na sami postavljeni točki

»Pin«. V podkategoriji »Gender« nimamo možnosti upravljati z možnostmi, saj sponke nimajo določenega spola priključitve, kot vtičnice. V podoknu »Properties« se ponovno pojavi ikona

»Add +«, s klikom na njo dodamo, komponento, ki se spaja z definiranim kosom. Pri sponkah teh lastnosti ne moremo spremeniti. Pri podkategoriji »Global pin settings« določimo lastnosti o priključitvi na naše priklopno mesto. Gre za opis vrednosti, ki se nanašajo na vodnike, ki bodo priključeni na priklopno mesto:

29.»Fixed extra length«, v tem polju v osnovnih dolžinskih enotah določimo dodatno dolžino, ki jo bo program prištel vsakemu vodniku, ki bo priključen na priključno točko 30.»Cavity size«, kamor vpišemo približno globino priključnega mesta

31.»Stripping length« je polje v katero vpišemo koliko izolacije moramo odstraniti na zaključku, da ga lahko priklopimo

32. »Preferred coating«, kamor z besedami vpišemo preferenco za vrsto zaključka za priklop, npr. kabelska votilica

Slika 29: Podkategoriji Required in Global pin settings

V tabelo imenovano »Detail pin settings« izpolnimo specifične nastavitve, ki so povezane s samimi vstavljenimi »Pini«. Najprej odkljukamo prostor stolpcema »Customize« in »Enable«, tako omogočimo spreminjanje ostalih stolpcev razen enega, »Full pin name« nam program avtomatsko generira iz ostalih stolpcev, ki jih izpolnimo. Našim priključnim točkam v stolpcih po željah določimo format oznake, barvo in posamezne lastnosti, ki jih lahko tudi prepišemo iz prejšnje podkategorije.

Slika 30: Tabela Detail pin settings

47 Po zaključku naš kos lahko shranimo in tako postane del naše knjižnice.