Prof. dr. borIS KLUN, nestor slovenske nevrokirurgije, devetdesetletnik
prof. dr. roman bošnjak, dr. med., svetnik, predstojnik Ko za nevrokirurgijo Nestor slovenske nevrokirurgije
prof. dr. boris Klun je pred nekaj meseci praznoval 90-letnico svo-jega plodovitega življenja. od leta 1975 do 1987 je bil predstojnik Uni-verzitetne klinike za nevrokirurgijo in direktor Tozd Kirurška služba med leti 1977 in 1983.
rodil se je v Ljubljani, 6. juli-ja 1925, kjer je dokončal klasično gimnazijo leta 1944 in se po enoletnem služe-nju vojaškega roka vpisal na Medi-cinsko fakulteto v Ljubljani. Bil je v prvi generaciji slušate-ljev povojne popolne Medicinske fakultete.
Študij je zaključil leta 1952 in opravil obvezen staž od
januar-ja 1953 do septembra 1954. Nato je nastopil specializacijo iz nevrokirurgije, ki jo je opravil leta 1961. izpit je opravil v Beogradu, kar je bilo takrat obvezno. Med specializacijo se je eno leto izpopolnjeval v Chicagu in nekaj mesecev v Stockholmu, obakrat v nevrokirurgiji. Leta 1971 je zagovarjal doktorat znanosti z naslovom:
encimske spremembe v likvorju in serumu pri možganskih poškodbah. Docenturo je dosegel leta 1972, profesuro pa je začel opravljati od 1977 dalje, ko je opravil vsa predavanja iz ne-vrokirurgije za medicince. Bil je mentor pri dveh doktoratih in štirih magisterijih. od leta 1975 do 1987 je bil predstojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo in direktor ToZD Kirurška služba med leti 1977 in 1983. Selitev v novo stavbo UKC v tem obdobju je dala velik zagon sloven-ski medicini. Začelo se je združevanje strok in timsko delo. V nevrokirurgiji je bil to čas začet-ka dela z mikroskopom, bipolarno koagulacijo in volumsko aspiracijo. Prof. Klun je temu odprto sledil in hitro prevzemal nove metode. Začel je z operacijami spinalnega kanala in diskopatij.
Prvi je prevzel oddelek za otroško nevrokirurgijo v okviru Klinike za otroško kirurgijo, ki je v sre-di osemdesetih let prejšnjega stoletja postala referenčna za področje Jugoslavije. imeli so multidisciplinarni tim za preučevanje menin-gokel, ki so ga sestavljali nevrokirurg, pediater, urolog in ortoped. Uvajati je začel operacije
zadnje kotanje in možganskih živcev (švanomi slušnega živca, nevralgija trigeminusa). Zače-li so delati arterijske obvode na možganskem ožilju pod mikroskopsko povečavo. Na področju funkcionalne nevrokirurgije je začel z resekcij-skimi operacijami pri epilepsijah, sodeloval je s prof. Urošem Staničem z inštituta Jožef Šte-fan in vgrajeval cerebelarni stimulator za pre-prečevanje epileptičnih napadov. Začeli
so z nadzorom nevroloških funkcij med operacijo (medoperacijski nevromonitoring), prišlo je do sodelovanja med
ne-vrologijo, nevrofiziologijo in nevroradiologijo. Leta 1978 je od dr. Fahlbuscha iz erlangena v Nemčiji prenesel mikroskopsko transfenoidno operacijo hi-pofiznih adenomov in opravil prve tovrstne operacije v sode-lovanju z otorinolaringologom Bori-som Povhetom. To delo je kasneje prevzela mag. Milena Jezernik, ki je do leta 1995 skupaj z rinologom prim. Jernejem Podbojem operirala dokumentirano 433 primerov iz širšega podro-čja Jugoslavije. Zanimanje za poškodbe glave in možganov je bilo pri prof. Klunu prisotno več kot dve desetletji. izoblikoval je prve smernice za zdravljenje poškodb glave. Svoje bogate izkušnje je strnil v monografiji Možganske po-škodbe, ki je izšla leta 1997.
Prof. Klun je človek klasične izobrazbe, ki se je šolal tudi v tujini. Humanist in erudit. odlično znanje nevrologije je pridobil v Londonu v Na-cionalni bolnišnici za nevrološke bolezni in na inštitutu za nevrologijo Queen's Square. V tem smislu je bil resnično nevrološki kirurg (neuro-logical surgeon).
Napisal je več kot 50 strokovnih člankov in veliko poljudnih prispevkov. imel je veliko inte-resov in talentov. Pritegnila ga je pisna beseda v medicini. Bil je odgovorni urednik Pravopisa medicinskih izrazov (1996, 1997) in član ure-dniškega odbora, nato pa odgovorni urednik pri Slevenskem medicinskem slovarju (2002, 2007 in 2014). Bil je član prve medicinske etične komisije, ki jo je vodila prof. dr. Berta Jereb. V umetnosti je zelo razgledan, zlasti v glasbi. Pogosto je nastopal kot solist basist na dogodkih Kulturno-umetniškega društva KC
in MF. Je član uredniškega odbora zdravniške revije iSiS. Bil je član jugoslovanskega nevro-kirurškega društva, ameriškega in nemškega nevrokirurškega društva, evropskega združe-nja pediatričnih nevrokirurgov in član akade-mije euro-Asiana Neurochirurgica. Kot vabljeni predavatelj je pradaval v zadnjih desetih letih službovanja v Sarajevu, Skopju, Barceloni, Berlinu, rimu, Solunu, Lublinu, Portu, Chicagu, rochesterju (Mayo) in Phoenixu.
Prof. Klun je bil predsednik organizacijskega komiteja treh mednarodnih kongresov mikro-kirurgije perifernih živcev in možganskih žil, ki so se odvijali v stavbi UKC v letih 1976, 1978 in 1980, evropskega kurza iz nevrokirurgije (1983) in Mednarodnega simpozija o kirurgiji spodnjih možganskih živcev (1987). Prof. Klun je slovensko nevrokirurgijo odprl v evropski prostor in ji dal pečat svetovljanstva.
Na Ko za nevrokirurgijo UKCL so v sredo, 9. de-cembra 2015, v prostorih oddelka, kjer vsako jutro potekajo jutranji raporti, sodelavci priredili svojemu nekdanjemu predstojniku, mentorju in učitelju mnogih generacij nevrokirurgov krajšo slovesnost.
Našemu prof. Klunu ob njegovem žlahtnem ju-bileju še enkrat iskreno čestitamo in želimo še na mnoga leta, iz katerih bomo lahko še naprej črpali izjemen navdih in imeli neprecenljiv vzor za naše nevrokirurško poslanstvo. in nestrpno pričakujemo njegovo novo knjigo!
Avtor se zahvaljuje prof. dr. Zvonki Slavec Zu-panič za posredovanje številnih zgodovinskih podatkov.
prof. Klun je bil izjemen predavatelj mnogih generacij študen-tov medicine in stomatologije in je izvrsten pripovedovalec.
bil je bil vzornik, mentor in učitelj več generacij nevrokirurgov.
Izo-blikoval je odličen tim strokov-njakov, ki so dosegli izjemno
odmevnost doma in v tujini.
UTRIP UKCL
40
INTERNO | marec 2016 | št. 01
Marku alaufu ob upokojitvi
Sodelavci
Ko si mi za letošnje novo leto voščil, si rekel, da je za naju dovolj, če se samo pogledava in si stisneva roke. Ni potrebno izgubljati besed, ker sva si že s pogledom vse povedala. in res je bilo tako. Danes pa, če dovoliš, bi ti vseeno povedal nekaj besed, ki si jih kot naš dolgoletni sodelavec in ljubljeni vodja z vsem spoštovanjem zaslužiš.
Ko sem bil pred osemindvajsetimi leti vajenec, sem kot mlad in neizkušen sodelavec šele spo-znaval ljudi in okolje, v katerem sem se znašel. Pri nekem do-godku sem spoznal tudi tebe in že takrat si naredil name velik vtis. Ljudi sem spra-ševal, kdo si. in že takrat so mi povedali, da si eden izmed tistih ljudi, zaradi katerih je svet lepši.
Kako je to lepo! V mojih očeh si v trenutku zrastel do te mere, da je moja velika želja postala nekoč biti tvoj sodelavec. Po čudežnem sple-tu okoliščin se je ta želja sple-tudi uresničila in tako sem bil tvoj sodelavec vse do danes. Sodelovati s teboj je bil zame pravi privilegij, služba pa je bila po domače povedano carska. Ustvaril si prijeten oddelek, ki je zaradi tehnoloških novosti v nekaj letih postal zelo ustvarjalen. Zaupali smo tvoji viziji in oddelek naredili tehnološko napreden. Ni je bilo stva-ri, ki je ne bo znali narediti. To, da sem bil tvoj sodelavec, in da delam v okolju, kjer so človeški odnosi in vrednote na prvem mestu, verjetno ni dano vsakemu oddelku v tehnični službi. Zato sem še posebno pono-sen in počaščen, da sem imel ob sebi sodelavca, ki je delaven, pošten, sočuten in ki ima poleg vodstvenih sposobnosti tudi pravi občutek za moralne vrednote. Bil si nam kot duhovni oče, saj znaš razumeti člove-ka, ga poslušati in mu svetovati. V težkih trenutkih si se znal pokončno držati in stati na trdnih tleh. Vedno si se zavzemal, da nam je bilo lepo.
Zaradi tega se zavedamo, da ti marsikdaj ni bilo lahko. V svoji bogati službeni karieri si prehodil pot od delavca pa vse do vodje oddelka.
Postal si tudi svetnik. Upam si trditi, da poznaš sistem delovanja Uni-verzitetnega kliničnega centra Ljubljana do potankosti. Ljudem si dajal upanje in vero v boljši jutri, se za nas izpostavljal na višjih nivojih in re-ševal še tako krizne situacije. Pokazal si nam, da si pravi borec in da ni uspeha brez prave borbe. S tem si se nam zelo priljubil in zato bi mnogi izmed nas radi videli, da nas še ne bi zapustil, saj si nam postal velik vzor. opravil si veliko življenjsko poslanstvo! ravno zaradi teh lastnosti si bil marsikomu kot drugi oče. Hvala ti za vse.
Dragi Marko, prihajaš v obdobje, ko je potrebno življenje prestaviti v nižjo prestavo. Predvsem pa ti želim, da najdeš svoj notranji mir. Na prihodnost glej kot na čas ustvarjanja, čas lepote bivanja, čas prija-teljstva, ljubezni, razumevanja, čas nenehnega učenja, dozorevanja in predvsem čas zase in za svoje bližnje.
Vse dobro na novi poti, roman
Marko Alauf s sodelavci Tehnično-vzdrževalnega sektorja UKC Ljubljana
Z upokojitvijo Marka Alaufa je prenehala tudi njegova funkcija člana sveta zavoda UKC Ljubljana. Marko Alauf se je članom sveta UKC Lju-bljana zahvalil za večletno korektno in tvorno sodelovanje.
Na nadomestnih volitvah predstavnika zaposlenih v Svet UKC Ljubljana v III. volilni enoti, ki so potekale 10.
in 11. februarja letos, je bil za predstavnika zaposlenih izvoljen Aleksander Bucik, univ. dipl. org.
»Na nadomestnih volitvah predstavnika zaposlenih v Svetu zavoda UKC Ljubljana sem v 3. volilni enoti prejel največ glasov. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za vašo podporo, zaupanje, pomoč in glas, ki ste ga oddali zame. V mojem mandatu se bom trudil za sprotno obveščanje zaposlenih o dogajanjih v Svetu zavoda UKC Ljubljana in za oblikovanje stališč 3. volilne enote, ki sem jih predstavil zaposlenim pred volitvami in jih bom kot predstavnik zaposlenih zastopal na sejah Sveta zavoda.
Verjamem, da bo naše sodelovanje tvorno in da bom upravičil vaše izkazano zaupanje,« se je ob izvolitvi zahvalil Aleksander Bucik.
PREBERITE 41
Tim živi tudi v pisani
besedi in dejanjih zunaj oddelkov
Tatjana Nendl, dipl. m. s., spec. zdr. nege, očesna klinika UKCL
Transplantacijska in regenerativna medicina
Služba za odnose z javnostmi UKCL Prednovoletni čas je
čas veselja, zabave, smeha in radosti.
Mnogi zdravstveni de-lavci ga preživljajo na delovnem mestu ob pacientih. Delček nji-hovega življenja, ki mu pravimo prosti čas, skriva v sebi dragoce-nosti, ki jih vsak posa-meznik živi tudi tako, da sprosti svoje misli, želje, hrepenenja in hotenja. Gospa irena Pajnik Beguš je medicinska sestra, ki svoje ustvarjalnosti ne usmerja zgolj na profesionalno področje. V prostem času svoje misli in čutenja preliva na papir. Na pobudo sodelavcev in sodelavk oddelka za očesne bolezni očesne klinike je 22. 12. 2015 pripravila kulturni dogodek in zaposlenim in paci-entom predstavila nekaj svojih pesmi. V samozaložbi in ob podpori Kulturnega društva literatov Mežiške doline je v novembru 2015 izdala svojo prvo pesniško zbirko »Od tu in tam padlo v dlan«. Dogodek so z glasbenimi točkami dopolnili študentje Akademije za glasbo in učenci glasbene šole Moste Polje. Da tim res živi, so dokazale sodelavke in sodelavci gospe irene Pajnik Beguš, ki so poma-gali pri organizaciji dogodka, predstavili nekaj njenih pesmi ter pripravili sladka presenečenja ob koncu predstavitve pesniške zbirke. Druženje je bilo prisrčno, pacientom in zaposlenim je popestrilo dan v bolnišnici.
pesniška zbirka »od tu in tam padlo v dlan«
Zbirka pesmi ponuja v branje in razmislek različne teme – uporniške, družbeno
Februarja letos je izšla druga številka mednarodne revije »Transplantation and regenerative Medicine«.
izdajatelj revije je UKC Ljubljana, glavni in odgovorni urednik je prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., izvršni urednik dr. ivan Kneževič, dr. med., FeTCS, pridružena urednika doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., in doc.
dr. Juš Kšela, dr. med. V uredniškem odboru so znani mednarodni strokovnjaki. Gostujoča urednika druge številke revije, posvečene transplantaciji ledvic, sta izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med., in prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, dr. med., višja svetnica.
“Transplantation and Regenerative Medicine” je znan-stveni forum s področja odpovedi organov, transplan-tacij in regenerativne medicine. izhaja štirikrat letno in predstavlja uradno publikacijo programa za napredova-lo srčno popuščanje in transplantacije srca ter Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana.
kritične, pozivajoče k miru, strpnosti, segajoče v dotik minevanja, v svet žensk in predvsem v svet ljubezni.
Irena Pajnik Beguš: »Ko bi ljubezen bila kot zrak, brez katere ne bi mogli preživeti niti sekunde, niti ena slaba misel ne bi okuževala ozračja.«
Ujeta v svobodo znam te ljubiti tudi
ko besedni zublji nasedejo v molk in ostanem
brez prepustnice do ustnic pa
kadar iz strahu oblečeš jezo
da z dolgim repom zapraši še kakšen dan in
ko je ulov premajhen za velike luknje ki jih celim v bele brazgotine odkar
si odpoljubil moj ribji rep mi podaril noge v prost korak hodim s teboj
obutim v različne čevlje ker znaš imeti rad.
IN MEMORIAM
42
INTERNO | marec 2016 | št. 01
Spoštovani KUD-ovi člani in prijatelji,
v 92. letu starosti nas je zapustil, ob prof. Antonu Dolencu, soustano-vitelj našega Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Me-dicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (1979), njegov nekdanji predsednik (1989–1993) in pomemben spodbujevalec kulturnega in umetniškega življenja v našem zdravstvu, pediater prof. dr. Pavle Kornhauser. Še 3.
decembra je s ponosom spremljal 46. Zdravniški koncert ob Plečniko-vem memorialu v Slovenski filharmoniji. Skupna pot naju je spremljala od leta 1993, ko me je izbral za svojo naslednico pri vodenju KUD-a.
Prof. Kornhauser je bil velik ljubitelj glasbe, nesojeni glasbenik, odličen pianist, ki je nadaljeval muziciranje Kvarteta Mašera (patolog prof. dr.
Andrej Mašera), katerega ustanovitelj je bil patolog in čelist prof. dr.
ivan Franc Lenart. Ker se je sestav spreminjal, ga je prof.
Kornhauser poimenoval v skupino Pro medico. Ta se je pojavljala najpogosteje kot klavirski trio (pianist prof. Pavle Kornhauser, violinist prim. Marko Zupan, čelist prof. dr. Zvonimir rudolf), nato pa večkrat v sodelovanju z drugimi glasbeniki in pevci kot ad hoc sestav Pro medico. S svojimi izjemnimi orga-nizacijskimi sposobnostmi in velikim veseljem do glasbenega poustvarjanja in nastopanja je predvsem po upokojitvi, ko se je osvobodil številnih obveznosti napornega in odgovornega zdravniškega dela, predal orga-nizaciji koncertov Pro medica v okviru poletja v Stari Ljubljani in na številnih zdravniških srečanjih. Skozi desetletja je bil tudi umetniški vodja zdravniških koncertov ob Plečnikovem memorialu. Vsi ti koncerti so glasbeno povezovali KUD-ove člane in skrbeli za družabnost slo-venskega zdravništva ter drugih ljubiteljev glasbe. Njegovo poslanstvo žlahtno nadaljuje pomlajen Pro medico, ki sedaj večinoma nastopa kot godalni kvartet z vodjem dr. Andrejem Gubenškom, ki je ne le zdravnik, ampak tudi prof. violine.
S svojo človeško širino in javno angažiranostjo je prof. Kornhauser za-znamoval slovenski kulturni in zdravstveni prostor in čas. V KUD-ovih vrstah je zapustil neizbrisne sledi in bo njegovo ime ostalo sinonim za presežnost v poustvarjalnem in organizacijskem pogledu. ob torko-vem božičnem koncertu v razstavišču UKCL sem se mu pietetno in z dolgim in memoriam nagovorom javno zahvalila za veliko poslanstvo, ki ga je opravil v KUD-u, ter ga predstavila veliki zbrani množici.
Prof. Pavle Kornhauser je bil KUD-ov spiritus agens in movens. S svojo neumorno energijo in vero v humanizacijo hospitalizacije je širil navdu-šenje med nove in nove rodove prihajajočih sopotnikov. Njegov lik nam bo ostal svetal zgled gorečega in poslanstvu KUD-a predanega vodje.
Za njegovo zdravniško in obče človeško poslanstvo pa bi lahko napisali še drugo veliko poglavje, ki presega društvene vode.
SLAVA MU!
v spomin
redna prof. dr. zvonka zupanič Slavec, dr. med., predsednica KUd Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher
S svojo človeško širino in javno an-gažiranostjo je prof.
Kornhauser zaznamo-val slovenski kulturni in zdravstveni
pro-stor in čas.
IN MEMORIAM 43
V lanskem decembru nas je presunila novica o smrti prof. dr. Pavla Kornhauserja. Čeprav smo vedeli za njegove dolgoletne zdravstvene težave in visoko starost, je s svojo neuničljivo
ener-gijo dajal vtis brezčasnosti, da ne rečemo nesmrtnosti.
Težko bi našli slovenskega zdravnika, ki bi bil bolj povezan z ljubljanskim Univerzite-tnim kliničnim centrom, kot je bil prav on.
Ta povezanost je bila institucionalna (vodil je gradbeni odbor za izgradnjo kliničnega centra), organizacijska (promoviral je izvirni t. i. ljubljanski model otroške kirurgije, kjer je bilo v ospredju prepleteno sodelovanje med kirurgom in pediatrom), inovativna (ustanovil je multidisciplinarno pediatrično intenzivno terapijo), vizionarska (sekundarni prevoz življenjsko ogroženih novorojenčkov) in še bi lahko faktografsko naštevali njegove prispevke k razvoju slovenske pediatrije in medicine, ki jih je lahko ure-sničila le vrhunska medicinska ustanova – klinični center, kot je nastajal v sedemdestih letih prejšnjega stoletja.
Nekakšno nepisano pravilo je, da vse strogo nadzorovane racionalne za-misli in novosti lahko zaživijo šele takrat, ko pridobijo svoj iracionalni del vsebine, ki da tej zamisli in novosti odločilni polet. in prav v tej simbiozi racionalnega in iracionalnega je bil prof. Kornhauser nenadkriljivi mojster in tu verjetno tiči skrivnost njegove karizmatične osebnosti.
Ljubezen do glasbe in številni koncerti, ki jih je priredil, prizadeti odzivi na družbena dogajanja, diskretna vpetost v slovensko zdravstveno politiko, briljantna klasična izobrazba in še marsikaj so predstavljali en pol njegove osebnosti. Drugi pol pa so tvorile njegove osebne lastnosti, kot so izrazita upornost, sposobnost najti tvorne sodelavce, šarm v komunikaciji, poslu-šati in zahtevati, da te poslušajo, doslednost do samega sebe in drugih, pa tudi nasmehniti se in duhovito komentirati kakšno človeško napako ali slabost.
Vse te lastnosti in značilnosti so bile še kako vpete v medicino in medi-cinske odločitve in so postale nekakšen njen sestavni del. Zato je tako zelo pomenljiv naslov njegove zadnje knjige – avtobiografije »Zakaj sem ponosen, da sem zdravnik«.
Naj mi bo ob zaključku nekrologa dovoljeno, da izpostavim njegov prispe-vek, ki se me je dotaknil v največji meri. To je njegova svetovljanskost, ki je bila iskrena in popolna. enostavno je čutil potrebo, da se medicina, ki jo ustvarjamo v Ljubljani, internacionalizira, da je stalno na prepihu, da ne postane zapečkarska. Številni mladi zdravniki, ki so se prišli učiti k nam, in številni gostujoči mednarodno priznani profesorji, ki so prišli učit nas, plodovita in iskriva izmenjava mnenj na vseh ravneh (zdravniki, sestre, pe-dagoški delavci) so tvorili ustvarjalno atmosfero, ki bo vedno spominjala na prof. Kornhauserja.
NeKroLog
prof. pavle Kornhauser, dr. med.
prim. Ivan vidmar, dr. med., svetnik
v spomin
zehIda hadžIć
Sodelavke Službe za higieno prostorov in opreme (kirurški urgentni blok)
v vsakem človeku je nekaj več od vseh ljudi na svetu,
na svetu, v katerem si živela,
dosti pretrpela in kot lastovka na zadnji let odletela … Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli!
Draga Zehida!
Smrt! Da, vsi smo ji zapisani. Že ob rojstvu človeka je povsem jasno, da bo to drobno, krhko bitje moralo nekoč umreti.
Toda to ni slovo. Je tih veličasten pozdrav, je srečanje, čeprav tako zelo žalostno. Je naša tiha in iskrena izpoved hvaležnosti. Gotovo je nekje kraj, kamor so v neminljivosti poklicani dobri ljudje. Ne moremo verjeti, da se je iztekel čas, ki je bil odmerjen tebi, Zehida. Globoko smo ganjeni in ne najdemo ustreznih besed, s katerimi bi izrazili vse, kar čutimo in kar bi radi povedali v tem trenutku. V blagodejni tišini prebujajočega nedeljskega jutra se je končala tvoja življenjska pot. Neprestano se sprašujemo, zakaj se je to moralo zgoditi.
Smisla tvoje smrti ne bomo nikoli razumeli. Trda in neizprosna zemlja je zopet dobila žrtev – vzela je tebe … Zehida.
Sedaj, ko nas več ne slišiš, obujamo vse tisto, čemur pravimo lepo, dobro, pošteno. Vse, kar lahko storimo, je, da se ozremo za tabo in tako za bežen trenutek podaljšamo stik s tistim, kar nepreklicno izginja. Želimo se ti zahvaliti za vse, kar si za nas sodelavce storila. Poznali smo te v lepi luči, saj si bila v prvi vrsti sodelavka odprta za vse dobro.
Hvala ti!
pogrešale bomo tvoj blagi nasmeh,
pogrešale iskrice v očeh.
za zmeraj si zaspala v neskončni čas … In hkrati boš ostala še tu, del nas.
Spočij si trudne zdaj oči,
za vse še enkrat hvala ti!