Ustvarjanje vodnikov

Preden ustvarimo nov kos, v kategoriji Vodniki, si je smiselno pripraviti podatkovni list proizvajalca vodnika[8]. Tam je zapisan večina podatkov, ki omogočajo natančno določitev vseh lastnosti, ki jih program lahko upošteva pri uporabi elementa v modelirnem okolju. Za primer bomo ustvarili en vodnik, saj so vsi ostali kreirani po enakem postopku, ki ga ni potrebno ponavljati za vsakega posebej. S kazalcem na zaslonu se premaknemo na napis »Vodniki«, ga izberemo s pritiskom na levo tipko na miški in ko je modro označen, ga ponovno izberemo s pritiskom na desno tipko, pojavi se nam nov meni, kjer izberemo gumb »New part«. Enak cilj dosežemo, če po izbiri kategorije z levim klikom, takoj za tem pritisnemo na ikono prikazano z belim kvadratom in zeleno puščico navzdol, nahaja se v levo nad podoknom »Categories«.

Takoj, ko izberemo možnost »New part«, se nam odpre nov zavihek v podoknu številka 2 (Slika 17). Zavihek nosi naslov »Wire« in je namenjen kreiranju novega kosa za našo knjižnico, ki spada pod vodnike. Na samem začetku opazimo, da so se tudi vsa podokna programa nekoliko zamenjala relativno na prvo stran. Na položaju rdečega okna 3 (Slika 17) se pojavi nov seznam, omogoča nam premikanje po različnih podoknih v katerih določamo lastnosti našemu delu.

Slika 20: Seznam podoken za ustvarjanje vodnikov

Za začetek izberemo najvišjo opcijo »Global properties«, na poziciji okna 2 (Slika 17), se nam pojavi okno z okvirčki v katere zapisujemo lastnosti, ki jih program zahteva.

40

Vsakemu vodniku v prvem koraku lahko določimo:

1. »Part number«¹, tu stoji podatek o serijski številki pod katero se vodi naš vodnik, uporabimo lahko klasifikacijsko številko proizvajalca ali številko, ki nam jo poda naš ponudnik od katerega smo kupili vodnik. Po vpisani številki se tudi naslov našega zavihka spremeni istočasno in je enak, kot »Part number«

2. »Category«², okno se nam izpolni avtomatsko in nosi zapis o kategoriji dela. V primeru, kjer bi »Part« izdelali pred samo kategorijo, bi okvir ostal prazen in bi ga bilo potrebno primerno izpolniti

3. »Family«, vpišemo v katero družino vodnikov spada izbrani primer

4. »ERP number«, tu lahko stoji interna oznaka vodnika v kolikor obstaja znotraj organizacije, za katero izdelujemo projekt

5. Tabela »External numbers«, v njo lahko vpišemo vse preostale serijske številke, ki se lahko pojavijo in jim dodelimo znotraj katerih organizacij veljajo

6. »Part status«, okvir nam odpre nov seznam, na katerem izberemo stanje v katerem se nahaja naš kos. Gre za informacije o tem ali je kos že dokončno izbran, še pod ogledom, aktiven ipd.

Vse lastnosti spadajo pod kategorizacijske (»Categorization«), vnos podatkov nadaljujemo na desni strani podokna s podatki o proizvodnji (»Manufacturing«). Tu stojijo podatki:

7. Vrhu stoji okvirček, ki ga obkljukamo v kolikor želimo, da se naš kos pojavi na avtomatsko generiranem dokumentu »BOM« (Bill Of Materials), ki nosi podatke o vseh uporabljenih delih in njihovih cenah

8. »Weight/ unit«, »Cost/unit«, v okvirja pod obkljukanim vpišemo v levega težo na enoto, in desno ceno na enoto, kjer naša enota predstavlja osnovno enoto dolžine programa 9. »Lead time (days/weeks)«, v okvir vpišemo okvirni dobavni rok za kos

10.»Temperature range« , kamor vpišemo temperaturno območje v katerem lahko obratuje vodnik

11.»Product color«, nosi informacijo o barvi izolacije vodnika

12. »Quantity/ packaging«, navedemo koliko paketov nameravamo nabaviti

13. Okvir »Attributes« se izpolni avtomatsko in nosi informacije o kreatorju dela in njegovi verziji

Na spodnjih slikah (Slika 21, Slika 22, Slika 23) je prikazano celotno okno »Global properties«

in vse oznake korelirajo na zgornji seznam okvirjev za vpis lastnosti.

1 Obvezen podatek

2 Obvezen podatek

41 Slika 21: »Global properties« lastnosti »Categorization«

Slika 22: »Global properties« lastnosti

»Manufacturing«

Slika 23: »Global properties« lastnosti

»Attributes«

42

Izpolniti je potrebno oba obvezna polja, seveda jih je priporočljivo izpolniti čim več. V trenutnem stanju vodnik ni še dovolj definiran, da bi ga lahko shranili v svojo knjižnico, potrebno je dopolniti obvezne okvirje, ki se pojavijo v meniju »Wire« (Slika 20). Z levim klikom ga izberemo in odpre se nam novo okno v katerega vpišemo štiri vrste lastnosti:

mehanske, električne, prikazovalne in fizikalne. Pod mehanske lastnosti (Slika 24) spadajo:

14. »Cross-section«³, v polje vpišemo presek našega vodnika v izbranih osnovnih enotah, ki jih določimo v meniju »Settings…«. V kolikor nismo prepričani katero osnovno enoto imamo izbrano lahko za daljši čas postavimo naš kazalec na vpisno polje in program avtomatsko prikaže oblak, ki nam jo prikaže.

15.Polje »AWG« se izpolni avtomatsko in predstavlja naš presek vodnika v enotah AWG 16.Pod poljema se pojavi okvirček za obkljukanje »With insulation«, s tem določimo ali je

naš vodnik izoliran ali ne

17. V okvir »Outside diameter« vpišemo celoten premer našega vodnika vključno z izolacijo

18.Polje »Min. bending radius factor« izpolnimo s upogibnim faktorjem, ki je podan relativno proti celotnemu premeru vodnika

Slika 24: Mehanske lastnosti vodnika Električne lastnosti (Slika 25) vsebujejo podatke o:

19.»Max resistance« polje izpolnimo s podatkom o maksimalni upornosti v enotah _𝑘𝑚^Ω 20.»Max. voltage« v okvir zapišemo podatek o najvišji dovoljeni napetosti, pod katero

vodnik še lahko obratuje

21.Polje »Max. current« zapišemo informacijo o največjem dovoljenem toku skozi vodnik 22. »Electrical class« okvir zapolnimo z informacijo o stopnji izolacije. Lahko zapišemo

tudi standard po katerem je bil proizveden vodnik

3 Obvezen podatek

43 Slika 25: Električne lastnosti vodnika

Kategorija lastnosti »Display« nosi podatke o vizualnem prikazu našega vodnika v modelirnem okolju. Določimo lahko barvo, sekundarno barvo obročev v kolikor je naš vodnik dvobarven in napis na izolaciji vodnika. Oba polja v kategoriji »Physical« sta bolj informativne narave in neobvezna, vpišemo lahko točno serijsko kodo materiala vodnika in število posameznih bakrenih lasov v pletenici vodnika. Preostala dva podokna (Slika 20) sta popolnoma izbirne narave. Podokno »Additional info« se deli na dve podkategoriji. V zgornje ležeči je uporabniku omogočeno urejanje tabele, ki nosi popolnoma edinstvene naslove in vrednosti lastnosti, določi jih uporabnik sam. Spodnja podkategorija pa nam omogoča, da z kosom povežemo podatkovne liste ali druge dokumente, ki mu pripadajo. To lahko storimo na desni strani okna s klikom na ikono, ki prestavlja napis »Add +«. S tem lahko svoje podatke o določenem vodniku še bolj poglobimo. Zadnje podokno »Accessories« uporabniku omogoča ponovno dve različni funkcionalnosti, ki pa sta si med seboj močno podobni. Podokno je razdeljeno na dve podkategoriji, obe omogočata uporabniku izbiro drugih kosov iz knjižnice s pomočjo ikone

»Add +«. Razlika med njima je v tem, da v zgornji polovici povežemo z našim kosom nujno potreben dodatni material, v spodnji polovici pa nadomestni material za naš kos.