Za trajnostno pridelavo hrane je ključen tudi nadzor nad rastlinskimi boleznimi, katerih glavni povzročitelji so predvsem mikroorganizmi in zaradi katerih vsako leto pride do izgube 20-30
% pridelkov na njihov račun. Ta problem pa stopnjuje še globalno segrevanje, ker višanje temperatur in koncentracije CO2 vpliva na dovzetnost rastlin na nekatere patogene.
Najpogosteje se za uničevanje patogenov uporabljajo razna kemična sredstva, ki pa so škodljiva za okolje in lahko privedejo do odpornosti patogenov nanje. HP pa ima potencial kot metoda, s katero bi lahko učinkovito in okolju prijazno zatirali rastlinske bolezni. Pri obdelavi semen s plazmo bi tako lahko preprečili bolezni, ki se prenašajo s semeni. Veliko študij je že pokazalo, da je HP učinkovita za zmanjšanje rasti bakterij (npr. Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Listeria, Salmonella…) in gliv (Adhikari in sod., 2020).
Mráz in sod. (2014) so opazovali, kako obdelava s HP vpliva na rast 2 fitopatogenih bakterij:
Clavibacter michiganensis (Gram-pozitivna) in Erwinia amylovora (Gram-negativna). Potrdili so, da je izpostavljenost plazmi upočasnila njihovo rast in razmnoževanje.
ROS in RNS so v visokih koncentracijah toksične za bakterije, ker oksidirajo beljakovine, lipide in nukleinske kisline ter vodijo do uničenja patogenov. Učinki reaktivnih zvrsti na patogene so prikazani na sliki 4 (Adhikari in sod., 2020).
13
Natančen mehanizem inaktivacije bakterij še ni znan, saj HP povzroči več sprememb. Pride do permeabilizacije celične membrane in celične stene, kar vodi v uhajanje znotrajceličnih snovi.
Pri Gram negativnih bakterijah so spremembe celične stene večje, saj je ta tanjša v primerjavi z Gram pozitivnimi bakterijami (Gram pozitivne imajo debelejšo plast peptidoglikana). V membrani se lahko pojavijo pore, iz katerih potem lahko uhajajo ioni (npr. kalij), nukleinske kisline in beljakovine. Na DNA lahko nastanejo pirimidinski dimeri, pride pa tudi do razgradnje beljakovin, in sicer se prvi razgradijo veliki proteini (Niedźwiedź in sod., 2019).
Slika 4: Mehanizmi delovanja reaktivnih zvrsti HP pri inaktivaciji mikroorganizmov (prirejeno po Niedźwiedź in sod., 2019)
HP pa je učinkovita tudi pri inaktivaciji biofilmov. Biofilm je skupina mikroorganizmov, ki izločajo ekstracelularni matriks, s katerim so celice tudi obdane. Zanje je značilna adhezija na površine in se jih zelo težko odstrani, saj so celice zaradi matriksa bolj odporne na zunanje dejavnike, kot sta na primer temperatura in pH (Niedźwiedź in sod., 2019). Biofilmi se lahko pojavijo tudi na površini semen, še posebej pa je to problem pri pridelavi kalčkov, ki se lahko uživajo tudi surovi. Vedno bolj priljubljena postaja ekološka pridelava, pri kateri imamo na voljo zelo omejena sredstva za razkuževanje semen. Kljub predhodnemu razkuževanju pa se lahko na površini še vedno razrastejo biofilmi, saj se kalčke goji pri visoki vlažnosti in temperaturi 22 – 24°C, kar je ugodno za razrast mikroflore semena (npr. na površini semen fižola se lahko nahajajo patogeni mikroorganizmi, najpogosteje so to bakterije E. coli ali vrste iz rodu Salmonella). To pa predstavlja dejavnik tveganja za zdravje ljudi, saj lahko pride do zastrupitve s hrano (Kruk in Trzaskowska, 2021). Pri inaktivaciji biofilmov pa je potreben daljši čas obdelave kot za bakterije v planktonski obliki (Niedźwiedź in sod., 2019). To so potrdili Jahid in sod. (2014), ko so primerjali čas obdelave biofilma in planktonske oblike bakterije Aeromonas hydrophila, s katero so predhodno inokulirali solato. Število prostih živih bakterij (planktonsko stanje) se je zmanjšalo za 5 logaritemskih enot že po 15 sekundah obdelave s plazmo. Medtem ko je bil učinkovit čas obdelave za znatno zmanjšanje populacije biofilmov od ene do petih minut. Učinkovitost pa je bila odvisna tudi od temperature, večja je bila pri nižjih temperaturah (4°C, 10°C in 15°C). Pri temperaturah nad 15°C pa se je močno znižala.
14
Učinkovitost procesa je odvisna še od debeline biofilma, parametra sta v obratnem sorazmerju - večja je debelina, manjša bo učinkovitost. Vpliva pa tudi vrsta mikroorganizmov v biofilmu.
Biofilme z Gram negativnimi bakterijami se inaktivira v krajšem času kot biofilme z Gram pozitivnimi bakterijami (Niedźwiedź in sod., 2019).
Učinkovita inaktivacija spor je bila dokazana tudi pri več fitopatogenih glivah, kot so npr.
rodovi Aspergillus, Penicillium, Fusarium, Cladosporium, Phomopsis, Colletotrichum, Ascochyta, Chaetomium in Rhizoctonia (Adhikari in sod., 2020).
Reaktivne spojine imajo negativen učinek na glivne celice: raztezanje vakuol in razpad membrane, uhajanje citoplazme, liza celic, poškodujejo nukleinske kisline ter povzročijo oksidacijo beljakovin in lipidov. Dodatno lahko HP sproži tudi apoptozo ali nekrozo celic in spor. Dodano vrednost pa predstavlja inaktivacija mikotoksinov kot so aflatoksin, fumonizin, zearalenon, ohratoksin in deoksinivalenol. Mikotoksini so zelo problematični, ker so termostabilni (razgradijo se šele pri temperaturi med 237 in 306 °C). Toksičnost se najverjetneje zmanjša zaradi spremembe strukture spojin (Niedźwiedź in sod., 2019).
Protivirusni učinki plazme so bili dokazani pri človeških, živalskih in rastlinskih virusih, pa tudi pri bakteriofagih. HP lahko povzroči spremembo ali razgradnjo beljakovin, nukleinskih kislin in lipidov virusnih ovojnic. Pri bakteriofagih pa pride do poškodb kapsidnih proteinov in s tem inaktivacije virusa (Niedźwiedź in sod., 2019).
Hanbal in sod. (2018) so v raziskavi opazovali, kako obsevanje vpliva na virus tobačnega mozaika. Listi, ki so bili inokulirani s kontrolno skupino virusa (neobsevan), so razvili nekrotične lezije. V rastlinah tobaka, inokuliranih z obsevanim virusom, pa do razvoja bolezni ni prišlo. Rezultati so pokazali poškodbe virusnih delcev, ki sestavljajo plašč in fragmentacijo virusne RNA. To je povzročilo, da je virus izgubil infektivnost.
Filipić in sod. (2019) so uporabili hladno atmosfersko plazmo za inaktivacijo krompirjevega virusa Y. Gre za virus, ki se prenaša z vodo, kar pomeni da se hitro širi po zaprtih namakalnih sistemih. Povzroči lahko znatne izgube pridelka (do 80 %) in lahko okuži tudi druge pridelke kot sta paradižnik in poper. Ugotovili so, da je za uspešno inaktivacijo virusa dovolj že ena minuta obdelave vzorca vode, in sicer tako pri visoki kot tudi pri nizki koncentraciji virusa.
Glavno vlogo pri inaktivaciji pa so pripisali reaktivnim kisikovim spojinam.
Rastline na patogene reagirajo z regulacijo ekspresije odpornostnih genov. Pri okužbi se začnejo izražati geni povezani s patogenezo (geni PR). Plazemska obdelava poveča izražanje mRNA, ki kodira gene PR1a, PR1b in PR3a (za hitinazo). HP tako aktivira obrambne sisteme rastlinskih celic, saj znatno poveča ekspresijo genov PR, kar je verjetno posledica delovanja RNS in ROS (Panngom in sod., 2014).
Pomembno vlogo pri odzivu rastlin na patogene imajo ROS in RNS. Med invazijo patogena se njihova koncentracija poveča. Njihova naloga je inaktivacija patogenega organizma in aktivacija imunskega sistema rastline (začetek izražanja genov povezanih z obrambo npr.
genov PR) (Adhikari in sod., 2020). Reaktivne spojine imajo lahko koristne ali pa škodljive učinke na organizem, kar je odvisno od časa izpostavitve in samega organizma (Panngom in sod., 2014).
15
Plazemska tehnologija ima kot orodje za obvladovanje rastlinskih bolezni veliko prednosti, toda tudi nekaj slabosti. Ima manj možnosti, da povzroči odpornost patogenov, kar je glavna pomanjkljivost kemičnih sredstev. Reaktivne atomske in molekularne zvrsti, ki se generirajo v HP, so kratkožive in zato je njihov vpliv na okolje kratkotrajen (bolj okolju prijazna metoda).
Postopek je zelo učinkovit za različne patogene (glive, bakterije in viruse) in ima relativno nizko ceno. Kljub temu pa bo pred splošno uporabo potrebno rešiti kar nekaj težav. Potrebno bo optimizirati parametre HP (moč, tip plina, dolžino izpostavitve…), ki bodo dovolj učinkoviti za dekontaminacijo semen. Čas delovanja namreč ni dovolj, ker se viri in parametri plazme lahko še vedno razlikujejo. Na komponente plazme (ione, ROS, RNS, UV…) prav tako močno vpliva okolje. V prihodnosti bi se plazmo lahko uporabljalo tudi za cepljenje rastlin. S cepljenjem se aktivira imunske celice z blago izpostavljenostjo biološkim in kemičnim sredstvom proti boleznim. Rastline imajo imunski sistem, ki ga lahko aktiviramo z ROS in RNS, prisotnimi v plazmi. Te vstopijo skozi rane ali majhne odprtine, nato vstopijo v rastlinske celice. Posledica je, da se v njih zviša raven ROS in RNS, kar aktivira imunski sistem in naredi rastline bolj odporne proti boleznim (Adhikari in sod., 2020).
4 ZAKLJUČKI
Izkaže se, da ima obdelava semen s HP učinek na mnoge lastnosti semen. Posledice obdelave so najedkana semenska ovojnica, kar poveča njeno hidrofilnost in s tem tudi omočljivost semena. Posledično je izboljšana tudi imbibicija in kaljivost semen. Omočljivost še dodatno poveča delna razgradnja celuloze. Spremeni se kemijska sestava površine semen, saj pride do oksidacije zaradi izpostavljenosti reaktivnim atomskim in molekularnim zvrstem. Izboljšana je hitrost rasti, rastline imajo večjo svežo maso, daljše korenine, večje število plodov in semen, s čemur imamo večji donos. To pa pomeni, da za enako količino pridelane hrane potrebujemo manjšo pridelovalno površino. Večja je koncentracija klorofila in s tem je večja intenziteta fotosinteze, kar pozitivno vpliva na rast sadik. Obdelava s plazmo lahko tudi prekine dormanco semen, saj poveča imbibicijo in vpliva na koncentracijo hormonov, ki so odgovorni za dormanco in njeno prekinitev (abscizinska in giberelinska kislina). Spremeni se ekspresija genov, in sicer se poveča izražanje genov, ki kodirajo giberelinsko kislino ter etilen, zmanjša pa se izražanje genov za abscizinsko kislino. Poleg abscizinske in giberelinske kisline je spremenjeno izražanje tudi drugih rastlinskih hormonov: zmanjša se izražanje avksinov, poveča pa izražanje citokininov (predvsem zeatina).
Poveča se tudi ekspresija gena MAPK, genov za salicilno in jasmonsko kislino, katalazo in superoksid dimutazo ter genov PR. Pri tem ne pride do sprememb nukleotidnega zaporedja DNA, ampak do demetilacije določenih genov, kar poveča njihovo ekspresijo.
Bistveno boljša je odpornost sadik na stres, ki ga lahko povzročijo suša, slanost ali pa povečane koncentracije kovin v prsti, kar omogoča da rastline lahko uspevajo v neugodnih okoljskih pogojih. Za večino teh sprememb pa so odgovorne reaktivne atomske in molekularne zvrsti, ki vplivajo na površino semena, prodrejo pa še v notranjost.
Izboljša se aktivnost amilaz, proteaz in fitaz zaradi česa semena vsebujejo več topnih sladkorjev in beljakovin. Poleg teh encimov pa je večja tudi aktivnost antioksidativnih encimov (superoksid mutaze, peroksidaze, katalaze), ki ščitijo rastline pred oksidativnim stresom, ki ga povzročajo prosti radikali.
16
HP je lahko zelo učinkovita pri dekontaminaciji semen in tako prispeva k zmanjšanju pojava rastlinskih bolezni ter posledično povečanju pridelka. Inaktivira lahko tako viruse kot različne vrste mikroorganizmov od bakterij (tako Gram negativne kot tudi Gram pozitivne) do gliv in njihovih spor.
HP ima tako potencial kot učinkovito orodje za povečanje donosa rastlin in zatiranje rastlinskih patogenov. Ima mnogo prednosti kot so možnost za »scale up« (možna je obdelava velikega števila semen hkrati), nizki stroški, kratek čas obdelave, prav tako pa je tehnologija prijazna uporabniku (nenevarna za ravnanje) in okolju, saj so reaktivne zvrsti nestabilne, s čimer je njihov vpliv na okolje kratkotrajen.
Kljub vsem naštetim prednostim pa ima ta tehnologija tudi kar nekaj omejitev. Pri predolgi izpostavljenosti semen plazmi lahko nastane preveč razpok na semenski ovojnici, kar poslabša njihovo obstojnost. Prevelika škoda na semenih pa tako lahko celo zmanjša kaljivost in poveča stopnjo okužbe z mikroorganizmi. Prav tako lahko daljša izpostavitev povzroči genotoksične učinke (zaradi sevanja UV), še posebej pri semenih brez teste.
Glavni izziv predstavljajo raznoliki načini izpostavitve in obdelave objektov ter raznolikost plazemskih naprav. HP se lahko razlikuje tako po samem viru kot tudi po parametrih (tlak, količina reaktivnih zvrsti, elektronska gostota, električno polje, dovodni plin, čas obdelave, vsebnost vlage, napetost idr.). Učinki pa se zelo razlikujejo tudi glede na vrsto semen, saj so za različne rastlinske vrste značilne različne lastnosti semen kot so velikost, trdota, morfologija površine ipd. Na sestavo plazme vpliva še okolje - pri dekontaminaciji je to recimo sam patogen. Prav tako kljub mnogim študijam vplivov hladne plazme, njeni natančni mehanizmi delovanja še vedno niso razjasnjeni. Zato bodo potrebne še nadaljnje raziskave, da se pojasni biološki mehanizem delovanja, s čimer se bo lahko izboljšalo tudi učinkovitost. Nujna je tudi standardizacija in optimizacija procesa, da se za vsako rastlinsko vrsto določi optimalen vir plazme in čas delovanja (splošen odmerek je zaradi vpliva mnogih dejavnikov praktično nemogoče določiti). Pri tem želimo ohraniti vse pozitivne posledice tretmaja (povečana kaljivost, omočljivost, odpornost na stres idr.) in minimizirati negativne učinke (npr. nastanek pirimidinskih dimerov). Potrebne bodo še terenske študije (na polju), da se potrdi uporabnost tehnologije v praksi. Preden pa se bo tehnologijo HP uporabljalo v industriji, bo potrebno premostiti še mnoge izzive: preučiti tehnološko učinkovitost, strupenost, določiti odmerke, tehnologija mora biti odobrena s strani regulatornih organov in sprejeta tudi s strani potrošnikov.
Po mojem mnenju bo tehnologija v prihodnosti veliko pripomogla na mnogih področjih, ne le v kmetijstvu, ampak tudi v živilstvu (za dekontaminacijo, degradacijo toksinov npr.
mikotoksinov, inaktivacijo encimov), pri čiščenju vode (za degradacijo pesticidov, barvil, dekontaminacijo), v medicini (dezinfekcija ran, sterilizacija, za stimuliranje proliferacije matičnih celic, za zdravljenje tumorjev), za spreminjanje površine polimerov idr.
5 VIRI
Adhikari B., Adhikari M., Ghimire B., Park G., Choi E. H. 2019. Cold atmospheric plasma-activated water irrigation induces defense hormone and gene expression in tomato seedlings.
Scientific Reports, 9, 1, 16080, doi:10.1038/s41598-019-52646-z: 15 str.
17
Adhikari B., Adhikari M., Park G., 2020. The effects of plasma on plant growth, development, and sustainability. Applied Sciences, 10, 17, 6045, doi:10.3390/app10176045: 19 str.
Adhikari B., Pangomm K., Veerana M., Mitra S., Park G. 2020. Plant disease control by non-thermal atmospheric-pressure plasma. Frontiers in Plant Science, 11, 77,
doi:10.3389/fpls.2020.00077: 15 str.
Alves Junior C., de Oliveira Vitoriano J., da Silva D. 2016. Water uptake mechanism and germination of Erythrina velutina seeds treated with atmospheric plasma. Scientific Reports, 6, 33722, doi:10.1038/srep33722: 7 str.
Babajani A., Iranbakhsh A., Oraghi Ardebili Z. 2019. Seed priming with non-thermal plasma modified plant reactions to selenium or zinc oxide nanoparticles: cold plasma as a novel emerging tool for plant science. Plasma Chemistry and Plasma Processing, 39: 21–34 Bafoil M., Le Ru A., Merbahi N. 2019. New insights of low-temperature plasma effects on
germination of three genotypes of Arabidopsis thaliana seeds under osmotic and saline stresses. Scientific Reports, 9, 8649, doi:10.1038/s41598-019-44927-4: 10 str.
Bárdos L., Baránková H., 2008. Plasma processes at atmospheric and low pressures. Vacuum, 83, 3: 522-527
Bernhardt T., Semmler M. L., Schäfer M., Bekeschus S., Emmert S., Boeckmann L. 2019.
Plasma medicine: applications of cold atmospheric pressure plasma in dermatology.
oxidative medicine and cellular longevity. Oxidative Medicine and Cellular Longevity, 2019, 3873928, doi:10.1155/2019/3873928: 10 str.
Bongaarts J., 2009. Human population growth and the demographic transition. Philosophical Transactions of The Royal Society of London. Series B, Biological Sciences, 364, 1532:
2985-2990
Bormashenko E., Grynyov R., Bormashenko Y. 2012. Cold radiofrequency plasma treatment modifies wettability and germination speed of plant seeds. Scientific Reports, 2, 741, doi:10.1038/srep00741: 8 str.
de Groot G. J. J. B., Hundt A., Murphy A. B., Bange M. P., Mai-Prochnow A. 2018. Cold plasma treatment for cotton seed germination improvement. Scientific Reports, 8, 1, 14372, doi:10.1038/s41598-018-32692-9: 10 str.
Degutytė-Fomins L., Paužaitė G., Žūkienė R., Mildažienė V., Koga K., Shiratani M. 2020.
Relationship between cold plasma treatment-induced changes in radish seed germination and phytohormone balance. The Japanese Journal of Applied Physics, 59, doi:10.7567/1347-4065/ab656c: 24 str.
Filipić A., Primc G., Zaplotnik R., Mehle N., Gutierrez-Aguirre I., Ravnikar M., Mozetič M., Žel J., Dobnik D., 2019. Cold atmospheric plasma as a novel method for inactivation of potato virus Y in water samples. Food and Environmental Virology, 11: 220–228
18
Gómez-Ramírez A., López-Santos C., Cantos M. 2017. Surface chemistry and germination improvement of quinoa seeds subjected to plasma activation. Scientific Reports, 7, 5924, doi:10.1038/s41598-017-06164-5: 12 str.
Guo Q., Wang Y., Zhang H. 2017. Alleviation of adverse effects of drought stress on wheat seed germination using atmospheric dielectric barrier discharge plasma treatment. Scientific Reports, 7, 16680, doi:10.1038/s41598-017-16944-8: 14 str.
Hanbal S.E., Takashima K., Miyashita S. 2018. Atmospheric-pressure plasma irradiation can disrupt tobacco mosaic virus particles and RNAs to inactivate their infectivity. Archives of Virology, 163: 2835–2840
Hoffmann C., Berganza C., Zhang J. 2013. Cold atmospheric plasma: methods of production and application in dentistry and oncology. Medical Gas Research, 3, 1, 21, doi:10.1186/2045-9912-3-21: 15 str.
Holubová Ľ., Kyzek S., Ďurovcová I., Fabová J., Horváthová E., Ševčovičová A., Gálová E.
2020. Non-thermal plasma-a new green priming agent for plants?. International Journal of Molecular Sciences, 21, 24, 9466, doi:10.3390/ijms21249466: 16 str.
Iranbakhsh A., Ardebili N.O., Ardebili Z.O. 2018. Non-thermal plasma induced expression of heat shock factor A4A and improved wheat (Triticum aestivum L.) growth and resistance against salt stress. Plasma Chemistry amd Plasma Processing, 38: 29–44
Jahid I. K., Han N., Ha S. D., 2014. Inactivation kinetics of cold oxygen plasma depend on incubation conditions of Aeromonas hydrophila biofilm on lettuce. Food Research International, 55: 181-189
Kruk M., Trzaskowska M., 2021. Analysis of biofilm formation on the surface of organic mung bean seeds, sprouts and in the germination environment. Foods, 10, 3, 542, doi:10.3390/foods10030542: 20 str.
Laroussi M. 2020. Cold plasma in medicine and healthcare: the new frontier in low temperature plasma applications. Frontiers in Physics, 8, 74, doi:10.3389/fphy.2020.00074: 7 str.
Li H. P., Wang L. Y., Li G., Jin L. H., Le P-S., Zhao H. X., Xing X. H., Bao C. Y. 2011.
Manipulation of lipase activity by the helium radio-frequency, atmospheric-pressure glow discharge plasma jet. Plasma Processes and Polymers, 8, 3: 224–229
Ling L., Jiangang L., Minchong S. 2015. Cold plasma treatment enhances oilseed rape seed germination under drought stress. Scientific Reports, 5, 13033, doi: 10.1038/srep13033: 10 str.
Lo Porto C., Sergio L., Boari F., Logrieco A. F., Cantore V., 2019. Cold plasma pretreatment improves the germination of wild asparagus (Asparagus acutifolius L.) seeds.
Scientia Horticulturae, 256, 108554, doi:10.1016/j.scienta.2019.108554: 6 str.
19
Mildaziene V., Pauzaite G., Naucienė Z., Malakauskiene A., Zukiene R., Januskaitiene I., Jakstas V., Ivanauskas L., Filatova I., Lyushkevich V., 2018. Pre-sowing seed treatment with cold plasma and electromagnetic field increases secondary metabolite content in purple coneflower (Echinacea purpurea) leaves. Plasma Processes and Polymers, 15, 2, doi:10.1002/ppap.201700059: 11 str.
Mildažienė V., Aleknavičiūtė V., Žūkienė R. 2019. Treatment of common sunflower (Helianthus annus L.) seeds with radio-frequency electromagnetic field and cold plasma induces changes in seed phytohormone balance, seedling development and leaf protein expression. Scientific Reports, 9, 6437, doi:10.1038/s41598-019-42893-5: 12 str.
Mráz I., Beran P., Šerá B., Gavril B., Hnatiuc E. 2014. Effect of low-temperature plasma treatment on the growth and reproduction rate of some plant pathogenic bacteria. Journal of Plant Pathology, 96, 1: 63-67
Niedźwiedź I., Waśko A., Pawłat J., Polak-Berecka M. 2019. The state of research on antimicrobial activity of cold plasma. Polish Journal of Microbiology, 68, 2: 153–164 Panngom K., Lee S. H., Park D. H., Sim G. B., Kim Y. H., Uhm H. S., Park G., Choi E. H.
2014. Non-thermal plasma treatment diminishes fungal viability and up-regulates resistance genes in a plant host. PloS ONE, 9, 6: e99300, doi:10.1371/journal.pone.0099300: 12 str.
Pérez-Pizá M. C., Prevosto L., Grijalba P. E., Zilli C. G., Cejas E., Mancinelli B., Balestrasse K. B. 2019. Improvement of growth and yield of soybean plants through the application of non-thermal plasmas to seeds with different health status. Heliyon, 5, 4: e01495, doi:10.1016/j.heliyon.2019.e01495: 33 str.
Peťková M., Švubová R., Kyzek S., Medvecká V., Slováková Ľ., Ševčovičová A., Gálová E.
2021. The effects of cold atmospheric pressure plasma on germination parameters, enzyme activities and induction of dna damage in barley. International Journal of Molecular Sciences, 22, 6, 2833, doi:10.3390/ijms22062833: 16 str.
Rahman M. M., Sajib S. A., Rahi M. S., Tahura S., Roy N. C., Parvez S., Reza M. A., Talukder M. R., Kabir A. H. 2018. Mechanisms and signaling associated with LPDBD plasma mediated growth improvement in wheat. Scientific Reports, 8, 1, 10498, doi:10.1038/s41598-018-28960-3: 11 str.
Roos J., Hopkins R., Kvarnheden A., 2011. The impact of global warming on plant diseases and insect vectors in Sweden. European Journal of Plant Pathology, 129: 9–19
Rossati A., 2017. Global warming and its health impact. The International Journal of Occupational and Environmental Medicine, 8, 1: 7–20
Sadhu S., Thirumdas R., Deshmukh R. R., Annapure U. S. 2017. Influence of cold plasma on the enzymatic activity in germinating mung beans (Vigna radiate). LWT, 78: 97-104
20
Shapira Y., Bormashenko E., Drori E. 2019. Pre-germination plasma treatment of seeds does not alter cotyledon DNA structure, nor phenotype and phenology of tomato and pepper plants. Biochemical and Biophysical Research Communications, 519, 3: 512-517
Shashikanthalu S. P., Ramireddy L., Radhakrishnan M., 2020. Stimulation of the germination and seedling growth of Cuminum cyminum L. seeds by cold plasma. Journal of Applied Research on Medicinal and Aromatic Plants, 18, 100259, doi:10.1016/j.jarmap.2020.100259: 8 str.
Song J-S., Kim S. B., Ryu S., Oh J., Kim D-S. 2020. Emerging plasma technology that alleviates crop stress during the early growth stages of plants: a review. Frontiers in Plant Science, 11, 988, doi:10.3389/fpls.2020.00988: 14 str.
Tendero C., Tixier C., Tristant P., Desmaison J., Leprince P. 2006. Atmospheric pressure plasmas: a review. Spectrochimica Acta Part B: Atomic Spectroscopy, 61, 1: 2-30
Tong J., He R., Tang X., Li M., Wan J. 2020. Transcriptomic analysis of seed germination improvement of Andrographis paniculata responding to air plasma treatment. PloS ONE, 15, 10: e0240939, doi:10.1371/journal.pone.0240939: 16 str.
Wang X. Q., Zhou R. W., de Groot G. 2017. Spectral characteristics of cotton seeds treated by a dielectric barrier discharge plasma. Scientific Reports, 7, 5601,
doi:10.1038/s41598-017-04963-4: 9 str.
Zhang J. J., Jo J. O., Huynh D. L., Mongre R. K., Ghosh M., Singh A. K., Lee S. B., Mok Y.
S., Hyuk P., Jeong D. K. 2017. Growth-inducing effects of argon plasma on soybean sprouts via the regulation of demethylation levels of energy metabolism-related genes. Scientific Reports, 7, 41917, doi:10.1038/srep41917: 12 str.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Katarini Vogel-Mikuš za prevzem mentorstva, vso pomoč, svetovanje in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi Juretu
Iskreno se zahvaljujem mentorici prof. dr. Katarini Vogel-Mikuš za prevzem mentorstva, vso pomoč, svetovanje in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi Juretu