interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, marec 2016 | št. 01

(1)

interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, marec 2016 | št. 01

Napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede v letu 2016 Skupina slovenskih znanstvenikov prva Na Svetu

dokazala povezaNoSt viruSa zika z okvaro možganov ploda okužene matere

45 let kronične dialize in

transplantacije ledvic v Sloveniji

v ukC ljubljana Spodbujamo NekajeNje

(2)

12

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2016 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki internega glasila, po- šljite v uredništvo najkasneje do 29. aprila 2016.

V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna veli- kosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja.

Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

03

UVODNIK:Brigita Čokl, univ. dipl. ekon. v. d. generalne direktorice UKCL

AKTUALNO

04

Napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede v letu 2016

05

Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v UKCL

06

Poudarki iz Programa strokovnega dela in razvoja UKCL strokovne direktorice prof. dr. Marije Pfeifer, dr. med.

08

Poudarki programa dela in razvoja zdravstvene in babiške nege glavne medicinske sestre UKCL Nevenke brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon.

10

Skupina slovenskih znanstvenikov prva na svetu dokazala povezanost virusa ZiKA z okvaro možganov ploda okužene matere

12

Gnezdo brez ptičkov je boleče za vso družino, Celostna pomoč družini ob neuspeli nosečnosti

14

izjemen uspeh dveh naših strokovnjakinj s Ko za revmatologijo interne klinike UKCL

16

45 let kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji –

simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantaciji

18

izjemen uspeh fotografinje očesne klinike UKC Ljubljana na natečaju, ki ga vsako leto prireja svetovno oftalmološko fotografsko združenje

19

V dveh obnovljenih operacijskih dvoranah na Ko za travmatologijo že potekajo operacije

20

Svetovni dan ledvic – 10. marec 2016

21

Nova enota za intenzivni nadzor na Ko za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKCL

22

Šolanje s področja zdravljenja napredovale Parkinsonove bolezni z intrajejunalno infuzijo gela levodope

22

Novi člani stalnih strokovnih teles ArrS

23

Stečaji podjetij – kako se izgublja zdravje, primer Mura

25

raziskava Nutrition day 2015

26

Filmi ob praznovanju 60-letnice iAeA

26

Spletni prenos dveh videotorakoskopskih lobektomij pljuč v živo

27

IZOBRAŽEVANJE:Šola enterostomalne terapije v UKCL

28

Denise Hibbert, predsednica Komiteja za edukacijo pri Svetovnem združenju za enterostomalno terapijo, na obisku v UKC Ljubljana

29

Čili v UKCL:V UKCL spodbujamo nekajenje UTRIP UKCL

32

Na Pediatrični kliniki UKCl so se razveselili novega genetskega analizatorja

33

Pediatrična klinika UKCL bogatejša za videobronhoskop, elektrokardiograf in elektroencefalograf

35

Triglav, zdravstvena zavarovalnica, pomagala pri nakupu medicinske opreme in potrebščin za bolnišnično šolo; SeTCCe d.o.o. za otroke Pediatrične klinike; Tek na Kristalno palačo;

Prostovoljke so s pleteninami obdarile najmlajše na Pediatrični kliniki UKCL

36

Predsednik republike na prvi dan novega leta obiskal dežurne ekipe v UKCL

36

KUD KC in MF poklanja slike UKCL

37

Letos se je s strehe Pediatrične klinike spustilo sedem božičkov; Ljudje smo drug drugemu dar;

Zlato srce za najmlajše

38

46. Plečnikov zdravniški koncert – Zadnje srečanje s prof. Pavlom Kornhauserjem (1924–2015)

39

Prof. dr. Boris Klun, nestor slovenske nevrokirurgije, devetdesetletnik

40

Marku Alaufu ob upokojitvi PREBERITE

41

Tim živi tudi v pisani besedi in dejanjih zunaj oddelkov; Transplantacijska in regenerativna medicina

42

IN MEMORIAM:prof. Pavle Kornhauser, dr. med.; Nekrolog; V spomin: Zehida Hadžić

44

KAJ MENIJO O NAs

47

sPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Predstavitev knjig založbe Chiara

48

NAGRADNA KRIŽANKA

KAZALO

29

16

23

(3)

UVODNIK

Brigita Čokl, univ. dipl. ekon.

v. d. generalne direktorice UKCL

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2016, številka 01

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavna urednica:

Brigita Čokl, univ. dipl. ekon.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.ekon.

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• asist. Dominika oroszy, dr. med.

• Nina Pirc, dr. med.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc

• Lucija Mak Uhan

Lektoriranje : Monika Zanjkovič, s.p.

Fotografije: Jolanda Kofol, Tina roš in drugi; istock, 123rF, Photl, Depositphotos, Bigstock, Getty images, Dreamstime, Shutterstock, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: 123rF oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Spoštovani sodelavci, spoštovane sodelavke!

V teh dneh smo zapisali novo zgodovino slovenske medicine.

Virus Zika in odkritja znanstvenikov in raziskovalcev na tem področju sta ponesla v svet tudi ime UKC Ljubljana kot pomembnega soavtorja tega uspeha. Naš ponos bi bil še večji, če bi bili naši zdravniki, znanstveniki in ugledni raziskovalci v slovenskem prostoru prepoznani tako dobro kot naši športniki. Želimo si, da bi bil njihov prispevek pripoznan kot razvojni potencial Slovenije, na katerem naj sloni trajnostni razvoj. Slovenija ne premore velikega števila naravnih bogastev, premalo znamo tržiti lepote naše domovine.

Dokazujemo pa, da imamo v UKC Ljubljana visoko izobraženo in dobro opremlje- no raziskovalno dejavnost, razvito kliničnost na področju medicine in znanost, ki se je sposobna dobro organizirati, sodelovati in zasledovati skupni cilj. To pa so temelji, ki bi bili lahko prepoznani kot razvojni preboj k večji dodani vrednosti, ki bi ponesla Slovenijo v novo razvojno spiralo. Novo zgodbo o uspehu bi lahko gradili na področju razvoja medicine in zdravstvenih storitev vseh vrst. Slovenska družba in z njo slovensko podjetništvo tako zelo potrebuje nove vsebine.

Vprašamo se lahko, ali bomo kot družba zmogli poenotiti poglede in na tej osnovi skupno oblikovali razvojno strategijo, ali pa bomo zamudili tudi to priložnost. Ne dopustimo, da bi se znašli v močvirju egoističnega dokazovanja svoje osebne po- membnosti, ampak stopimo na pota timskega ustvarjanja, kjer prispevek vsakega posameznika šteje, kjer znamo pohvaliti dobro in poosebiti postavljene prioritete.

Vse našteto ima pomembne stranske učinke, ki imajo v medicini negativni pri- zvok kot potencialno nujno zlo, ki ga je potrebno resno obravnavati v procesu zdravljenja, pomenijo pa boljše medsebojno razumevanje, povezovanje, boljše sporazumevanje in izboljšano delovno klimo, kar vse vodi v večje zadovoljstvo zaposlenih. S slednjim bomo naredili tudi zelo veliko za naše bolnike, ki bodo deležni več prijaznega odnosa in osebne obravnave, ki si jo v stiski, ko si želijo povrniti zdravje, tako zelo želijo in jo tudi cenijo.

Hvala in lep pozdrav, Brigita Čokl, v. d. generalne direktorice UKC Ljubljana

(4)

AKTUALNO

4

INTERNO | marec 2016 | št. 01

Napredovanja zaposlenih v

vIšje pLačNe razrede v letu 2016

Mateja derganc Levstek, Kadrovska služba UKCL Iz dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 (Ur. l. rS, št. 91/15), parafiranega med vlado in sindikati javnega sektorja, je razvidno, da le-ta ne posega na področje napredovanj javnih uslužbencev v plačne razrede, natančneje v izvedbo napredovanj v letu 2016. To pomeni, da se bo v letu 2016 ponovno izvedlo letno ocenjevanje zaposlenih v UKCL in zaposleni bodo tudi napredovali v višje plačne razrede, torej bodo prejeli višjo osnovno plačo.

S 1. 4. 2016 bodo lahko napredovali tisti zaposleni, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje za napredovanje. To so zaposleni, pri katerih so prete- kla vsaj tri leta (pri štetju treh let je potrebno upoštevati tudi interventno zakonodajo – glej spodnjo tabelo) od zadnjega napredovanja na delovnem mestu ali od premestitve na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ali od zaposlitve v javnem sektorju, obenem pa bodo dosegli dovolj visoko število točk, ki pomeni napredovanje.

Za en plačni razred napredujejo tisti zaposleni, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:

•

ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

•

ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,

•

ob petem najmanj 13 točk,

•

ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

Zaposleni, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za naj- več dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.

Tabela s podatki o napredovanju javnih uslužbencev v višji plačni razred po posameznih letih, ob upoštevanju interventnih ukrepov na področju napredovanja:

Postopki ocenjevanja in preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, kot jih določata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list rS, št. 58/2008 s spremembami in dopolnitvami) in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list rS, št.

51/08, 91/08, 113/09), morajo biti zaključeni 15. marca 2016.

Vse odgovorne osebe in ocenjevalce zato prosimo, da spoštujejo zakon- ski rok za zaključek ocenjevanja za leto 2015, ki se bo iztekel v torek, 15.

3. 2016, saj je temelj za pravočasno izdajo aneksov. To je skrajni rok, ko morajo biti ocenjeni zaposleni seznanjeni z oceno, upoštevanje predpisa- nega roka pa mora biti razvidno tudi iz ocenjevalnih in evidenčnih listov.

iz Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 – ZUPPJS15 (Ur. l. rS, št. 95/14) izhaja, da bodo javni uslužbenci, ki bodo na delovnem mestu napredovali v višji plačni razred s 1. 4. 2016, pridobili pravico do višje plače iz naslova tega napredovanja z zamikom, in sicer od 1. 12. 2016 dalje.

Za razjasnitev štetja napredovalnega obdobja, upoštevaje interventno zakonodajo, smo pripravili tabelo.

Leto Ali se leto šteje v

napredovalno obdobje? Napredovanje v plačni

razred Napredovanje v naziv Izplačilo višje osnovne plače

2009 DA DA DA DA

2010 DA DA DA DA

2011 Ne (četrti odstavek 8.

člena ZiU)* Ne (prvi odstavek 8.

člena ZiU) DA(drugi odstavek 8.

člena ZiU) S 1. 4. 2014 (ZiU odloži izplačilo napredovanja v naziv/

višji naziv na 1. 1. 2012, ZDiU12 na 1. 7. 2012, ZUJF na 1.

6. 2013, ZiPrS1314-A in ZiPrS1415 na 1. 4. 2014)

2012 DA DA (prvi odstavek 6.

člena ZDiU12) DA (prvi odstavek 6.

člena ZDiU12) 1. 4. 2014 (ZDiU12 odloži izplačilo na 1.7 2012, ZUJF na 1. 6. 2013, ZiPrS1314-A in ZiPrS1415 na 1. 4. 2014) 2013 DA NE (162. člen ZUJF) NE (162. člen ZUJF) NE

2014

NE (drugi odstavek 62.

č člena ZiPrS1314-A, drugi odstavek 68. člena ZiPrS1415)*

NE (prvi odstavek 62.

č člena ZiPrS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZiPrS1415)

NE (prvi odstavek 62.

č člena ZiPrS1314-A, prvi odstavek 68. člena ZiPrS1415)

NE

2015 DA DA (prvi odstavek 7. člena

ZUPPJS15) DA (prvi odstavek 7. člena

ZUPPJS15) 1. 12. 2015 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

2016 DA DA (prvi odstavek 7. člena

ZUPPJS15)

DA (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

1. 12. 2016 (prvi odstavek 7. člena ZUPPJS15)

(5)

AKTUALNO 5

Merjenje organizacijske klime in

zadovoLjSTva zapoSLeNIh v UKCL

Služba za organizacijo in razvoj logistike

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) se bo tudi letos vključil v nacionalni projekt za primerjalno raziskovanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah z namenom nadaljnjega iskanja priložnosti za izboljšave na področju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. v UKCL smo si ugled med drugim pridobili z zelo dobrimi rezultati dela, katerim so botrovali naši vrhunski strokovnjaki in ostali zaposleni. v prvem trimesečju tega leta bomo zato ponovno izvedli merjenje organizacijske klime in zadovoljstva naših zaposlenih, na podlagi rezultatov pa bomo predlagali ukrepe, ki bi lahko vplivali na povečanje zadovoljstva. o rezultatih izvedene ankete in sprejetih ukrepih vas bomo obvestili oziroma jih bomo objavili na intranetu.

Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih bo potekalo po metodologiji SioK (Slovenska organizacijska klima), ki omogoča meritev in analizo organizacijske klime, zadovoljstva zaposlenih ter primerjavo z drugimi organizacijami. Anketni vprašalnik omogoča zaposlenim, da izrazijo svoje mnenje o organizacijski klimi po sklopih (organiziranost, strokovna usposobljenost in učenje, odnos do kakovosti, motivacija in zavzetost, pripadnost organizaciji, notranji odnosi, vodenje …) ter s komentarji, podajo pa tudi konkretne predloge oziroma izrazijo osebno mnenje o zadevah, ki bi jih želeli drugače urediti. Anketni vprašalnik bo kot vsako leto na voljo v papirni obliki. Za vse tiste, ki imate elektronski naslov, bomo kot novost v letošnjem letu uvedli možnost elektronskega izpolnjevanja ankete. Pri izvedbi ankete bo zagotovljena anoni- mnost in enakost vseh zaposlenih.

VAŠE MNENJE ŠTEJE!

Vaše mnenje je zelo pomembno, zato je koristno, da prejeti anketni vpra- šalnik o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposleni izpolnimo objektiv- no, verodostojno in korektno, ker je to ena od možnosti, da vplivamo na odločitve v zvezi z izboljšanjem kakovosti delovnega okolja.

V anketiranje bomo vključeni vsi zaposleni v UKCL, zbiranje odgovorov pa bo potekalo do 14 dni po razdelitvi anketnih vprašalnikov. Vsa druga navodila v zvezi z izvedbo anketiranja bomo prejeli skupaj z anketnim vprašalnikom.

UKCL je kljub kriznim časom še naprej skrben delodajalec, ki skrbi za varno zaposlitev svojih zaposlenih. Kljub zaostreni finančni situaciji in občutnemu nižanju cen naših storitev svojim sodelavcem iz meseca v mesec zagotavlja redno izplačilo plač, prijazno in varno delovno okolje, možnost strokovnega razvoja s stalnim usposabljanjem in izobraževa- njem. To se je v dosedanjih merjenjih odražalo tudi pri merjenju organizacijske klime. Vsekakor pa je prihajajoča anketa priložnost, da izrazimo tudi dodatne predloge in morebiti odpremo še druge vidike, pomembne za naše sobivanje v delovnem okolju.

(6)

AKTUALNO

6 poUdarKI Iz prograMa STroKovNega deLa IN razvoja UKC Ljubljana strokovne direktorice prof. dr. Marije pfeifer, dr. med.

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Člani Sveta UKC Ljubljana so na 30. redni seji

8. 12. 2015 soglasno sprejeli sklep o imenovanju prof. dr. Marije Pfeifer, dr. med., za strokovno direktorico UKC Ljubljana za naslednje 4-letno obdobje, od 9. 12. 2015 dalje.

V nadaljevanju predstavljamo glavne poudarke programa dela in razvoja, ki jih je predstavila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., članom Sveta UKC Ljubljana.

program dela in razvoja UKC Lju- bljana strokovne direktorice temelji na osnovnih dejavnostih, ki potekajo v UKCL – zdravstveni oskrbi bolnikov, znanstveno-raziskovalni in pedagoški dejavnosti. predstavila je tudi svoj načrt reševanja aktualne strokovno-organizacijske problematike ter izboljšanja odnosov in komunikacije med zaposlenimi. pri svojem delu si je strokovna direktori- ca zadala tudi cilj spodbujati znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnost ter izobraževanje zaposlenih na strokovnem, osebnostnem in komunikacijskem področju. Izpo- stavila je zelo pomembno področje izobraževanja o sistemu kakovosti.

poseben poudarek v programu je tudi na reševanju aktualne strokovno-organizacijske problematike ter izboljšanju delovne storilnosti in odnosov med zaposlenimi.

GLAVNI STROkOVNI cILJI NA področju zdravstvene OSkRBE BOLNIkOV:

• spodbujati dosledno uporabo kliničnih poti in izdelati nove za bolezni, kjer klinič- nih poti še nimamo. Dosledno uporabljati varnostne meha- nizme, ki preprečujejo strokovne napake;

• izdelati (kjer jih še ni) priročnike s stopnjami nujnosti po diagnozah in se jih striktno dr- žati, posebej še pri čakalnih vrstah za preiskave;

• zmanjševati število hospitalizacij, skraj- ševati hospitalizaci- je s pomočjo boljše povezave s primarnim zdravstvom – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja doma ali v DSo;

• preusmeritev več storitev v enodnevno bolnišnično oskrbo (za diagnostiko in zdravljenje) in v ambu- lantno dejavnost;

• postopno ločevanje sekundarne zdravstvene oskrbe od terciarne in večanje obsega slednje na račun prve;

• postati in ostati referenčna usta- nova za razvoj posameznih panog in strokovnih enot:

- sprejemati nove in po potrebi spremi- njati stare strokovne doktrine, - oblikovati nacionalne strokovne smerni-

ce in posodabljati stare,

- posodabljati diagnostične in tera- pevtske metode v skladu z razvojem stroke v svetu,

- spodbujati formalno pridobitev nazivov center odličnosti oz. referenčni center za zdravljenje epidemiološko pomembnih in tudi redkih bolezni. V UKC Ljubljana že imamo in nepreneho- ma pridobivamo specifična znanja za uvedbo novih diagnostičnih metod in

»Prizadevala si bom izboljšati medosebne odnose

med zaposlenimi v UKCL, spodbujati pro-

fesionalno obnašanje in medsebojno spo-

štovanje.«

(7)

AKTUALNO 7

novih načinov zdravljenja. Cilj je sodelovati pri organizaciji usposabljanja in uvedbi novih uspešnejših metod;

• ponuditi in tržiti visoko kakovostne zdravstvene storitve UKC v tujini:

- ustanoviti in izpopolniti registre za raz- lične, posebno redke, bolezni v okviru UKC Ljubljana in za vso Slovenijo, - vključevanje v mednarodne registre

(eU, pri različnih mednarodnih strokovnih združenjih);

• vzdrževati in izboljšati sodelovanje v že formiranih strokovnih timih in spodbujati nastajanje novih timov – povezovanje različnih enot UKC na strokovnem in raziskovalnem področju. organizirati redna srečanja timov (konzilije), v katerih sode- lujejo internisti, kirurgi, radiologi, patologi in drugi specialisti;

• izboljšati povezavo in neposredno sodelovanje s specializiranimi laboratoriji, omogočiti elektronsko naročanje in takoj- šen dostop do izvidov v VSeH laboratori- jih. Posredno to pomeni prihranek časa, izboljšanje kakovosti obravnave bolnikov in skrajšanje hospitalizacij. Srednjeroč- no – združiti laboratorije, ki izvajajo enake ali podobne preiskave, poenotiti metode, uvesti referenčne analitične metode viso- ke kakovosti (kromatografija – tandemska masna spektrometrija), proučiti, ali je eko- nomsko ugodno uvesti nove laboratorije (mikrobiologija), katerih storitve sedaj zelo drago plačujemo;

• z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreče- vati bolnišnične okužbe, stalno osveščati in izobraževati zdravstvene delavce in bolnike, kako ravnati, da se okužbe ne bodo širile;

• organizirati izgradnjo posebne enote s podtlakom za izolacijo hudo kužnih bolnikov (ebola) na infekcijski kliniki;

• uvesti uporabo e-temperaturnega lista (enotno) v vse enote UKC, pred tem pa dopolniti program tako, da bo zaznal nepravilnosti (z analizo podatkov) in avto- matično opozarjal na določena nevarna dogajanja pri bolnikih (okužba, sepsa;

nezdružljivost predpisanih zdravil – alarm) itd. Dolgoročno – poenotiti e-temperatur- ne liste za vso Slovenijo;

• izboljšati horizontalno in vertikalno komunikacijo med zaposlenimi – v obeh smereh (navzdol in navzgor), kar lahko pomembno izboljša sodelovanje med zdravstvenimi delavci, zmanjša nevarnost napak in omo- goča pravočasno opozarjanje na nepravilnosti;

• izboljšati komunikacijo zaposlenih vseh ravni z bolniki in njihovimi svojci.

Za uresničevanje boljše oskrbe bolnikov po zgoraj navedenih smernicah predlaga organizacijske spremembe, za kar bodo potreb- ne večje prostorske kapacitete za ambulan- tno delo in dnevne bolnišnice:

• skrajšati čakalne dobe z uvedbo večjega števila ambulant;

• uvesti kakovostne triažne ambulante, kjer jih še ni;

• doseči pravilno ovrednotenje ambulantnih pregledov – različno za različne stroke;

• z ZZZS izpogajati realne cene za posame- zne, predvsem na novo uvedene storitve (preiskave in terapevtske posege);

• redno vršiti redne in pp. izredne strokovne nadzore in preverjati, ali se dobra klinič- na praksa nadaljuje tudi po končanih nadzorih;

• povečati obseg in kakovost edu- kacije bolnikov (skupinska, indi- vidualna edukacija).

Poseben izziv bo dolgoročno urediti obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami s poudarkom na kakovosti in varnosti novega programa, optimizirati sporazumevanje, timsko sodelovanje, omogočiti najmodernejšo diagnostiko in operacijske pristope prilagojene bolnikom in povrniti zaupanje staršev otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKCL.

Prizadevala si bo izboljšati medosebne odnose med zaposlenimi v UKCL, spodbujati profesionalno obnašanje in medsebojno spo- štovanje.

NEkAJ pREDLOGOV STROkOVNE direktorice za izboljšanje kLIME V UkcL:

• vzpostaviti in vzdrževati boljše odnose in pozitivno atmosfero med sodelav- ci s pomočjo letnih kadrovskih in drugih razgovorov z zaposlenimi, seznanjanje zaposlenih s cilji in usmeritvami UKCL, motivacija za skupne cilje, pohvale dobrim delavcem in obravnava sporov z mediacijo;

• zmanjšati absentizem;

• izboljšati obveščanje zaposlenih od »vrha«

vse do baze in nazaj;

• izboljšati komunikacijo na vseh ravneh;

• gojiti občutek pripadnosti UKCL v dobrem in slabem.

poseben izziv bo dolgoročno urediti obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami s poudarkom na kakovosti in varnosti novega programa, optimizirati sporazumevanje, timsko sodelovanje, omogo- čiti najmodernejšo diagnostiko in operacijske pristope prilagojene

bolnikom in povrniti zaupanje staršev otrok s prirojenimi

srčnimi napakami v UKCL.

(8)

AKTUALNO

8 poUdarKI prograMa deLa IN razvoja zdravSTveNe IN babIšKe Nege

glavne medicinske sestre UKC Ljubljana Nevenke brolih, viš. med. sestre, dipl. ekon.

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

SODELOVANJE pRI pROGRAMU dela in razvoja ukc

LJUBLJANA

• Učinkovito in kakovostno delovanje, načr- tovanje, organiziranje in vodenje ZBN ter oskrbe v skladu s sprejetimi cilji UKC Lju- bljana;

• priprava smernic kadrovske politike, ki omogočajo vzpostavljanje pogojev za ne- prekinjeno delovanje;

• vzpostavitev sistema nadzora in izboljša- nja kakovosti in varnosti;

• skrb za strokovni razvoj stroke in uvajanje sprememb.

pOSLOVNE USMERITVE IN racionalizacija

• obvladovanje stroškov in boljši nadzor nad porabo materiala in pripomočkov v zdravstveni in babiški negi v skladu z upoštevanjem standardov in priporočil za uporabo materialov in pripomočkov v zdravstveni in babiški negi;

• spremljanje stroškov dela, stroškov nad- urnega dela ter dela preko študentskega servisa in prilagoditev organizacije dela.;

• spremljanje planov na področju zaposlo- vanja v skladu s kategorizacijo bolnikovih potreb po zdravstveni negi, povečanega obsega dela in širitve programov.

kADROVSkA pOLITIkA

Dokument kategorizacije zahtevnosti ZBN je bil potrjen na Zdravstvenem svetu. Katego- rizacija zahtevnosti bolnišnične ZBN je bila prepoznana kot ustrezna metoda za izračuna- vanje potreb po izvajalcih ZBN. izračuni pripravljeni na nivoju UKCL na podlagi Katego- rizacije bolnikovih potreb po ZBN kažejo velik primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih babic ter manjši primanjkljaj pri zdravstvenih tehnikih, zato bo prioriteta zaposlovanje potrebnega kadra na visokošol- skem nivoju.

Nevenka brolih je člane Sveta zavoda UKC Ljubljana prepričala s svojim programom dela in razvoja zdravstvene in babiške nege (zbN) ter oskrbe v UKC Ljubljana v man- datnem obdobju 2015–2019.

Temeljne usmeritve programa dela in razvoja Nevenke Brolih izhajajo iz strategije razvoja UKC Ljubljana, ki jo sestavljajo poslanstvo, vrednote in vizija, ter na podlagi tega zastavljenih ključnih strateških ciljev ZBN UKC Ljubljana. Kot glavna medicinska sestra UKC Ljubljana bo veliko pozornosti namenila iz- vajanju kakovostne in varne zdravstvene in babiške oskrbe, kvalitetni kadrovski politiki, izobraževanju in krepitvi raziskovalne dejavnosti. ob tem pa je tudi opozorila, da smo v UKC Ljubljana soočeni z zmanjšanjem obsega razpoložljivih sredstev za zdravstveno oskrbo, zato bo potrebno izvajati vse aktivnosti v okviru finančnega načrta zavoda ter sprejete- ga sanacijskega programa.

Izpostavljamo poudarke programa po posameznih področjih dela:

vizija zdravstvene in babiške NEGE TER OSkRBE

• izvajanje kakovostne, učinkovite, humane in varne ZBN ter oskrbe pacientov;

• uresničevanje načela, da je pacient sredi- šče naše dejavnosti;

• zagotavljanje celostne in individualne obravnavo pacientov z upoštevanjem standardov ter strokovnih in etičnih načel ob doslednem spoštovanju človekovih in pacientovih pravic, pravic otrok;

• delovanje po sodobnih strokovnih smernicah;

• vzpostavljanje in vzdrževanje pozitivne organizacijske kulture za uresničevanje te- meljnih vrednot sodobne ZBN in oskrbe ter soustvarjanje podobe »prijazne bolnišnice«.

člani Sveta UKC Ljubljana so 11.

decembra 2015 na kore- spondenčni seji sprejeli sklep o imenovanju Nevenke brolih, viš. med. sestre, dipl. ekon., za pomočnico generalnega direktor-

ja – glavno medicinsko sestro Univerzitetnega kliničnega

centra Ljubljana, in sicer za naslednje 4-letno

obdobje.

(9)

AKTUALNO 9

V letu 2016 bo stopila v veljavo evropska Direktiva 2013/55, ki predvideva enovito iz- obraževanje za medicinsko sestro na visoko- šolskem nivoju, kar nas še dodatno zavezuje k taki odločitvi.

Kadrovsko politiko bo Nevenka Brolih podre- dila zagotavljanju večanja števila zaposlenih, in sicer s pomočjo novih zaposlitev, prestruk- turiranja kadra in z doslednim nadomešča- njem. Potrebe po dodatnem kadru bodo pod- krepljene z izračuni na podlagi kategorizacije zahtevnosti ZBN, povečanega obsega dela in potreb širitve programov.

»povečanje števila zaposlenih nam bo omogočilo manjše število ur dela preko polnega delovnega časa, manjše število ur dela preko štu- dentskega dela in posredno manjšo obremenitev zaposlenih.«

spremljanje in izboljšanje kAkOVOSTI

• redno spremljanje kazalnikov kakovosti (padci pacientov; razjede zaradi pritiska;

preprečevanje in obvladovanje bolnišnič- nih okužb; zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev; izdelava kliničnih poti, strokovnih standardov, smernic in navodil za delo) in na podlagi dobljenih rezultatov priprava izboljšav.

izobraževanje in USpOSABLJANJE

• Zagotavljanje vseh oblik formalnega in ne- formalnega izobraževanja zaposlenih;

• nadaljevanje z internimi strokovnimi iz- obraževanji in priprava vlog za licenčno ovrednotenje;

• spodbujanje aktivne udeležbe na strokovnih srečanjih, tako doma kot v tujini;

• motiviranje zaposlenih za dodiplomski in podiplomski strokovni magistrski študij na Zdravstvenih fakultetah;

• usmerjanje in spodbujanje zaposlenih za delo na pedagoškem področju, tako za potrebe zaposlenih kakor dijakov in študentov;

• zagotavljanje dodatnih izobraževanj men- torjem za delo s študenti in zaposlenimi;

• uvedba rednega preverjanja usposobljeno- sti pri vseh zaposlenih s področja ZBN.

Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.

ekon.: »Do sedaj sem skupaj z zaposle- nimi dosegla številne zastavljene cilje.

Za dosego nekaterih ciljev smo potre- bovali veliko volje, znanja in prilagajanja pri iskanju optimalnih rešitev. Zavedam se, da so najpomembnejši in ključni de- javnik pri uresničevanju sprejetih ciljev ljudje, ki so se pripravljeni vključevati v razvoj stroke ZBN ter oskrbe in zagota- vljati tudi v bodoče kakovostno, učinko- vito in varno ZBN ter oskrbo. Pred nami je še veliko zastavljenih ciljev. Za njihovo realizacijo se bomo morali aktivno vklju- čiti vsi zaposleni, saj bomo le tako lahko zagotavljali sodobno obravnavo naših pacientov. Trudila se bom za partnerski odnos in dobro sodelovanje med vsemi poklicnimi skupinami, saj se zavedam, da bomo le tako lahko tudi v bodoče dosegali zastavljene cilje.«

raziskovalno delo

Spodbujanje raziskovalnega dela s področja zdravstvene in babiške nege ter sodelovanje pri raziskovalnih projektih na področju medicine.

STROkOVNO SODELOVANJE Spodbujanje strokovnega sodelovanja med klinikami in kliničnimi oddelki znotraj UKC Lju- bljana, s pedagoškimi ustanovami, s strokovnimi sekcijami in združenji.

MOTIVIRANOST IN

zadovoljstvo zaposlenih

• Posvečanje pozornosti kulturi komuniciranja in medsebojnim odnosom, odprti ko- munikaciji, konstruktivni kritiki in hitremu reševanju konfliktov, da bi tako pri zaposlenih zmanjševali stres in večali občutek pripadnosti kolektivu in delovni organizaciji;

• organizacija izobraževanj s področja kriznega komuniciranja in izvedba delavnic za premagovanje stresa.

»

bogastvo vsake ustanove so usposobljeni, pripadni, zdravi in motivirani zaposleni. veliko pozornost bomo še naprej posvečali kulturi komuniciranja in medsebojnim odnosom, odprti komunikaci- ji, konstruktivni kritiki in hitremu reševanju konfliktov ter tako pri zaposlenih zmanjševali stres in ve- čali občutek pripadnosti kolektivu in delovni organizaciji. organizirali bomo izobraževanja s področja kriznega komuniciranja in delavni- ce za premagovanja stresa. zaposlenim bomo ponovno predstavili delovanje Mediacijskega centra in jih spodbujali, da v primeru reše- vanja konfliktov uporabljajo njihove storitve. z nabavo potrebnih pripo- močkov za delo in večanjem števila zaposlenih bomo ustvarjali boljše delovne pogoje in manjšo obolev- nost med zaposlenimi. redno bom obiskovala klinike in klinične od- delke in tako vzpostavljala neposre- dne stike z zaposlenimi, zaznavala morebitna odstopanja ter iskala re- šitve z zaposlenimi. prav tako bodo ravnale tudi moje pomočnice. Med zaposlenimi so sodelavci, ki so dobili priznanja zunaj organizacije, zato jim bomo podelili priznanja tudi znotraj organizacije. prav tako bomo identificirali odlične posa- meznike znotraj organizacije. Tako bodo zaposleni dobili sporočilo, da vodstvo opazi odlične sodelavce in jim da tudi priznanje.

«

(10)

AKTUALNO

10 Skupina slovenskih znanstvenikov

prva na svetu dokazala povezaNoST vIrUSa zIKa z oKvaro MožgaNov pLoda oKUžeNe MaTere

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana prestižna medicinska revija New

Englad Journal of Medicine je 10.

februarja 2016 objavila prelomni prispevek raziskovalcev Medicin- ske Fakultete Univerze v Ljubljani (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Inštitut za patologijo) ter Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Klinični oddelek za perinatologijo ginekološke klinike UKC Ljubljana in Klinični inštitut za radi- ologijo UKC Ljubljana), ki dokazu- je, da virus zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo.

prispevek je prelomen, saj so raziskovalci doslej samo sumili na to povezavo, s to raziskavo pa je bila prisotnost virusa zika v možganih ploda potrjena.

raziskavo je vodila akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. Ključni sode- lavci so bili: Jernej Mlakar, dr. med., zn. sod.

dr. Miša Korva, univ. dipl. mikr., doc. dr. Na- taša Tul, dr.med., prof. dr. Mara Popović, dr.

med., strok. svet. asist. dr. Mateja Poljšak Pri- jatelj, univ. dipl. biol., Jerica Mraz, univ. dipl.

mikr., Marko Kolenc, univ. dipl. mikr., Katarina resman rus, univ. dipl. bioteh., Tina Vesna- ver Vipotnik, dr. med., Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., zn. svet. dr. Alenka Vizjak, univ. dipl.

biol., prof. dr. Jože Pižem, dr. med., in prof. dr.

Miroslav Petrovec, dr. med.

Predstavljene ugotovitve so močan dokaz za plod škodljivih učinkov virusa Zika. Prikaz virusnih delcev in velikega virusnega bremena v vzorcih možganskega tkiva, odsotnost drugih možnih povzročiteljev in sekvenciranje ce- lotne virusne rNK so doslej najprepričljivejši dokazi, da so prirojene okvare osrednjega živčevja, povezane z okužbo z virusom Zika v nosečnosti, posledica razmnoževanja virusa v možganih ploda.

Predsednik Pahor vročil »Jabolko navdiha« skupini raziskovalcev in raziskovalk, ki je prva na svetu potrdila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo

Pomembno odkritje so na novinarski konferenci predstavile akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr.med. in prof. dr. Mara Popović, dr. med.

Slovenska ekipa se je s to raziskavo v svetovno medicino zapisala z zlatimi črkami. ob odkritju prejemajo ogromno čestitk iz vsega sveta, predvsem iz brazilije in argentine, ki so se jim

hkrati zahvalili.

(11)

AKTUALNO 11

NEw ENGLAD JOURNAL Of MEDIcINE

New England Journal of Medicine je najstarej- ša in obenem tudi najuglednejša medicinska revija na svetu. od leta 1812 niza prelomne objave medicinskih raziskav od področja ane- stezije v 19. stoletju, prek področij levkemije, kolonoskopije do AiDSa v dvajsetem stoletju ter v zadnjih letih. NeJM ima najvišji faktor vpliva med medicinskimi revijami. Ta je bil v letu 2014 55,873.

Slovenska ekipa se je s to raziskavo v svetovno medicino zapisala z zlatimi črkami. ob odkritju prejemajo ogromno čestitk iz vsega sveta, predvsem iz Brazilije in Argentine, ki so se jim hkrati zahvalili. Čestitali so jim tudi predsednik rS Borut Pahor (raziskovalcem je vročil priznanje Jabolko navdiha), predsednik Vlade rS Miro Cerar in med prvimi ministrica za zdravje rS Milojka Kolar Celarc. Čestitkam se pridružujeta tudi vodstvo UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

O prelomnem dosežku skupine stro- kovnjakov, ki je prva v svetu potrdila povezavo med virusom Zika in mikro- cefalijo pri otrocih so raziskovalci po- vedali:

Prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in pred- stojnik inštituta in Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij: “Takšne razi- skave navadno trajajo okoli šest mesecev, slovenski ekipi pa je z zelo veliko predano- stjo, delom tudi med prazniki in celo pro bono sodelovanjem biotehnoloških podjetij to uspelo v treh mesecih.”

Doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, subspecialistka za področje feto-maternal- ne medicine in predstojnica Ko za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana:

“Pri nosečnici, ki se je oglasila na pregled na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana sredi oktobra lani, torej še v času, ko virus Zika še ni bil tako znan v javnosti in strokovni literaturi, smo najprej potrdili predvsem nepravilen razvoj glave in možganov ter tudi posteljice in rasti ploda.

Največja sreča je, da v raziskovalnih postop-

kih nismo naredili nobene napake, kar je pri- spevalo k tako kratkemu trajanju postopkov.

Sreča je, da je Evropejka, ki se je vrnila z dela in bivanja v Braziliji, prišla k meni na ultrazvočno preiskavo, saj je inteligentna in zelo ozaveščena in je želela preveriti, kako je z razvojem ploda, saj je v Braziliji v času no- sečnosti preživela virozo. Ustaljen postopek je, da v takih primerih vedno sodelujemo tudi z genetiki in drugimi strokovnjaki. Sre- ča je tudi, da je bila pacientka pripravljena sodelovati in pomagati in da nam je dovo- lila nadaljnje preiskave tudi zatem, ko smo odkrili zelo hude okvare ploda in se je zato odločila za prekinitev nosečnosti. Zdaj ima- mo potrjeno diagnozo in vzročno povezavo med virozo pri nosečnici in nepravilnostmi v možganih. Izjemno pomembno je tudi, da je takrat, ko se o virusu Zika še ni kaj dosti ve- delo, o Ziki vedela veliko več kot drugi prav prof. dr. Tatjana Avšič Županc.”

Akademik prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol., virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije, vodja Laboratorija za diagnostiko zoonoz na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti na Univerzi v Ljubljani: “O tem, da smo blizu velikega odkritja, smo bili prepričani, ko smo dokazali, da je virus Zika izključno v možgan- skem tkivu ploda, ne pa tudi v plodovnici, po-

steljici ali katerem drugem delu telesa. Takrat smo vedeli, da je to res nekaj posebnega. Po- tem, ko smo kot povzročitelje izločili še druge viruse in zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na podobne okvare možganov, smo želeli pri- dobiti še popolni genomski zapis virusa Zika, kar bi bil največja potrditev, da je ta virus res v možganih in da je edini. Poskus je potekal med božično-novoletnimi prazniki in bili smo uspešni, dobili smo popoln genomski zapis, ki je tudi pokazal, da se je virus v Brazilijo razširil iz Francoske Polinezije. Prav odkritje genoma je zelo pomemben podatek za razvoj cepiva, zdravil in diagnostičnih reagentov, ki jih zdaj vsi laboratoriji v svetu potrebujejo.”

Prof. dr. Mara Popović, dr. med., speci- alistka patologije, inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani:

“Zaradi slabe prognoze, možgani ploda so bili namreč izredno slabo razviti, se je no- sečnica odločila za prekinitev nosečnosti.

Obdukcija ploda je potrdila hude strukturne okvare možganov, ki so bili zelo majhni in skoraj popolnoma brez možganskih vijug, hi- drocefalus ter kalcinacije. Pri pregledovanju vzorcev možganov ploda smo virus odkrili v nevronih, s čimer smo potrdili, da Zika na- pada predvsem živčne celice.”

zdrav otrok, z normalno velikostjo glave otrok z mikrocefalijo

slika vir: CDC - Centers for Disease Control and Prevention

(12)

AKTUALNO

12 gNezdo brez pTIčKov je boleče za vso družino

Celostna pomoč družini ob neuspeli nosečnosti

doc. dr. Nataša Tul Mandič, spec. gin. in por., predstojnica Ko za perinatologijo, doc. dr. vislava globevnik velikonja, spec. klin. psih., Lucija pavše, univ. dipl. psih.

Izguba želene nosečnosti in smrt ploda ali otroka v perinatalnem obdobju sproži globoko žalovanje, ki je bilo v družbi dolgo minimalizirano in prezrto, danes pa je prepoznano kot eno najbolj bolečih žalovanj, in to ne glede na starost ploda, saj ža- lovanje ni odvisno od te, marveč od osebnega pomena izgube. vloga zdravnikov in zdravstvenih delav- cev je pri soočanju staršev z izgubo ploda v času nosečnosti, med porodom ali kmalu po njem, izrednega pomena. zato so na Kliničnem oddelku za perinatologijo ginekolo- ške klinike UKC Ljubljana izvedli seminar »Neuspela nosečnost«.

Izdali so zloženko »gnezdo brez ptičkov«, ki je namenjena žalujočim staršem in njihovim družinam, in zloženko »priporočila za obravnavo staršev ob/po prekinitvi nosečno- sti«, ki je namenjena zdravstvenim delavcem.

proces žalovanja po izgubi želene nosečnosti in

psihološka pomoč družini Žalovanje po perinatalni smrti je prepoznano kot eno najbolj bolečih žalovanj. raziskave ža- lovanja in potreb žalujočih staršev v zadnjem stoletju so botrovale tudi spremembam profe- sionalne pomoči od zgolj protektivne v bolj su- portivno. V Sloveniji se sistematično lotevamo te problematike od leta 1997, ko smo organizirali prvo izobraževanje za zdravstvene delavce z naslovom “Strah, bolečina, žalost – kako se z njimi soočata bolnik in zdravstveni delavec v perinatologiji” in je vodilo k spremembam dela z žalujočimi starši po perinatalni smrti, izgradnji Parka zvončkov na Žalah za pokop perinatalno umrlih otrok in pomoči pri organizaciji društva Solzice, ki združuje žalujoče starše in ponuja laično pomoč.

Z napredkom medicine, ki omogoča vse zgo- dnejše odkrivanje nepravilnosti pri plodu, pa narašča skupina staršev, ki se soočajo s prav

posebno obli- ko žalovanja po prekinitvi želene nosečnosti na željo staršev zaradi ugotovljene nepravilnosti pri plodu. Žalovanje teh staršev še posebej obarvajo izraziti občutki krivde in ambiva- lenca med pravil- nostjo take odlo- čitve in težavami življenja s prizadetim ali hudo bolnim otrokom.

Tudi ta skupina

staršev, ki večinoma prekinja nosečnost v 2. trimesečju, ko je prekinitev nosečno- sti opredeljena kot splav, zahteva našo posebno pozornost. Prav tako žalujejo za izgubo želenega otroka in imajo podobne potrebe kot starši, ki izgubijo otroka po dopolnjenem 22. tednu no- sečnosti oz. s porodno težo nad 500 grami, ko je po medicinski terminologiji in zakonodaji že opredeljena perinatalna smrt s posledičnimi pravicami povezanimi s porodom in rojstvom. Zdravstveni delavci bi morali ponuditi enake možnosti vsem staršem, ki izgubljajo želeno nosečnost, pred ali po 22.

tednu, zaradi spontanega splava ali zaradi ugotovljene nepravilnosti pri plodu, da lahko vidijo svojega umrlega otroka, si ustvarijo spomine nanj in se poslovijo od njega, če to želijo.

Žalujejo tudi stari starši – ne samo za vnukom, ki so ga izgubili, hudo jim je tudi zaradi svojega otroka. Zlasti če so sami pred leti izgubili otroka, jim vnukova smrt ponovno obudi spomine in lahko spet začno žalovati za svojim otrokom.

Nekatere vnukova smrt spomni na lastno umr- ljivost in se bojijo, da ne bodo dočakali svojih vnukov. Pomagamo jim lahko z nasveti, kako lahko pomagajo svojemu žalujočemu otroku.

Svetujemo, da staršema pokažejo svojo ža- lost in sočutje, ju poslušajo in se pogovarjajo

z njima. Pomembno je, da omenjajo otrokov obstoj. Hkrati pa naj se ne vsiljujejo, če želita biti starša sama in naj ju ne obremenjujejo še s svojo žalostjo. Ponudijo naj čisto praktično pomoč v gospodinjstvu ali pri skrbi za starejše otroke v družini (4).

Tudi otroci so čustveno prizadeti ob izgubi bratca ali sestrice, ki so ga pričakovali. Šoloob- vezni otroci, ki že razumejo, kaj smrt pomeni, žalujejo, čeprav na drugačen način kot starši.

Mlajši morda ne bodo točno razumeli, kaj se je zgodilo in sami ne bodo žalostni, bodo pa čutili žalost in nemir staršev, četudi bodo le-ti skušali to pred otrokom skriti. otroci, ki so do-

»čustvena izku- šnja perinatalne smrti, spontanega splava ali medicinskega splava zaradi odkrite nepravilnosti pri plodu namreč ni zgolj izguba želenega otroka, pač pa je izguba dobre samopodo-

be, vloge roditelja, zaupanja v sposobnost imeti zdravega otroka, izguba dela sebe, izgu-

ba prihodnosti in pričakovanj, izguba lastne moči. Izguba želenega otroka ustvari ozračje obupa in zmedenosti v celotni družini, ki se je

veselila srečnega dogodka,« je povedala doc. dr. vislava globevnik velikonja,

spec. klin. psih., na Ko za perinatologijo ginekološke klinike

UKC Ljubljana.

(13)

AKTUALNO 13

umrlega sorojenca, misel na samomor). Kljub začetnim težavam pa izguba sorojenca dolgo- ročno vpliva na večjo zrelost ter spremembo vrednot.

psihološka pomoč družini ob izgubi želene nosečnosti Prisotnost suportivne in svetovalne pomoči znotraj zdravstvenega sistema v tem obdobju je lahko staršem v pomoč pri obvladovanju krizne situacije ob izgubi in omogoča zdrav proces žalovanja ter preprečuje patološke prilagoditve. Predporodno, obporodno in po- porodno psihološko svetovanje je smiselno v obsegu, ki ga določajo okoliščine in potrebe staršev. Svetovanje je lahko razširjeno na celo družino, zlasti moramo biti pozorni do ostalih otrok v družini.

Psihološko pomoč je smiselno ponuditi staršema že kmalu po sporočeni slabi no- vici o ugotovljeni hudi nepravilnosti pri plodu ali njegovi smrti. Starša lahko potrebujeta psi- hološko svetovanje že pri odločanju glede prekinitve nosečnosti ali življenja s prizadetim ali bolnim otrokom. Potrebujeta poštene, popolne informacije in čas za sprejem lastne odločitve, ki jo nato spoštujemo. Na začetku pogosto ne verjamejo oz. upajo, da so se zdravniki zmoti- li, iščejo drugo mnenje ali pa se sprašujejo po vzrokih in iščejo krivca.

Zelo pomembna je psihična priprava na sam poseg prekinitve nosečnosti, medicinski splav ali porod mrtvega otroka. Starša potrebujeta natančne informacije tudi o načinih lajšanja bolečine, o možnostih sobivanja partnerja oz.

»V Sloveniji se že dolgo lotevamo žalovanja zaradi izgube ploda, sistematično od leta 1997 po prvem izobraževanju za zdravstve- ne delavce z naslovom Strah, bolečina, žalost – kako se z njimi soočata bolnik in zdravstveni delavec v perinatologiji, ki je vodilo k spremembi dela z žalujočimi starši po perinatalni smrti, gradnji Parka zvončkov na Žalah za pokop perinatalno umrlih otrok in pomoči pri organizaciji dru- štva Solzice, ki združuje žalujoče starše in ponuja laično pomoč,« je poudarila Pred- stojnica Ko za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. in še dodala: »Ob takih dogodkih se tudi zdravstveno osebje pogo- sto izčrpa. Tudi zato si prizadevamo, da bi zaposlili vsaj še eno klinično psihologinjo in bi psihologi lahko pomagali tudi zdra- vstvenemu osebju, kar je sedaj mogoče le v najhujših primerih, ko psihično povsem obnemorejo.«

Lucija Pavše, univ. dipl. psih., je pouda- rila: »Izguba ploda je še vedno precejšen tabu, o katerem se premalo govori tako v strokovnih kot v laičnih krogih. Zato je po- membno, da starši ob tragičnem dogodku vedo, da se lahko od ploda oziroma otroka ne glede na njegovo starost dostojno po- slovijo, ga vzamejo v roke, fotografirajo, vzamejo odtise stopal in rok ter ga dostoj- no pokopljejo. Tudi ti spomini jim bodo lah- ko kasneje olajšali žalovanje in preprečili psihične težave v naslednjih nosečnostih.«

»Žalovanje je normalen proces in zdravil za žalovanje ni. Zdravniki pogosto zelo hitro na- pišejo pomirjevala v prvih dneh po izgubi in antidepresive v akutni fazi žalovanja, čeprav bi ženska bolj potrebovala sočuten pogo- vor. Načeloma jih v procesu normalnega žalovanja odsvetujemo in uvedemo šele, če po nekaj mesecih ženska še ni sposobna za normalno socialno in delovno funkcioniranje ali če se razvije drugačna psihopatologija,«

je razložila doc. dr. Vislava Globevnik Ve- likonja, spec. klin. psih.

od leve proti desni: spec. klin. psih., Lucija Pavše, univ. dipl. psih., doc. dr. Nataša Tul Mandič, spec. gin.

in por., predstojnica Ko za perinatologijo in doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja,

moža in njegovi prisotnosti v porodnišnici ob visokem splavu oz. porodu. Za žensko, ki ve, da bo morala roditi mrtvega otroka, je še posebej pomembno, da se že pred porodom na svoj in- timen način poslovi od otroka in mu dovoli, da se rodi. Zavedati se moramo, da je porod zelo psihosomatski proces in če ženska razumsko sicer ve, da mora roditi, psihično pa tega ni za- res sprejela, se porod lahko podaljša.

Po splavu ženski pripadajo od 2 do 4 tedni bol- niškega dopusta, po porodu mrtvega otroka pa 42 dni porodniškega dopusta. ob izteku tega obdobja je večina v akutni fazi žalovanja in nekatere potrebujejo bolniški dopust, ki ga do 30 dni ureja osebni zdravnik, nato pa potrebuje jenčka kakorkoli videli, bodo drugače doživljali,

kot tisti, ki te izkušnje niso imeli.

Tudi pri otrocih se kažejo simptomi žalovanja, kot so motnje v razvoju, vedenjske in duševne težave (motnje spanja, motnje hranjenja, po- slabšanje medvrstniških odnosov, poslabšanje učnega uspeha, preokupiranost z mislijo na

nadaljevanje na naslednji strani

(14)

AKTUALNO

14

ženska priporočilo specialista in zahtevo obravnava komisija na zavarovalnici. Potrdila, ki ute- meljujejo potrebo po bolniškem dopustu zaradi psihičnega stanja, lahko pišeta psihiater ali specialist klinične psihologije.

Marsikatera ženska ima velike težave s ponovnim vključeva- njem v delovno okolje in potrebuje nasvete, kako naj pripravi sebe, nadrejene in sodelavce na svoj ponovni prihod v službo. Pri- poročilo lahko napiše tudi osebni ginekolog ali ginekolog, ki je so- deloval v obravnavi neuspešne nosečnosti.

Virov pomoči v procesu žalova- nja je veliko. Pomembno je, da je ženska seznanjena z njimi in da ve, kje jih lahko najde. Stro- kovna pomoč je znotraj mreže psihiatrične in klinično psiho- loške pomoči po zdravstvenih domovih, na Kliničnem oddelku za perinatologijo GK UKC Ljublja- na (“Porodnišnica Ljubljana”) in v UKC Maribor. Laično pomoč ponuja društvo Solzice, ki organizira srečanja žalujočih staršev po Sloveniji. Nekateri imajo raje anonimno možnost pogovora na medmrežju (Med.over.net: Ko starši žalujejo, različne klepetal- nice, Skupine žalujočih mamic na Facebooku …), nekaterim veliko pomeni tudi knjiga Prazna zibka, strto srce. V ta namen smo na Ko za perinatologijo Gi- nekološke klinike UKC Ljubljana pripravili informativno zloženko, ki bo dostopna tudi na spletu.

»Strokovnjaki, ki skrbimo za ža- lujoče starše, imamo enkratno priložnost, da ponudimo pomoč s priznavanjem njihovega žalo- vanja, omogočanjem ritualov, ustvarjanjem spominov in spod- bujanjem, da pripovedujejo svojo zgodbo. Z nobeno intervenco ne moremo vrniti nazaj njihovega otroka, z ustrezno pa lahko spodbudimo okrevanje po izgubi želene nosečnosti,« doc. dr. Vi- slava Globevnik Velikonja, spec.

klin. psih.

Izjemen uspeh dveh naših strokovnjakinj s Ko za

revMaToLogIjo Interne klinike UKCL

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Ni prav pogosto, da imajo zapo-

sleni na UKC Ljubljana vabljeno predavanje na uglednih ame- riških univerzah. Tudi ni prav pogosto, da na teh univerzah predavajo o svojih raziskovalnih dosežkih. še bolj redko pa pride vabilo iz najuglednejše medicinske fakultete harvard Medical School, boston, za pomoč pri postavitvi metode, ki jo v Slove- niji že dalj časa uporabljamo v rednem kliničnem delu.

v novembru 2015 sta imeli mag.

alojzija hočevar, dr. med., in dr.

Katja Lakota, mag. farm., obe zaposleni na Ko za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana, vabljeni predavanji na medicinski fakulteti harvard Medical School in na Univerzi Stanford.

Mag. Alojzija Hočevar, dr. med., specialistka revmato- logije, je zaposlena na Ko za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana od leta 2002. Magistrirala je leta 2004 z naslovom magistrske naloge: Pomen ultrazvočne preiskave obušesnih in podčeljustnih žlez slinavk v diagnostiki primarnega Sjögrenovega sindroma. To je ena bolj pogostih kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni, ki prizadene predvsem ženske (razmerje M : Ž je 1 : 10) po 40.

letu starosti.

Leta 2005 je v ugledni angleški reviji rheumatology ox- ford objavila rezultate magistrske naloge z naslovom:

Ultrasonographic changes of major salivary glands in pri- mary Sjoegren's syndrome.

Med prvimi v svetu smo ultrazvočno preiskavo velikih žlez slinavk uvedli v diagnostični postopek v vsakodnevni praksi. Torej smo rezultate raziskovalnega dela prenesli v redno klinično delo in s tem izboljšali diagnostični postopek. Ultrazvočna preiskava omogoča bolniku prijazen, enostaven, široko dostopen in hiter način odkrivanja bolezni. Uporabnost našega točkovnika so preverile tudi nekatere druge raziskovalne skupine tako v evropi kot Aziji. Maja 2015 smo prejeli prošnjo iz bolnišnice Massa- chusetts General Hospital, ki je del medicinske fakultete Harvard Medical School v Bostonu, za pomoč pri uvajanju

»Med prvimi v svetu smo ul- trazvočno preiskavo

velikih žlez slinavk uvedli v diagnostični

postopek v vsakodnevni praksi.«

ultrazvočne preiskave velikih žlez slinavk na njiho- vem oddelku. V juniju 2015 pa tudi uradno povabilo prof. John Stona mag.

Alojziji Hočevar, dr. med., za

predavanje in praktični pouk o vlogi ultrazvoka slinavk pri diagnostiki Sjögrenovega sindroma.

Tretjega novembra je mag. Alojzija Hočevar, dr. med., imela 45-minutno predavanje, v katerem je opisala vlogo ultrazvočne preiskave slinavk, različne protokole ultrazvočnega pre- gleda, naše izkušnje in več različnih metod ocenjevanja prizadetosti slinavk.

Zdravniki te ugledne univerzitetne ustanove namreč želijo preveriti uporabnost ultrazvoč- ne preiskave žlez slinavk pri bolnikih z redko sistemsko boleznijo (z imunoglobulinom igG4 povezano boleznijo) in njeno zmožnost razliko- vanja od Sjögrenovega sindroma. Pri tem bi jim bil v pomoč natančen UZ pregled žlez slinavk in sistem ocenjevanja prizadetosti, kakršnega opravljamo pri nas, pa tudi naše dolgoletne izkušnje.

Po predavanju je sledila še učna delavnica, pri kateri je mag. Alojziji Hočevar, dr. med., praktično pokazala naš način ocenjevanja žlez slinavk. ob zaključku obiska smo skupaj izrazili

(15)

AKTUALNO 15

Sjögrenov sindrom je ena najpogostejših kroničnih vnetnih revmatičnih boleznih, ki prizadene predvsem ženske po 40. letu starosti. Pri nas za to boleznijo vsako leto zboli 80 ljudi. Kaže se kot prizadetost žlez z zunanjim izločanjem, najznačilnej-

ša simptoma pa sta suhost oči zaradi prizadetosti solznih žlez in suhost ustne sluznice zaradi prizadetosti žlez slinavk. odkrivanje bolezni ni enostavno in testiranja na to bolezen ne poznamo. Zato se je v svetu uveljavilo več diagnostičnih metod in meril. Na Ko za revmatologijo UKC Ljubljana smo že leta 2002 začeli s pomočjo ultrazvoka pri bolnikih razlikovati zdrave velike žleze slinav- ke od obolelih, saj so te bolezensko spremenjene. Pri tem nam je v pomoč poseben točkovnik, ki je prav tako plod našega raziskovalnega dela. To preiskavo smo že leta 2005 kot nov postopek uvedli v vsakodnevno prakso.

ob tem je mag. Alojzija Hočevar, dr. med., povedala: »Smo edina evropska država, kjer že deset let uporabljamo to metodo ugotavljanja bolezni.«

Dr. Katja Lakota je magistra farmacije, zaposlena na Kliničnem oddelku za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana od leta 2004. Doktorirala je leta 2014, njena disertacija pa ima naslov:

Vloga serumskega amiloida A pri vnetju in njegov vpliv na prido- bljeno imunost. Kot Fulbrightova štipendistka je leta 2013 devet mesecev raziskovalno delala v laboratoriju prof. John Varge na Northwestern University v Chicagu.

V želji spodbuditi transatlantsko sodelovanje in pretok informacij je ameriško/evropsko združenje za revmatologijo (ACr/eULAr) letos podelilo 10 štipendij v okviru izmenjevalnega programa, katere prejemnica je bila tudi dr. Katja Lakota, mag. farm. Poleg dr. Lakote so bili izbrani še raziskovalci iz Nizozemske (4), Nem- čije (2), Grčije (1), Norveške (1) ter Švedske (1).

Poleg plačila stroškov udeležbe na ameriškem revmatološkem kongresu (ACr) v San Franciscu (7.–11. nov. 2015) je bil organizi- ran tudi eno- in poldnevni program na Univerzi Stanford, v okviru katerega je imela dr. Lakota vabljeno predavanje o svojem raziskovalnem delu z naslovom: Novosti v sistemski sklerozi (New developments in scleroderma). »Predavanje je bilo lepo sprejeto, ali bo iz tega nastalo še kaj več, pa bomo še videli,« je povedala dr. Katja Lakota, mag. farmacije.

pobudo tudi za nadaljnje sodelovanje obeh univerzitetnih klinik na raziskovalnem področju. Prvega decembra 2015 smo od kolegov iz Bostona prejeli obvestilo, da so za predvideni raziskovalni program izbrali našo metodo, mag. Alojzijo Hočevar, dr. med., pa za zunanjo sodelavko (international Collaborator).

podpiramo raziskovalno delo. naša prednost so mladi strokovnjaki.

»Na KO za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana zelo podpiramo raziskovalno delo. Povezujemo se tudi s tujimi inštitucijami, je pa to naše prvo sodelovanje z univerzo Harvard,« je delo sodelavcev pohvalil pred- stojnik prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Tako Univerza Harvard kot Univerza Stanford sodita med najuglednejše svetovne raziskovalne in učne ustanove.

Mentorica pri raziskovalnem delu je bila biologinja doc. dr. Snežna Sodin Šemrl. Zelo je pohvalila organizacijo raziskovalnega dela v UKC Ljubljana in dobro sodelovanje med klinikami, raziskovalci in laboratoriji.

»Naša dobra plat so mladi strokovnjaki, za katere si ne želimo, da bi odšli v tujino,« je povedala doc. dr. Snežna Sodin Šemrl. Tudi sama se je pred desetletjem vrnila iz ZDA, kjer je delala na Univerzi v ilinoisu. Med izzivi, kako še pomagati raziskovalcem v UKC Ljubljana, pa je omenila pomoč na tehnološkem področju, pri patentni zaščiti, prijavljanju na razpise eU za financiranje projektov, poenostavljen način naročanja materiala, hiter dostop do vsakodnevnih potrebščin pri raziskovalnem delu ter posebno financiranje najboljših raziskovalcev, ki bi omogočalo, da bi se lahko po- svečali predvsem raziskovanju – na račun svojega običajnega dela.

od leve proti desni: doc. dr. Snežna Sodin Šemrl, mag. Alojzija Hočevar, dr. Katja Lakota, prof. dr. Matija Tomšič

Sistemska skleroza je redka, neozdra- vljiva avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem ženske (razmerje M : Ž je 1 : 9).

Dr. Katja Lakota je letos, kot prva avtorica, objavila pomemben izvirni članek, ki opisuje akutno fazni protein Serumski amiloid A kot pokazatelja pljučne vpletenosti v sistemski sklerozi. Kot kažejo najnovejše raziskave, ki so jih objavili prof. John Varga in sodelavci, ki so bile posebej izpostavljene na ACr med 10 najpomembnejšimi temeljnimi raziska- vami, je pri sistemski sklerozi ključna preo- brazba maščobnih celic podkožja v vezivne celice (fibroblaste), ki proizvajajo velike količine beljakovine kolagena. Dr. Katja La- kota je s sodelavci že leta 2012 predlagala uporabo občutljivega biološkega pokazatelja adiponektina, ki ga pretežno proizvajajo maščobne celice in kaže na obseg vezivno kožnih sprememb pri bolnikih s sistemsko sklerozo. Pri svojem delu raziskuje posebno molekulo v koži, ki je možen biološki označevalec in bi pomagal pri diagnostiki in spremljanju stanja bolezni. Na osnovi te molekule bi lahko morda v prihodnje razvili zdravilo za zdravljenje sistemske skleroze. »Raziskave opravljamo na celicah pacientov, naslednji korak pa je raziskovanje učinka na bolnikih,« je povedala

dr. Katja Lakota, mag. farm.

Prvega decembra 2015 smo od kolegov iz bostona prejeli obvestilo, da so za predvideni raziskovalni program izbrali našo metodo, mag.

alojzijo hočevar, dr. med., pa za zunanjo sodelavko

(International Colla- borator).

(16)

AKTUALNO

mejniki dialize in transplantacije v Sloveniji:

• 1970 – začetek kronične hemodialize in prva transplantacija ledvice v UKCL Ljubljana.

• V naslednjih letih odpiranje dializnih centrov po Sloveniji (SB Slovenj Gradec, SB Celje, UKC Maribor, SB Šempeter, ostali).

• 1998 – Center za otroško dializo in transplantacijo (Mestna otroška bolnišnica, 2009 preselitev v novo Pediatrično kliniko).

ko za nefrologijo interne klinike UkC ljubljana:

• eden največjih oddelkov v UKCL, 200 zaposlenih (80 % žensk).

• 20 specialistov, 16 specializantov.

• 13 fakultetnih učiteljev, 16 doktorjev znanosti.

• Hospitalni oddelek: 32 postelj.

• Nefrološka ambulanta > 8.000 pregledov letno.

• Center za transplantacijo ledvic.

• UKC Ljubljana ima 5 dializnih centrov, 4 na interni kliniki in enega na Pediatrični kliniki: Center za akutno in komplicirano dializo (1970), Center za peritonealno dializo (1984), Center za dializo Leonišče (1990), Center za dializo Stare pravde – MoB (1998),

Center za dializo na Pediatrični kliniki (2009).

16 45 LeT KroNIčNe dIaLIze in

transplantacije ledvic v Sloveniji – simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantaciji

prof. dr. jadranka buturovič, dr. med.

45 let kronične dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji – simpozij z mednarodno udeležbo in tečaj ultrazvoka in dopplerja v dializi in transplantaciji

V UKC Ljubljana smo ob 45. obletnici začetka kronične dialize in transplantacije v Sloveniji organizirali simpozij z mednarodno udeležbo, na katerem so predstavili dosežke slovenske dialize in transplantacije. Dogodka so se ude- ležili tudi vrhunski mednarodni strokovnjaki.

Udeleženci simpozija so imeli priložnost uče- nja od vrhunskih mednarodnih strokovnjakov, predstavili so tudi lastne uspehe slovenskim nefrologom in medicinskim sestram ter kole- gom iz drugih držav.

Simpozij so zaključili v soboto z enodnevnim tečajem ultrazvoka in Dopplerja v dializi in transplantaciji. Tečaj je vključeval delavni- ce in sodelovanje s Simulacijskim centrom UKC Ljubljana. Vse večjo uporabo ultrazvoka pri ledvičnih bolnikih v največji meri razvijajo nefrologi. Nove pristope uporabljajo tako pri kliničnem kot pri raziskovalnem delu.

rezultati zdravljenja z dializo in presaditvijo ledvice so sicer pri nas primerljivi z najbolj razvitimi državami, navaja organizator simpozija, to je Klinični oddelek za nefrologijo interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr.

med., višja svetnica je ob otvoritvi simpozija izpostavila: »KO za nefrologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je z 200 zaposlenimi eden največjih kliničnih oddel- kov v UKC Ljubljana. Od 20 zaposlenih specia- listov je 13 fakultetnih učiteljev. Za prihodnost vzgajamo nove učiteljske kadre. Vzgajamo tudi novo generacijo odličnih specializantov iz ne- frologije, ki so garancija uspešnega razvoja nefrologije, dialize in transplantacije v nasle- dnjih desetletjih. Intenzivno jih vključujemo v klinično, raziskovalno in pedagoško dejavnost.

Tesno in timsko sodelujemo z medicinskimi sestrami in zdravstveno administracijo ter rastemo skupaj, v prid pacientom.«

Skoraj polovico vseh slovenskih bolnikov v programu nadomestnega zdravljenja neposredno zdravijo v UKC Ljubljana, bolnike iz preostalih 18 dializnih centrov pa zdravijo v UKC v primeru hujših zapletov.

Bolniki sicer pristanejo na dializi, ko jim od- povedo ledvice. Druga možnost zdravljenja je presaditev ledvice. Če bolnika ne bi zdravili, bi kmalu po dokončni ledvični odpovedi nastopi- la smrt.

»Visok nivo slovenske nefrologije, dialize in transplantacije so gradile generacije sloven- skih nefrologov in medicinskih sester. Rezultati zdravljenja so primerljivi z najbolj razvitimi drža- vami, v nekaterih področjih jih celo presegamo.

V zadnjem desetletju jih spremljamo tudi skozi slovenski Register nadomestnega zdravljenja ledvične odpovedi, ki je vključen v evropski re- gister (ERA-EDTA Registry). V podatkovni bazi spremljamo prav

vse dializne in tran- splantirane paciente v Sloveniji, vključno s pediatričnimi pa- cienti in pacienti, ki se zdravijo v zaseb- nih dializnih centrih.

Transplantacijsko zdravljenje posebej spremljamo skozi po- datkovno bazo Euro- transplanta in dolgo- letno sodelovanje pri raziskavi CTS (Colla- borative Transplant Study), največji sve- tovni podatkovni bazi za transplantirane bolnike s sedežem v Heidelbergu. Dobro dokumentirani in ka-

kovostni rezultati zdravljenja so bili ključni, da smo slovenski model dialize in transplantacije v Evropskem parlamentu predstavili kot po- tencialni model za vzor (»a model to follow«),«

navaja predstojnica Ko za nefrologijo interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Jadranka Butu- rović Ponikvar, dr. med., višja svetnica.

Na hospitalnem oddelku Ko za nefrologijo interne Klinike UKC Ljubljana zdravimo bolnike z vsemi vrstami ledvičnih bolezni in sistem- skih bolezni s prizadetostjo ledvic, zdravimo